Časopis prebivalcev Občine Ivančna Gorica letnik XXIX januar-februar 2023 št. 2022 Olji i na Ivanina Gorica Sokolj-La 3 129S Iva rti rta Gorica T 01 781 21 00 ME D[J> pn Jmtmdu AmbriiS A Sobrače »tirna i) Aktualno dogajanje v občini. |b] Vabljeni ra interrietfie strani: i,y w i va ntrta- £0 r i ca. S< r? KRKA Temenica k OTcmaf D Muljava JŽt Viirtjfl Coc.1 ZAfiR ADEC Prijetno domače. Občina Ivančna Gorica Biti lokaln Na znanstvenoraziskovalnem centru SAZU vse od leta 2016 izbirajo besedo leta, ki običajno odseva politično - gospodarsko - kulturno sliko sveta, v katerem živimo. Lani je bila to besedna zveza PCT, letos pa so med kandidatkami besede vojna, energent, draginja, predsednica in druge. Bilo bi zanimivo, če bi besede leta izbirali tudi na lokalnem nivoju. Prepričan sem, da bi se v naši občini znašle na seznamu povsem drugačne besede, na primer: prostovoljci, krožišče, nadvoz, vrtec, čebela ipd. Lokalno so vse stvari bolj resnične, bolj otipljive in uporabne. Lokalno pomeni ne samo imeti blizu, na dosegu rok, ampak tudi imeti dolžnost in odgovornost soustvarjati, sodelovati, kritično presojati in predlagati rešitve. Ob lokalnem težko zamahnemo z roko in rečemo, da tako ali tako nimamo vpliva. Vsak izmed nas je pomemben člen naše družbe. Svojo odgovornost in poslanstvo smo uresničili tudi, če smo se udeležili nedavnih lokalnih volitev. Ob koncu leta tudi v uredništvu Klasja vsakemu izmed vas na tem mestu izrekamo priznanje za vaše delo, za spodbude, za pozitivno klimo, ki jo ustvarjate v svojem domačem in delovnem okolju. Hvala tudi za pisma in članke, ki nam jih pošiljate in za vse dobre misli, s katerimi spremljate naše delo. V imenu uredništva Klasja vam želim blagoslovljene praznike ter leto, ki ga bodo zaznamovale iskrene besede in pogumna dejanja. Matej Šteh, urednik Blagoslovljen božič, srečno v novem letu 2023 in ponosno praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti Zupan, Občinski svet, Občinska uprava in Uredništvo Klasja • Prijazno vabljeni na SVEČANOST OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI S PODELITVIJO PRIZNANJ ŠPORTNIKOM OBČINE IVANČNA GORICA ZA LETO 2022 Prijetno domače Občina Ivančna Gorica /Av ZVEZA ŠPORTNIH ORGANIZACIJ IVANČNA GORICA Prireditev bo v petek, 23. decembra 2022, ob 18. uri, P R <5> S T <5> F E R PROSTOVOLJN I ŠOFER S SRCEM NA POTI — brezplačni prevozi za starostnike Brezplačna številka 080 10 10 LamaS računalniški inženiring d.o.o. Praznična številka Klasja prinaša vsem občankam in občanom darilo uredništva in Občine Ivančna Gorica: OBČINSKI KOLEDAR 2 Občina december 2022 številka 10 OTttlMj Nagovor župana Dušana Strnada Na prvi, t. i. ustanovni seji novega Občinskega sveta občine Ivančna Gorica, 14. novembra, je bil tudi uradno potrjen mandat župana Dušana Strnada, ki je prejel največ glasov volivk in volivcev na letošnjih lokalnih volitvah. Po slovesni prisegi je župan Strnad takole nagovoril občinski svet in vse občanke in občane občine Ivančna Gorica: Ob tem slovesnem trenutku se zahvaljujem vsem tistim, ki so se trudili, da je do današnje seje prišlo. Najprej zahvala volivkam in volivcem, ki so nam zaupali to odgovorno nalogo. Potrudili so se in prišli na volišča in nam zaupali svoj glas. Kot sem že poudaril v slovesni prisegi, se bomo potrudili, da bomo njihovo zaupanje izpolnili po najboljših močeh. Zahvala velja tudi Občinski volilni komisiji, ki je opravila veliko delo, zelo strokovno in natančno. Poleg volitev župana so bile izvedene tudi volitve v občinski svet in zahtevne volitve v Svete KS. Delo je bilo opravljeno brez zapletov in brez podanih pritožb. Zahvala velja tudi obema ostalima kandidatoma in kandidatki na županskih volitvah, ki ste se podali v kampanjo. Verjamem, da odločitev za kandidaturo ni bila enostavna, saj se je potrebno javno izpostaviti, kar je zahtevno in odgovorno. Verjamem, da v času volilne kampanje med nami ni nastalo zamer in bomo lahko vsi štirje skupaj delovali v dobro občine. Da je do današnjega svečanega dejanja prišlo, je bilo treba ustanoviti občino Ivančna Gorica. To se je zgodilo leta 1995 in z današnjim dnem vstopamo v osmi mandat samostojne občine. Posebej zahteven je bil prvi mandat, ko je bilo potrebno vse postaviti na novo. Zato posebna zahvala velja prvemu županu, mojemu predhodniku in prvemu sestavu občinskega sveta in vsem ostalim občinskim svetnikom, ki so se trudili, da je v tej občini danes tako, kot je. V naši občini deluje 12 krajevnih skupnosti. Tudi v svetih krajevnih skupnosti je v tem obdobju delovalo veliko število ljudi, ki so se na prostovoljni bazi trudili, da je bilo v njihovih krajih lepše in da so ljudem ponudili tisto, kar so od njih pričakovali. Tako zahvala velja tudi vsem članom svetov KS, ki so jim v teh dneh prenehali mandati, vsem prejšnjim sestavam in vsem tistim, ki se podajajo v nov mandat. Zahvala in pohvala velja tudi direktorici, vodjem oddelkov in zaposlenim v občinski upravi za strokovnost in pripadnost občini. Občinski svet in župan sprejemamo usmeritve za delo, od občinske uprave pa je odvisna njihova izvedba. Samoiniciativnost, ki jo je v naši občinski upravi veliko, je v zadnjih časih še posebej pomembna, saj je velik del proračuna odvisen od uspešnosti na različnih državnih in evropskih razpisih, pa tudi priprave dokumentacije za številne projekte, ki se jih lotevamo, niso enostavne. Zahvala velja tudi vsem našim prostovoljcem, ki jih je v naši občini veliko. Skoraj polovica je takšnih, ki so vključeni v številna društva na vseh področjih, solidarnost in medsebojna pomoč sta še vedno veliki vrednoti med njimi. Projekti, kot so Prostofer, Starejši za starejše, prireditev Vsi smo ena generacija, in nesreče, kot je bil požar v Višnji Gori, razmere ob epidemiji in še bi lahko našteval, kažejo, da v stiski nihče ne ostane sam in lahko računa na pomoč sočloveka. Predvsem pa je pomembno spoznanje in zavedanje, da so naši občani in občanke pripravljeni biti prostovoljci in pomagati drugim, tako posameznikom kot krajem in skupnostim, v katerih živijo. Prav tako zahvala zaposlenim v šolah in vrtcih in drugih naših javnih zavodih, ki se trudijo, da naša mladina raste v sodobnih pogojih in prostorih, da dobijo tiste prave vrednote in izobrazbo, ki jo bodo potrebovali za nadaljnje življenje. Občinski svet in Občina sta poskrbela za dokaj dobre pogoje, so pa pred nami na tem področju še veliki izzivi, zlasti zato, ker se stalno povečuje število prebivalcev. Smo ena redkih slovenskih občin, ki se srečuje s takšnimi »sladkimi« skrbmi. Kar nekaj teh nalog bo pred občinski svet postavljeno že v bližnji prihodnosti. Zaradi vseh zgoraj naštetih in mnogih drugih se občina Ivančna Gorica uvršča med najbolj razvite slovenske občine in smo prostovoljstvu, starejšim, mladim in tudi čebelam prijazna občina. Prepričan sem, da bomo takšne nazive, ali še bolj zveneče, skupaj pridobili tudi v tem mandatu, ki je pred nami. Seveda smo lahko upravičeno ponosni na doseženo, vendar to je preteklost, pred nami je prihodnost in tej se moramo posvetiti, saj so nas za to ljudje izvolili. Kot rečeno, so izzivi za ta mandat veliki in verjamem, da jih bo novoizvoljena sestava občinskega sveta sposobna in pripravljena premagati. Naše skupno vodilo morajo biti kvalitetne in pravočasne odločitve. Kot župan sem se v preteklih treh mandatih trudil rešitve in projekte usklajevati še v času njihove priprave, zato smo odločitve na sejah sprejemali soglasno ali pa vsaj z veliko večino. Obljubljam, da se bom tudi v prihodnje trudil, da to prakso nadaljujem, od vas svetnice in svetniki pa pričakujem podobno. Vse dobro na prijetno domači poti v prihodnjih letih želim vam, spoštovani svetniki in svetnici, ter naši dragi občini Ivančna Gorica. Dušan Strnad, župan Ustanovna seja novoizvoljenega občinskega sveta 14. decembra 2022 je potekala ustanovna seja novoizvoljenega Občinskega sveta občine Ivančna Gorica, ki jo je kot najstarejši izvoljeni član vodil občinski svetnik Jože Anžlovar. Na seji so bili potrjeni mandat župana Dušana Strnada in mandati vseh 21 občinskih svetnikov. Vodenje t. i. konstitutivne seje je bilo pomembno zaradi vseh postopkov, ki so predpisani po zakonodaji, a svetniku Anžlovarju vodenje sej ni tuje, saj je bil več mandatov predsednik gasilskega društva v Šentvidu, prav tako je predsednik kmetijske zadruge. V uvodu so občinski svetniki izvolili tričlansko komisijo za potrditev mandatov. Predsednico Magdaleno Butkovič in dva člana, Sašota Pajka in dr. Nino Strah. Nato je predsednica Občinske volilne komisije Elizabeta Žgajnar podala poročilo o poteku letošnjih lokalnih volitev in predstavila izid volitev za župana in občinski svet. Glede na to, da kar v treh krajevnih skupnostih ni kandidiralo zadostno število kandidatov, je med drugim predlagala, da občinski svet ustrezno spremeni občinski odlok, ki določa število volilnih okrajev in članov sveta v posamezni krajevni skupnosti. Komisija je nato pregledala potrdila, ki so jih novoizvoljeni svetniki dostavili na sejo in na podlagi poročila je občinski svet sprejel sklep o potrditvi mandatov vsem 21-im svetnikom. Predsedujoči je v nadaljevanju povabil, da se vsi člani občinskega sveta na kratko predstavijo in povedo, za kaj se bodo zavzemali v prihajajočem štiriletnem obdobju. Zlasti so izrekli zavezo, da se bodo zavzemali za potrebe vseh občank in občanov, enakomeren razvoj krajev in za ugoden položaj posameznih starostnih skupin, razvoj področij družbenega življenja v občini, navedenih je bilo tudi nekaj konkretnih projektov. Sledil je naslednji pomembni sklep ustanovne seje in sicer, t. i. ugotovitveni sklep o izvolitvi Dušana Strnada, za župana občine Ivančna Gorica. Po poročilu predsednice Občinske volilne komisije, je občinski svet glasoval o sklepu, na podlagi katerega je bil potrjen mandat župana. Ker je bil župan izvoljen tudi v občinski svet je sledilo še glasovanje za ugotovitveni sklep o prenehanju mandata članu občinskega sveta Dušanu Strnadu zaradi nezdružljivosti funkcije. Občinska volilna komisija je nato predlagala, da preide izpraznjen mandat na naslednjega kandidata na listi SDS v prvi volilni enoti, in sicer na Marjana Balanta. Kandidat Balant pa je že predhodno podal pisno izjavo, da ne sprejme mandata je bilo v nadaljevanju seje že zelo de- za člana občinskega sveta, zato je volilna komisija predlagala, da mandat preide na naslednjega kandidata na listi, in sicer na Toneta Mestnika, kar je občinski svet tudi potrdil. Sledil je še najbolj svečani del seje, slovesna prisega župana Strnada in njegov svečani nagovor. Za njim so skupno prisego prebrali tudi člani občinskega sveta. Novi občinski svet že začel z delom Medtem, ko je bil prvi del seje predvsem formalnost in del protokola, pa Zupan Dušan Strnad ponovno izvoljen v Državni svet Župan Dušan Strnad se je minuli mesec poleg volitev za nov županski mandat potegoval tudi za ponovno izvolitev v Državni svet RS. Kandidiral je kot predstavnik lokalnih skupnosti v 22. volilni enoti. Elektorji iz občin Grosuplje, Dobrepolje, Ribnica, Sodražica, Ivančna Gorica, Kočevje, Loški Potok, Kostel in Osilnica so ga izvolili 23. novembra na volitvah, ki so potekale v Grosuplju. Kot je dejal po izvolitvi, bo še naprej delal v dobro Slovenije, predvsem pa občin Grosuplje, Dobrepolje, Ribnica, Sodražica, Ivančna Gorica, Kočevje, Loški Potok, Kostel in Osilnica, ki jih bo še naprej zastopal v Državnem svetu. Župan še dodaja, da verjame v poslanstvo Državnega sveta, in da mu je v preteklem obdobju uspelo preko Državnega sveta pomagati občinam in tudi prostovoljnim gasilcem. Gašper Stopar lovno in resno. Potrebna je bila izvolitev prvega delovnega telesa, t. i. Komisije za mandatna vprašanja, volitve imenovanja in priznanja (KMVI). Gre za komisijo, ki je pomembno »kadrovsko« telo, ki ga načeloma sestavljajo predstavniki vseh zastopanih političnih strank v občinskem svetu, seveda v razmerju glede na volilni rezultat. Predstavniki strank so se o zastopanosti v komisiji dogovarjali že na predhodnem sestanku. Za sedemčlansko komisijo je bilo podanih osem predlogov. Iz Slovenske demokratske stranke Tomaž Smole, Martina Hrovat, Janez Mežan in Mateja Žaren, iz Gibanja svoboda Vojko Adamič in Samo Mat-kovič, iz Nove Slovenije Milan Jevnikar in iz Slovenske Ljudske stranke Jože Anžlovar. Na tajnih volitvah je najmanj glasov prejel svetnik Matkovič. Občinski svet je izvolil tudi predsednika komisije. Predlagana sta bila dosedanji predsednik Janez Mežan in Vojko Adamič. Na tajnih volitvah je bil z 12 glasovi izvoljen svetnik Mežan. S tem je bila prva seja novega občinskega sveta zaključena. Sledijo priprave in postopki za konstituiranje vseh delovnih teles in odborov občinskega sveta, da se bo delo v novem mandatu 2022-2026 lahko zares začelo. Matej Šteh Kolofon Prispevke za naslednjo številko sprejemamo do 20. januarja. Klasje - Glasilo prebivalcev občine Ivančna Gorica; Ustanovitelj časopisa: Občinski svet Občine Ivančna Gorica; Sedež uredništva: Cesta II. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica, telefon: 781 21 30, faks: 781 21 31, e-pošta: klasje.casopis@siol.net, spletna stran: www.klasje.net; Uredniški odbor: Matej Šteh - glavni in odgovorni urednik, Simon Bregar, Magdalena Butkovič, Irena Goršič, Leon Mirtič, Franc Fritz Murgelj, Dušan Štepec; Jezikovni pregled: Mateja D. Murgelj; Oblikovna zasnova: Robert Kuhar; Priprava za tisk: AMSET, d. o. o.; Tisk: Tiskarsko središče d.o.o., Časopis KLASJE izhaja v 6.500 izvodih mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. A Sobrače ^Šentvi m december 2022 številka 10 Občina 3 Člani občinskega sveta (mandat 2022 - 2026) Izvoljeni člani občinskega sveta na lokalnih volitvah, ki so potekale 20. novembra 2022* IRENA BRODNJAK Stična 58A, 1295 Ivančna Gorica, SDS rojena: 04. 04. 1957 prodajalka papirniško knjigotržke stroke vodja dnevnega centra za starejše MARTINA HROVAT Ambrus 66, 1303 Zagradec, SDS rojena: 01. 09. 1965 ekonomist računovodja JOŽE KOZINC Krška vas 9, 1301 Krka, SDS rojen: 28. 12. 1956 gradbeni tehnik upokojenec TONE MESTNIK Stična 69, 1295 Ivančna Gorica, SDS rojen: 20. 04. 1987 univ. dipl. inž. elektrotehnike vodja projektov JURIJ OMAHEN Velika Dobrava 10, 1294 Višnja Gora, SDS rojen: 28. 12. 1987 veterinarski tehnik laborant v laboratoriju na Veterinarski fakulteti VOJKO ADAMIČ Ciglerjeva ulica 33, 1294 Višnja Gora, Gibanje svoboda rojen: 20. 08. 1956 politolog upokojenec MILAN JEVNIKAR Spodnje Brezovo 2, 1294 Višnja Gora, NSi rojen: 23. 06. 1957 profesor matematike ravnatelj srednje šole MAGDALENA BUTKOVIČ Selo pri Radohovi vasi 8, 1296 Šentvid pri Stični, SDS rojena: 16. 09. 1966 dipl. socialna gerontologinja zobotehnik TOMAŽ SMOLE Gabrje pri Stični 49, 1295 Ivančna Gorica, SDS rojen: 14. 06. 1968 univ. dipl. org. podžupan (poklicni) NATAŠA LUKMAN Znojile pri Krki 31, 1301 Krka, Gibanje svoboda rojena: 20. 12. 1974 diplomiran ekonomist vodja nabavne službe SAMO MARKOVIČ Velike Češnjice 1a, 1296 Šentvid pri Stični, NSi rojen: 02. 08. 1987 ekonomski tehnik tehnični direktor SILVO PRAZNIK Šentpavel na Dolenjskem 25, 1296 Šentvid pri Stični, SDS rojen: 18. 08. 1966 KV voznik voznik kamiona SAMO MATKOVIČ Gorenja vas 28, 1295 Ivančna Gorica, Gibanje svoboda rojen: 21. 09. 1972 diplomirani varstvoslovec strokovni sodelavec JOŽE ANŽLOVAR Velike Češnjice 6, 1296 Šentvid pri Stični, SLS rojen: 31. 10. 1952 skladiščnik in poklicni voznik upokojenec, kmet MATEJA ŽAREN Pristava nad Stično 4, 1295 Ivančna Gorica, SDS rojena: 01. 10. 1988 gostinski poslovodja SAŠO PAJK Velike Češnjice 52, 1296 Šentvid pri Stični, Gibanje svoboda rojen: 17. 12. 1993 ekonomski tehnik dr. NINA STRAH Podbukovje 1, 1301 Krka, SLS rojena: 02. 05. 1992 doktorica nevrobiologije raziskovalka na analitskem razvoju JANEZ MEŽAN Dob pri Šentvidu 40, 1296 Šentvid pri Stični, SDS rojen: 12. 08. 1960 strojni mehanik - trgovski poslovodja upokojenec HELENA ŽNIDARŠIČ Breg pri Zagradcu 9, 1303 Zagradec, SDS rojena: 01. 01. 1963 ekonomski tehnik prodajalka ANDREJA ROBEK PERPAR Ob potoku 4, 1295 Ivančna Gorica, Gibanje svoboda rojena: 02. 02. 1980 uni. dipl. pedagoginja in prof. slovenščine profesorica slovenskega jezika MARIJA KOŠČAK Vir pri Stični 44, 1295 Ivančna Gorica, SD rojena: 27. 03. 1957 vzgojiteljica upokojenka *Vrstni red glede na dosežen rezultat posameznih kandidatnih list 4 Občina december 2022 številka 10 IlitttMi Predstavitev načrtov za širitev visnjanske sole in nove športne površine V sredo, 16. 11. 2022, je Občina Ivančna Gorica v prostorih Hiše kranjske čebele v Višnji Gori, krajanom, predstavnikom društev, vodstvu podružnične šole in vodstvu Sveta Krajevne skupnosti Višnja Gora, predstavila idejne projekte za širitev Podružnične šole Višnja Gora z ureditvijo zelenih športih površin med vodotokoma Pregelj in Pahov graben, na območju med šolo in gasilskim domom. Znano je že, da se podružnična šola v Višnji Gori že dalj časa srečuje s prostorsko stisko, predvsem s premajhnimi kapacitetami jedilnice in kuhinje. Podružnična šola je bila zgrajena leta 1997, leta 2013 je sledila energetska sanacija, leta 2017 pa je Občina Ivančna Gorica zgradila še prizidek k šoli, s šestimi novimi učilnicami. Na predstavitvi je bila prisotnim predstavljena shema stanja šole po širitvah, ki je razdeljena v tri faze. Prva faza, ki je v načrtu za naslednji dve leti, predstavlja rešitev prostorske stiske s širitvijo kuhinje, jedilnice, dodatnih garderob, širitve knjižnice ter dodatni prostori za administracijo, tehnični prostori in prostori za shrambo. Prva faza zagotavlja vse potrebne prostore, da osnovna šola postane samostojna. Predstavljeni sta bili tudi fazi B in C, in sicer širitev športne dvorane (faza B) in morebitni nov prizidek s šestimi novimi oddelki (faza C). Vzporedno z fazo A pa Občina Ivančna Gorica načrtuje projekt ureditve zelenih površin med šolo in gasilskim domom. Po besedah predstavnice projektantskega podjetja, gre tu za omejitve v prostoru z obstoječima vodotokoma, ki znatno omejujeta umeščanja željenih programov v to območje. Kljub omejitvam je bil podan predlog mo- žnih ureditev, vezanih na vsebine za šolsko dejavnost in vsebine za širšo skupnost. Prvo območje ob šolskem objektu zajema preureditev športnega igrišča s tekaško progo, samostojno igrišče za odbojko, prostorom za druženje in otroškim igriščem. Na območju parkovne ureditve južneje od gasilskega doma pa naj bi se ustrezno uredilo zadrževalno-ra-zlivno polje, skate park, kolopark (pumptrack) in prostor za posedanje. Celotno območje bo povezala zelena parkovna ureditev. Predstavljene predloge pozdravljata tudi tamkajšnji predsednik Sveta KS Višnja Gora Janko Zadel in župan Dušan Strnad. Po njunih besedah posodobitev šolskega objekta sledi zastavljenim ciljem, da šola v bližnji prihodnosti postne samostojna osnovna šola. Gašper Stopar Miklavž prinesel nov asfalt Izvajalsko podjetje Trgograd d. o. o. iz Litije je ravno za Miklavža začelo s polaganjem grobe asfaltne podlage na odseku državne ceste med Zagrad-cem in Ambrusom. Kompletno rekonstrukcijo državnega odseka ceste v dolžini slabe štiri kilometre fazno prenavlja Direkcija RS za infrastrukturo. Pri prenovi sodeluje tudi Občina Ivančna Gorica z izgradnjo pločnika za pešce in ureditvijo dveh avtobusnih postajališč na zgornjem delu Ambrusa proti območju uvozov proti Kalu pri Ambrusu in Kamnem Vrhu. Gašper Stopar Na vrtcu Videk v Šentvidu pri Stični že sončna elektrarna Potem, ko je v Šentvidu pri Stični v začetku novembra začel obratovati nov 8-oddelčni vrtec Videk, je Občina Ivančna Gorica konec novembra izvedla še investicijo na strehi novega vrtca. Nameščena je bila sončna (fotovolta-ična) elektrarna, moči 87,4 kW. Več kot 300 fotonapetostnih modulov je lokacijsko umeščenih na streho nad delom, kjer se nahajajo igralnice ter večnamenska športna dvorana. V Hrastovem Dolu poteka sanacija vaške znamenitosti - luže Občina Ivančna Gorica v Hrastovem Dolu v Krajevni skupnosti Dob pri Šentvidu izvaja sanacijo in ureditev vaške znamenitosti - luže v središču vasi. Sanacija se izvaja zaradi drastičnega poslabšanja ekološkega stanja luže, ki je posledica znižanja gladine vode v luži. Pri strokovnem pregledu stanja luže je bilo ugotovljeno, da voda iz luže uhaja skozi drenažo, ki je bila narejena ob izvedbi kanalizacije meteorne vode okrog luže leta 2010. Po projektu za sanacijo se bo brežino luže obkolilo z lesenimi borovimi piloti, na katere bodo nameščene lesene deske in zaščitna folija, ki bo obložena z glino. Brežina se bo na koncu obložila s kamnom in zatravila. Sanacija bo izvedena v najkrajšem možnem času, glede na vremenske razmere. Na informativni tabli ob luži, ki je bila postavljena leta 2010, je avtor teksta Dušan Štepec zapisal, da se v zgodovinskih virih Hrastov Dol prvič omenja že v 12. stoletju. Do sredine 19. stoletja je v njem prevladovala lesena gradnja, kasneje je bila ve- čina hiš že zidana. Sedanjo podobo je vas dobila po izgradnji nekdanje vaške šole leta 1952 in gasilskega doma v sedemdesetih letih 20. stoletja. Vas je pozidana okrog vaške luže in podružnične cerkve sv. Andreja, ki predstavljata poleg stavbe nekdanje šole (zdaj večnamenski prostor) in športnega igrišča ob njej največji znamenitosti. Vaška luža sodi po velikosti (dolžina 47 m, ši- rina 28 m) med največje tovrstne še ohranjene luže na Dolenjskem. Po ustnem izročilu naj bi bila luža sestavni del vasi že od njenega nastanka dalje. Hrastov Dol je leta 2012 s strani Turistične zveze Slovenije prejel priznanje za najlepše urejeno vaško jedro. Gašper Stopar Predvidena letna proizvodnja elektrarne je 109.022 kWh električne energije, ki bo porabljena za lastne potrebe (ogrevanje, delovanje objekta ter kuhinja). Elektrarna bo poskrbela, da bo vrtec postal energetsko samoo-skrben in na dolgi rok imel minimalne stroške za energijo. Sončno (fotovol-taično) elektrarno na vrtcu Videk je postavilo podjetje Sončni sistemi d. o. o. iz Trebnjega. Gašper Stopar Na lokacijah po občini v uporabo predali 13 defibrilatorjev Občina Ivančna Gorica je zaključila z namestitvijo 13 defibrilatorjev (AED), ki so nameščeni na naslednje lokacije po občini: Župnijski dom Ambrus, Brezovi Dol, Gasilski dom Korinj, Kulturni dom Muljava, Zdravstveni dom Ivančna Gorica, telovadnica OŠ Zagradec, športna dvorana OŠ Stična, Hotel Polževo, objekt ob Hiši kranjske čebele v Višnji Gori, Vrtec Polžek v Višnji Gori, Turistična kmetija Ber-čon na Obolnem, Park Cukarca (Šentvid pri Stični) in Izletniški turizem Okorn na Pristavi nad Stično. Prav na Pristavi sta defibrilatorje simbolično v uporabo predala župan Dušan Strnad in direktorica občinske uprave dr. Andrejka Miše Glavič. Dogodku je prisostvovala tudi Mateja Žaren iz Turistične vasi Pristava. V sklopu uspešne prijave Občine Ivančna Gorica s projektom Skupaj za varni jutri je preko Lokalne akcijske skupine LAS STIK poleg 13 defibrilatorjev pridobila tudi učni komplet petih lutk in učni defibrilator, ki ga je Občina izročila Gasilski zvezi Ivančna Gorica za potrebe izobraževanja prve pomoči. Po besedah župana, je bil cilj projekta zagotoviti mrežo javno dostopnih avtomatskih defibrilatorjev po celotnem območju naše občine. »S tem projektom imamo danes v občini 28 zunanjih in 6 notranjih defibrilatorjev. Cilj je tudi, da imajo občanke in občani možnost hitrega dostopa in uporabe AED v primeru reševanja življenja. Želim si, da bi bilo takih dogodkov čim manj.« Posredovanje pa je lahko uspešno le ob pravi uporabi defibrilatorja. Zato so bila po večjih središčih ob- čine že izvedena številna izobraževanja, ki se bodo nadaljevala tudi v spomladanskem času. V okviru nadaljevanja projekta bo Občina poskrbela tudi za tekoče preglede in servisiranje defibrilatorjev. Gašper Stopar A Sobrače m december 2022 številka 10 Občina 5 Miklavževo darilo Občine Ivančna Gorica Osnovni šoli Stična Na Miklavžev dan je župan Dušan Strnad s sodelavci prijetno razveselil vodstvo Osnovne šole Stična z novim prevoznim sredstvom za potrebe prevoza šolarjev ter za druge šolske potrebe. Gre za električno kombinirano vozilo (8+1 sedež) znamke Citroën ëSpaceTourer Business XL (baterija 75 kW), moč vozila 100 KW/136KM z dodatno opremo: dodatna klimatska naprava na zadnjih sedežih, električni pomik stranskih drsnih vrat, kamera za vzvratno vožnjo s 180° pogledom, stranski varnostni blazini in zavesi za potnike in sistem Grip Control za izboljšano vlečno moč zagonske moči. Novo električno vozilo bo zamenjalo dosedanje prevozno sredstvo znamke Hyundai, ki bo kmalu postalo polnoletno. Z novim prostornejšim vozilom bo zagotovljena večja varnost pri prevozu učencev, znižanje stroškov in zmanjševanje onesnaževanja okolja. Za nakup električnega vozila je Občina Ivančna Gorica uspešno kandidirala na Javnem pozivu nepovratnih finančnih spodbud občinam za nakup novih vozil za prevoz potnikov in šolarjev in s strani Eko sklada prejela 31.992,00 EUR. Pre- ostali delež v višini 16.795,81 EUR je financiran s strani proračuna Občine Ivančna Gorica. Skupna vrednost vozila je znašala 48.787,81 EUR z DDV. Gašper Stopar Zupan na tradicionalnem slovenskem zajtrku v novem vrtcu v Šentvidu Župan Dušan Strnad se je ob dnevu slovenske hrane udeležil tradicionalnega slovenskega zajtrka, ki od leta 2011 poteka v vrtcih in šolah vsak tretji petek v novembru. Namen vseslovenskega projekta je spodbujanje lokalne samooskrbe s kakovostno hrano iz lokalnega okolja, letos še posebej izpostavljajo mleko in mlečne izdelke. Županu so se v novo odprtem vrtcu Videk v Šentvidu pri Stični pridružili otroci skupin Rakci in Ptički, ravnateljica Vrtca Branka Kovaček, lokalna čebelarja Čebelarskega društva Stična, predstavnik Kmetije Kotar, ki je tudi letos poskrbela za maslo in mleko in predstavnik sadjarske Kmetije Janežič, ki je vrtčevskim enotam priskrbela jabolka. Z gosti je zajtrkovala tudi vodja vrtca Videk Branka Kastelic. Poleg že omenjenih kmetij naj izpostavimo še Čebelarstvo Ceglar, ki je poskrbelo za med, pridno vrtčevsko osebje iz kuhinje pa je speklo slasten kruh. Pod letošnjim sloganom »Zajtrk z mlekom - super dan«, so otroci go- ste postregli s tradicionalnimi živili, kot so mleko, med, maslo, kruh in jabolka lokalnega porekla. Pripravili so jim tudi krajši program, goste pa so povabili še k »nakupovanju« na Tržnico pri Ptičkih. Župan Dušan Strnad je v spomin na letošnji tradicionalni slovenski zajtrk vsem šolam in enotam vrtca Ivančna Gorica izročil novo otroško Dnevno varstvo za starejše Ko smo na začetku leta 2014 v Bolnišnici za otroke Šentvid pri Stični odprli dnevno varstvo za starejše, je bilo veliko vprašanj, ali se bodo ljudje odločali, da tam preživijo dopoldanski čas. Po devetih letih delovanja smo še vedno tukaj. Vsak dan imamo jutranji sprejem, po zajtrku pa si ob telovadbi in sprehodu okrepimo gibalnost, fizično moč in kognitivne sposobnosti. Radi igramo družabne igre, veliko ustvarjamo in prisluhnemo branju knjig, ki opisujejo naše kraje in ljudi. Veliko se pogovarjamo, pojemo, smejemo, radi tudi jemo. Če smo utrujeni, se lahko spočijemo na počivalniku. Starostniki in njihovi svojci morajo premagati različne pomisleke, da se odločijo za dnevno varstvo, vendar, ko enkrat premagajo strah pred neznanim, vsak dan težko pričakujejo ponovni obisk. Dnevno varstvo deluje od 7.00 - 15.00. V soju tisočerih luci ■ ■ ■ ■ "v zasijala praznična Ivančna Gorica V soju tisočerih luči je v popoldanskih urah 5. decembra zasijala praznična okrasitev Ivančne Gorice. Praznično preobleko je v družbi pevke Nine Pu-šlar prižgal župan Dušan Strnad, ki je ob tem povedal, da je bila poleg otrok in njihovih staršev, dedkov in babic, tudi občina Ivančna Gorica pridna, saj je dobila kar nekaj daril v letošnjem letu. Od novega vrtca v Šentvidu, Hiše kranjske čebele, prenovljenih prostorov v zdravstvenem domu, zahodne obvoznice v Ivančni Gorici in še bi lahko naštevali. Po njegovih besedah je bilo letošnje leto uspešno na vseh področjih, zato se lahko v najlepšem mesecu v letu poveselimo in z optimizmom pričakamo leto, ki prihaja. Začetek veselega decembra je v center Ivančne Gorice kljub slabšem vremenu tudi letos privabil staro in mlado. Več kot tisoč petsto občank in občanov je bilo priča bogatem zabavnem programu, ki sta ga pripravila Občina Ivančna Gorica in Zavod za kulturo in turizem Prijetno domače Ivančna Gorica. Dogajanje na Sokolski se je začelo ob 17. uri z gledališko predstavo Novoletna smrečica, ki so jo uprizorile vzgojiteljice vrtca Marjetica iz Ivančne Gorice. Na odru na ploščadi pred občinsko stavbo je zapel Otroški pevski zbor Osnovne šole Stična, ki se mu je pridružila tudi Nina Pušlar. Ambasadorka občine Ivančna Gorica je v nadaljevanju prisotne še dodatno razgrela z največjimi glasbenimi uspešnicami in dala prepotrebni optimizem za vnaprej. Miklavžev spektakularni prihod s pomočjo mladih ivanških traktoristov slikanico s čebelarsko tematiko: Dobra beseda je kot med - pregovori, reki in modre misli o čebelah, čebelarjih in čebelarstvu. Slikanico avtorice ambasadorke občine Ivančna Gorica Dragice Šteh in ilustratorke Urške Stropnik Šonc je izdala Čebelarska zveza Slovenije. Gašper Stopar Najmlajše je navdušila tudi Nina Pušlar Vabljeni, da nas obiščete in nas spoznate. Irena Brodnjak Prižig lučk in obisk Miklavža je letos prvič potekal s sodelovanjem Društva podeželske mladine Kalček Prihod svetega Miklavža v Ivančno Gorico Tudi tokrat je vse pridne otroke iz ivanške občine obiskal sveti Miklavž, ki se je v družbi angelčkov na Sokolsko ulico pripeljal na prav poseben način. V sprevodu praznično okrašenih traktorjev Društva podeželske mladine Kalček je prvi od treh dobrih mož množico ljudi pozdravljal kar iz traktorske prikolice. Ivanška podeželska mladina je za obiskovalce pripravila tudi slasten šmoren, prisotni pa so se lahko poleg sladkih dobrot ogreli ob čaju in kuhanem vinu. Gašper Stopar 6 Stranke december 2022 številka 10 Hïcmoi HVALA za zaupanje, vesele praznike in srečno v 2023! Za nami je konstitutivna seja Občinskega sveta Občine Ivančna Gorica. V mandatu 2023 do 2026 bo Svetniška skupina SDS v Občinskem svetu Občine Ivančna Gorica v sestavi Janez Mežan, Magdalena Butkovič, Silvo praznik, Martina Hrovat, Irena Brodnjak, Helena Žnidaršič, Jože Kozinc, Mateja Žaren, Jure Omahen, Tone Mestnik in Tomaž Smole. Začeli smo z novim mandatom, v katerem nas bo znova kot župan vodil Dušan Strnad. Zato verjamemo, da bomo tudi v naslednjih letih uspešno uresničevali zadane cilje. Izvolili smo tudi Komisijo za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja, ki jo bo vodil Janez Mežan, v kratkem pa bomo imenovali še ostala delovna telesa Občinskega sveta. Iskrena HVALA vsem, ki ste oddali glas za Slovensko demokratsko stranko. vaše zaupanje! ČESTITKE IN DOBRE ŽELJE PA TOKRAT V PRILOŽENI VOŠČILNICI. SDS Potrudili se bomo da upravičimo Tomaž Smole predsednik OO SDS Okrepljeni v nov mandat N.Si ZA VSE LJUDI Na zadnjih lokalnih volitvah smo dosegli najboljši rezultat do sedaj. Hvala! V občinskem svetu imamo sedaj dva svetnika. V mandatu 2022 do 2026 vas bosta zastopala Milan Jevnikar in Samo Markovič. Veliko zaupanje ste volivci izkazali tudi kandidatu za župana Žigu Erčulju, saj je dobil največje število glasov med vsemi dosedanjimi kandidati na listi N.Si, za kar se vam najlepše zahvaljujem. Vaše zaupanje nam sprejemamo kot veliko odgovornost. Še naprej se bomo trudili, da bomo naredili vse, kar je v naši moči, da bomo podpirali dobre projekte in aktivnosti, hkrati pa bili kritični do predlogov, v katerih ne bomo videli doprinosa naši občini. Še naprej pa se bomo krepili kot občinski odbor in bili aktivni na vseh ravneh družbe v naši občini. Hvala za zaupanje, mi pa se bomo trudili, da upravičimo vaše zaupanje! Žiga Erčulj, predsednik OO N.Si Dragi sokrajani! Dovolite nam, da se vam najprej zahvalimo za visoko podporo v času volilne kampanje in na volitvah za župana in občinski svet naše lepe občine. Izražena podpora in dosežen volilni rezultat nas opogumljata na poti realizacije našega programa. Obenem nas seveda tudi obvezujeta k učinkovitemu delu naših predstavnikov na tak način, da se bodo potrebe prebivalcev v čim večji meri odražale v izvedbi občinskih projektov in proračuna. Pri tem spet računamo na vaše polno sodelovanje z nami. Naj vam v teh dneh zaželimo vesele in blagoslovljene praznike, obilo osebne sreče in zdravja in uspešno leto 2023. Gibanje Svoboda Ivančna Gorica SVOBO Spoštovane članice, spoštovani "V ■ ■ "v ■ ■ ■ ■ ■■ ■ člani. Dragi naši simpatizerji in podporniki. Počasi se od nas poslavlja leto 2022, leto, ki se ga bomo zapomnili. Leto, ko se je končalo triletno kovidno obdobje. Leto, ko se je začela vojna v Ukrajini, in leto, ki so ga zaznamovale volitve. Volilno leto 2022 nam je prineslo novo vlado ter zmago na trojnem referendumu. Na lokalnih volitvah smo se različno odrezali, v Ivančni Gorici imamo potrjen en mandat, ki ga bo zastopala naša dolgoletna članica Marina Koščak. V OO SD Ivančna Gorica smo ponosni na rezultat, ki smo ga dosegli. Čeprav rezultat na lokalnih volitvah ni bil ravno odraz truda in dela, ki smo ga vložili člani in članice v naši občini. Vseeno smo dokazali, da smo močna mreža in dobro organizirana stranka v občini, ne glede na vse. Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili vsem kandidatom in kandidatkam, ki ste sodelovali na lokalnih volitvah in izpostavili sebe in svojo družino. Takoj v januarju začnemo z delom in že sedaj napovedujemo sejo predsedstva OO SD Ivančna Gorica, ki bo v drugi polovici januarja 2023. Za vas, vaše pobude, vprašanja, mnenja, diskusije in za vse obstoječe ter nove podpornike ali člane smo dosegljivi na e-naslovu SD.ivancnagorica04@gmail.com. Spremljajte nas in prihajajoče dogodke na naši FB strani SD Ivančna Gorica. Napisala: Alenka Bajrami, predsednica OO SD Ivančna Gorica H ^sla Želimo vam vesel I h blagoslovi J en Boži C, preživite ga v d rdi bi tistih, ki vam pomenijo največ. Ponosno praznujmo dan samostojnosti in enotnosti, v prihajajočem letu 2023 pa vam želimo obilo sreče, zdravja in osebnega zadovoljstva. Obilnih) adbtlr SDS !vtnfm Gorica Srčne,, praznike! Želimo Vam blagoslovljene božične in novoletne praznike ter ponosno praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti. Novo leto naj zaznamujejo zdravje, sreča in zadovoljstvo. Vse dobro v letu 2023! Občinski odbor NSi Ivančna Gorica N Si Srečo je treba srečati. Povsod je. Skrita je v drobnih trenutkih in malih pozornostih. Iskrenost je korak do nje. Naj vam novo leto prinese veliko sreče. Vsem občankam in občanom želimo vesele božične praznike, zdravo ter uspešno leto 2023. Ob državnem prazniku, dnevu samostojnosti in enotnosti, iskreno čestitamo in želimo lepo praznovanje. IVANČNA GORICA Prijateljstva, ki so prestala preizkus časa in sprememb, so zagotovo najboljša. (J. PARRY) Vsem članom, simpatizerjem in občanom občine Ivančna Gorica želimo, da bodo dnevi v novem letu srečni in zdravi, poti uspešne in nasmehi zadovoljni. VESEL BOŽIČ IN SREČNO 2023! Zanosno praznujte tudi dan samostojnosti in enotnosti naše države. OO SLS Ivančna Gorica OO SLS IVANČNA GORICA v SL: se iskreno zahvaljuje vsem volivkam in volivcem za prejete glasove na letošnjih lokalnih volitvah, tako za našo kandidatko za županjo, kot za občinski svet. Naša dva predstavnika v občinskem svetu občine Ivančna Gorica se bosta potrudila, da bosta upravičila vaše zaupanje. ISKRENA HVALA. OO SLS IVANČNA GORICA A Sobrače ^Šentvi m december 2022 številka 10 Občina 7 Občinska volilna komisija Ivančna Gorica je na 8. seji, dne 19.12.2022, v skladu z drugim odstavkom 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 83/12, 68/17 in 93/20 - odl. US) v povezavi z 60 in 61. členom Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 109/06 - uradno prečiščeno besedilo, 54/07 - odl. US, 23/17 in 29/21) sprejela sklep, da se na spletni strani Občine Ivančna Gorica (www.ivancna.gorica.si) in v lokalnem časopisu Klasje objavi R A Z G L A S seznama kandidatov za naknadne volitve v Svete krajevnih skupnosti Metnaj, Višnja Gora in Zagradec, dne 8. januarja 2023 KRAJEVNA SKUPNOST ZAGRADEC KRAJEVNA SKUPNOST METNAJ 2. VOLILNA ENOTA 01: V Svet krajevne skupnosti Metnaj se iz volilne enote 01 na naknadnih volitvah voli 1 (enega) člana. 1. Jošt Marinko, 15.03.1974, Mekinje nad Stično 62, 1295 Ivančna Gorica, gimnazijski maturant, strokovni delavec na Fakulteti za elektrotehniko, predlagatelj: Aleš Janežič in skupina volivcev. Uroš Volavšek, 10.04.1972, Zabjek 5, 1294 Višnja Gora, varnostnik, samostojni podjetnik, predlagatelj: Teja Stoja-novic in skupina volivcev. KRAJEVNA SKUPNOST VIŠNJA GORA VOLILNA ENOTA 01: V Svet krajevne skupnosti Višnja Gora se iz volilne enote 01 na naknadnih volitvah voli 1 (enega) člana. 1. Tomaž Erjavec, 16.04.1979, Sodnijska ulica 16, 1294 Višnja Gora, kuhar, samostojni podjetnik, predlagatelj: Tanja Erjavec in skupina volivcev. 2. Renata Baškovč, 16.01.1962, Mestni trg 8, 1294 Višnja Gora, prodajalka, upokojenka, predlagatelj: Jožica Podržaj in skupina volivcev. 3. Franc Pucihar, 09.08.1959, Mestni trg 33, 1294 Višnja Gora, monter strojne instalacije, montaža vodovodne in centralne napeljave, predlagatelj: Ladislav Zajc in skupina volivcev. 4. Maja Sedej, 28.01.1982, Gasilska ulica 1, 1294 Višnja Gora, univ.dipl.sociologinja, projektni vodja, predlagatelj: Tomaž Sedej in skupina volivcev. VOLILNA ENOTA 02: V Svet krajevne skupnosti Višnja Gora se iz volilne enote 01 na naknadnih volitvah voli 1 (enega) člana. 1. dr. Marko Glažar, 07.09.1976, Partizanska cesta 7, 1294 Višnja Gora, dr.znanosti, sekretar na MDDSZ, predlagatelj: Teja Tamše in skupina volivcev. VOLILNA ENOTA 03: V Svet krajevne skupnosti Višnja Gora se iz volilne enote 01 na naknadnih volitvah voli 1 (enega) člana. 1. Špela Bašar, 15.02.1985, Vrh pri Višnji Gori 8, 1294 Višnja Gora, univ.dipl.pravnica, višja svetovalka na področju ko-hezijske politike, predlagatelj: Kristijan Bašar in skupina volivcev. VOLILNA ENOTA 04: V Svet krajevne skupnosti Višnja Gora se iz volilne enote 01 na naknadnih volitvah voli 1 (enega) člana. 1. Jurij Omahen, 28.12.1987, Velika Dobrava 10, 1294 Višnja Gora, veterinarski tehnik, sodelavec v veterinarstvu, predlagatelj: Peter Zaletelj in skupina volivcev. 2. Nataša Kastelic Turk, 16.06.1981, Podsmreka pri Višnji Gori 14, 1294 Višnja Gora, frizerka, predlagatelj: Alenka Kastelic in skupina volivcev. VOLILNA ENOTA 05: V Svet krajevne skupnosti Višnja Gora se iz volilne enote 01 na naknadnih volitvah voli 1 (enega) člana. 1. Janez Koščak, 16.05.1987, Dedni Dol 15B, 1294 Višnja Gora, dipl.inž.elektrotehnike, inženir laboratorija, specialist, predlagatelj: Janko Zadel in skupina volivcev. 2. Matej Zaplotnik, 14.03.1984, Dedni dol 2, 1294 Višnja Gora, socialni pedagog, vzgojitelj v vzgojnem zavodu, predlagatelj: Janez Kastelic in skupina volivcev. VOLILNA ENOTA 01: V Svet krajevne skupnosti Zagradec se iz volilne enote 01 na naknadnih volitvah voli 1 (enega) člana. 1. Tomaž Globokar, 03.07.1998, Zagradec 10, 1303 Zagradec, mehatronik operater, operater na delovnih strojih, predlagatelj: Biljana Gartner in skupina volivcev. VOLILNA ENOTA 02: V Svet krajevne skupnosti Zagradec se iz volilne enote 01 na naknadnih volitvah voli 1 (enega) člana. 1. Janez Košak, 28.10.1979, Tolčane 5, 1303 Zagradec, poklicni voznik, voznik, predlagatelj: Biljana Gartner in skupina volivcev. VOLILNA ENOTA 03: V Svet krajevne skupnosti Zagradec se iz volilne enote 01 na naknadnih volitvah voli 1 (enega) člana. 1. Jože Berdajs, 30.12.1958, Kuželjevec 6C, 1303 Zagradec, avtomehanik, upokojenec, predlagatelj: Maks Grad Berdajs in skupina volivcev. Številka: 041-0053/2022-2 Datum: 19.12.2022 OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA PREDSEDNICA Elizabeta Žgajnar, univ.dipl.prav. l.r. Na podlagi 3. točke 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 83/12, 68/17 in 93/20 - odl. US) in Razpisa naknadnih volitev v svete Krajevnih skupnosti Višnja Gora, Metnaj in Zagradec, številka 041-0047/2022-1 z dne 28. 11. 2022, je Občinska volilna komisija Občine Ivančna Gorica na 7. seji, dne 28. 11. 2022 sprejela S K L E P O DOLOČITVI VOLIŠČ ZA NAKNADNE VOLITVE ČLANOV SVETOV KRAJEVNIH SKUPNOSTI VIŠNJA GORA, METNAJ IN ZAGRADEC, KI BODO V NEDELJO, 8. JANUARJA 2023 Na območju občine Ivančna Gorica se za izvedbo naknadnih volitev članov svetov Krajevnih skupnosti Višnja Gora, Metnaj in Zagradec določijo naslednja volišča, sedeži in območja volišč: I. OBČINA 039 - IVANČNA GORICA UPRAVNA ENOTA 09 - GROSUPLJE zap.št. Oznaka Volišča ime volišča sedež volišča območje volišča dostopno invalidom 1. 32 MESTNA HIŠA VIŠNJA GORA Mestni trg 21, Višnja Gora Kopališka ulica, Jurčičeva cesta, Ciglerjeva ulica, So-kolska ulica, Turnherjeva ulica, Mestni trg, Cesta Dolenjskega odreda, Grintovec, Gasilska ulica, Čandko-va ulica, Sodnijska ulica, Stari trg da 32 MESTNA HIŠA VIŠNJA GORA Mestni trg 21, Višnja Gora Ulica Antona Tomšiča, Cesta na Polževo, Cesta talcev, Partizanska cesta, Preglje, Peščenik, Pot v Ko-šco, Zabjek da 32 MESTNA HIŠA VIŠNJA GORA Mestni trg 21, Višnja Gora Kamno Brdo, Sela pri Višnji Gori, Leskovec, Vrh pri Višnji Gori, Gorenje Brezovo da 32 MESTNA HIŠA VIŠNJA GORA Mestni trg 21, Višnja Gora Velika Dobrava, Polje pri Višnji Gori, Podsmreka pri Višnji Gori, Zgornja Draga, da 32 MESTNA HIŠA VIŠNJA GORA Mestni trg 21, Višnja Gora Dedni Dol in Spodnje Brezovo da 2. 16 GASILSKI DOM METNAJ Metnaj 2, Ivančna Gorica Mekinje nad Stično da 3. 38 OSNOVNA ŠOLA ZAGRADEC I. Zagradec 33, Zagradec Zagradec, Fužina da 38 OSNOVNA ŠOLA ZAGRADEC I. Zagradec 33, Zagradec Tolčane, Češnjice pri Zagradcu, Valična vas da Občinska volilna komisija določa tudi posebno volišče za naknadne volitve v svete krajevnih skupnosti, in sicer: - volišče 901 za predčasno glasovanje, dne 5. januarja 2023 s sedežem na Sokolski ulici 4, Ivančna Gorica, dostopno invalidom. III. Ta sklep se uporablja samo za izvedbo naknadnih volitev v svete krajevnih skupnosti Višnja Gora, Metnaj in Zagradec. IV. Ta sklep se posreduje Upravni enoti Grosuplje, pristojni izpostavi Geodetske uprave Republike Slovenije in Državni volilni komisiji ter objavi v lokalnem časopisu in na spletni strani občine Ivančna Gorica. Številka: 041-0012/2022-3 Datum: 28. 11. 2022 Predsednica Občinske volilne komisije Občine Ivančna Gorica Elizabeta Žgajnar, univ. dipl. prav. OBVESTILO O RAZPISU NAKNADNIH VOLITEV Občinska volilna komisija Občine Ivančna Gorica je razpisala naknadne volitve v svete krajevnih skupnosti Metnaj, Višnja Gora in Zagradec, ker na rednih lokalnih volitvah ni bilo predlaganih dovolj kandidatov. Za Svet krajevne skupnosti Višnja Gora je bilo premalo predlaganih pet kandidatov v petih volilnih enotah. Za Svet krajevne skupnosti Zagradec sta bila premalo predlagana dva kandidata v dveh volilnih enotah. V Metnaju pa je bil predlagan en kandidat premalo. Naknadne volitve so namenjene izvolitvi še preostalih članov svetov krajevnih skupnosti. Izvedene bodo samo v volilnih enotah krajevnih skupnosti, kjer ni bilo izvoljenih dovolj članov. Naknadne volitve bodo 8. 1. 2023. Občinska volilna komisija Občine Ivančna Gorica 8 Občina december 2022 številka 10 Ambrus OTCetnaj Zdravstveni dom Ivančna Gorica obvešča Z dnem 16. 11. 2022 smo po adaptaciji zobnih ambulant pričeli z nemotenim delovanjem zobozdravstvenih storitev. Obveščamo vas, da imamo v zobnih ambulantah aktivirane direktne telefonske linije, ki so odprte v ordinacijskem času vašega zobozdravnika. Za vse dodatne informacije lahko pokličete informacije na tel. 01/7819-000. DIREKTNE TELEFONSKE ŠTEVILKE ZOBNIH AMBULANT 01 7819 016 Jožica Lampret Kozlevčar, dr. dent. med.- amb. 2 01 7819 0 17 Anita Palamar, dr. dent. med. -amb. 6 01 7819 033 ortodont, amb. 1 01 3200 450 Petra Gracar Pekolj, dr. dent. med. - amb. 3 01 3200 451 Alenka Kotnik, dr. dent. med.- amb. 4 01 3200 452 Alja Barbič Majerič, dr. dent. med.- amb. 5 01 3200 454 Jernej Jeras, dr. dent. med. - amb 5 01 3200 453 zobni RTG CEPLJENJE PROTI SEZONSKI GRIPI 2022 TOREK 17.00-18.00 SREDA 13.30-15.00 Na cepljenje se je potrebno predhodno na informacijah zdravstvenega doma na tel. 01-7819-000. kolikor se želite cepiti hkrati tudi z cepivom proti Covid-19, to sporočite, ko se prijavljate na termin cepljenja. CEPLJENJE V MESECU DECEMBRU 2022 (proti Covid-19) TOREK 17.00-18.00 (samo naročeni) SREDA 13.30-15.00 (samo naročeni) V torek dne, 27. 12. 2022, se cepljenje izjemoma ne bo izvajalo. Cepljenje ob torkih poteka v ambulanti Lane Pivk Kompolšek, dr. med. spec. druž. med., ob sredah pa v ambulanti Janeza Zupančiča, dr. med. spec. druž. med. TESTIRANJE V MESECU DECEMBRU 2022 PONEDELJEK 12.00-13.00 TOREK 12.00-13.00 SREDA 12.00-13.00 ČETRTEK 12.00-13.00 PETEK 12.00- 13.00 V ponedeljek, 26. 12. 2022, TESTIRANJA NI. Za bodoče starše tim strokovnjakov Zdravstvenega doma Ivančna Gorica pripravlja bogato vsebino informacij, ki jih bodoči starši še kako potrebujejo. Veselimo se srečanja z vami. ZA VAS SMO PRIPRAVILI a SREČANJ: 0.1 2023 ob IS.00 ■ spremembe v no 5 ti no HI In kaj pripravimo pred rojstvom 11-12023 flb 17.00 - itfr^ua noleine« 13-1-2023 ot> 17,00 ' porod 1-del 1E. 1.202 3 ob 17.00 - idrAvjt i O ^ co "O CD O k. O C co C I o * co iO C N >0 O C s * >o >o CO .Q Z O u St O E S a c z- m C a E iS i a a S S E E a u s. «j 5 L' & ps U oo FU 01 ru g rn is ru ffi Ol nj S 3 ra Rl fri M Z tn ru li> ru S ra FU FU rn ru 2 U] tn ru m 2 m B s m 01 o = ry Ul 10 |s 00 Oi - FU m m - ru s 2 "i (Ti o Pn rs iR FU n ru TJ n i n ru rt- LD O ra m m in 10 rti a u ru ru ru IU IU m u> [V gj m lfi $ ES m 01 u> 00 01 g fu 00 oi g — qj ru m in ru m m FEB < 2 8 H IV s 1 B ft 00 fu m ru Z m ru S £ ¡3 S Oi O nj iD ru ru ¡s go o S ra cn o - fu rn m g - QJ a 2 aj m m C m lil to is < -i cc a < C a s g H e -u l S T C e a b VI If •u l g t i s Hi U) ru OD oi ru m LSI m u uj □ Ki m ru S) s FU m m u> DO O 2 m fa s I) t: K Oi O = ru rn ¥ o i S 00 nj ru D rn pa tO L0 nj Rl s oi 2 ru rn Oi 8 nj m m lp 8 SO yo 01 ru D M ra 2 is s s -g O. « i m m o m u> FU gj 0! m nj ni FU U} oa 5 ■O 0 o. ? 1 (5 a oi rl« r Pravijo, da že fepa misef vefikp pomeni, moč 6esede [ahkp spreminja svet, do6ro dejanje pa ga [ahkp iz6ojša. Naj 6o vse to vtkano v feto 2023! SREČNO 2023! Društvo invaCidov QrosupCje Anica Perme, predsednica i Turistično društvo Šentvid pri Stični ob izteku leta Turizem je množični družbeni pojav, ki pušča sledi v prostoru, v katerem se pojavlja, v dejavnostih, ki sodelujejo pri njegovem razvoju, in na ljudeh, ki sooblikujejo turistično ponudbo s sloganom Turizem smo ljudje. Ob izteku jubilejnega Plečnikovega in Tartinijevega leta 2022 se iskreno zahvaljujem članom Turističnega društva Šentvid pri Stični, ki že desetletja prostovoljno ohranjajo, oživljajo in soustvarjajo turistično dejavnost v našem kraju, izvajajo aktivnosti, povezane z gostoljubnostjo, urejenostjo, ocvetličenjem, ohranjanjem slovenske kulturne dediščine, identitete ... Občinska turistična zveza Ivančna Gorica nas pri tem spodbuja in nudi strokovno podporo. Lahko smo zadovoljni, saj smo uspešno realizirali svoj letni program dela s finančno pomočjo Občine Ivančna Gorica in z lastnimi sredstvi, predvsem pa s prostovoljnim delom sodelavcev, izkušnjami in medsebojnim sodelovanjem. Ker je naloga turističnega društva osveščati ljudi, razvijati skrb za naravno in kulturno in dediščino ter ohranjati šege, navade in običaje naših prednikov ter imeti prijazen odnos do turistov, smo organizirali strokovno ekskurzijo na Štajersko, ki so se je poleg turističnih delavcev udeležili tudi člani DU Šentvid pri Stični. Ogledali smo si Križečo vas v Občini Poljčane, ki je v zadnjih letih prejela več priznanj za urejenost in postala prva učna vas prikaza etnološke-kulturne dediščine v Sloveniji, Žičko kartuzijo, vas Studenice, Makole in obiskali družino motokrosista Tima Gajserja, ki dobro pozna naše kraje. Ob tej priložnosti bi se vam radi zahvalili za vzorno sodelovanje in nasvete pri izvedbi aktivnosti našega društva v preteklem letu. Spodbujajmo s svojim zgledom, znanjem in izkušnjami mlade, ki so zelo ino-vativni, da se vključijo v turistično društvo v domačem kraju. Želimo, da se vam v letu 2023 uresničijo sanje, udejanjijo želje in izpolnijo pričakovanja. Nuša Volkar, predsednica Na Polževem že trinajstič izbrali najbolj všečna vina Vino je družabna pijača. Ob kozarcu dobrega vina se družimo, izmenjujemo mnenja, zabavamo, sklepamo posle, otvarjamo zgradbe in prireditve ter obeležujemo velike dosežke in pomembne dogodke. Ljubitelji vina se združujejo v klube in društva, spoznavajo vinorodne okoliše, vinske kleti ter kulturo uživanja vina, se izobražujejo in promovirajo ter širijo vinsko kulturo. Poleg simbolnega pomena pa je v Sloveniji vino bilo, je in bo pomembna kmetijska oziroma gospodarska dejavnost. Na Kriško polževski planoti nimamo vinogradov, nimamo enologov niti sommelirjev, smo pa ljudje, ki cenimo dobro vino in občasno tudi sami radi izpraznimo kakšen kozarček. Tako je Turistično društvo Polževo tudi letos v prostorih hotela Polževo v petek 18. 11. 2022 pripravilo martinovanje z ocenjevanjem najbolj všečnega vina in to že trinajsto leto po vrsti. Poleg članov društva in nekaterih vinarjev, so se prireditve udeležili tudi predstavniki TD Višnja Gora, za kulturni pridih pa so takoj po uvodnem pozdravu s svojo glasbeno točko nastopili Višnjanski fantje. Na tokratnem izboru za najbolj všečno vino smo prejeli 20 vzorcev vin; od tega sedem belih, 6 rdečih in sedem temnih vin iz Dolenjske, Bele Krajine, Goriških Brd in Krasa. Vsaka steklenici vina je bila označena z veliko številko, vsi preizkuševalci pa smo na mizo dobili svinčnik in listek na katerem je bilo dvajset stolpcev za vpis ocene posameznega vina. Nato sta natakarja začela s točenjem belih vin, ocenjevalci so vino poizkusili in za vsako posebej napisali oceno od 1 do 5. Seveda je bilo potrebno zaradi velikega števila vzorcev vmes narediti malo pavze in nekaj prigrizniti, da so se spet povrnili okusi. Degustacijo smo nadaljevali z rdečimi in zaključili s temnimi vini. Lahko verjamete, da je tolikšno število preizkušanih vin lahko kar velika obremenitev za brbončice, pa morda pri komu tudi za kakšen drug organ. Še dobro, da so Višnjanski fantje ostali z nami in med preizkušanjem vin nekajkrat s svojimi čudovitimi glasovi upočasnili in malo razbremenili naporno delo preizkuševalcev in ocenjevalcev vin. Po zaključenem preizkušanju vin se je sestala strokovna komisija in iz ocenjevalnih listkov, na katerih so bile ocene vsakega vina posebej, začela svoje zahtevno delo. Rezultate je razglasil predsednik TD Polževo g. Miloš Šušteršič in spodaj omenjenim podelil lične kolajne. Izbor je bil sledeč: 1. Najbolj všečno belo vino: 1. Renski rizling, pridelovalec Tatjana Piškur, Debeli hrib; 2. Savignon Dolč, prid. Anton Vinopivec, Metlika; 3. Kraljevina, prid. Tone Črnivec, Kitni Vrh. 2. Najbolj všečno rdeče vino: 1.Quercus young, pridelovalec Matjaž Prelogar, Dobrovo - Brda; 2. Zweigelt, prid. Ivan Vocovnik, Debeli hrib; 3. Zweigelt, prid. Slavko Blatnik, Kitni vrh. 3. Najbolj všečno temno vino: 1. Modra frankinja, pridelovalec Tone Črnivec, Kitni vrh; 2. Teran, prid. Milojka Umek, Križ pri Sežani; 3. Cabernet, prid. Jurij Filipčič, Branik. 4. NAJ VINO: Quercus young, pridelovalec Matjaž Prelogar, Dobrovo - Brda Nek pregovor pravi, da sta vino in hrana kot zakonski par. Ko se dopolnjujeta, je zveza sladka, ko prihaja do nesoglasij, pa je lahko tudi zelo grenka. In naša zveza je bila sladka. Vsi udeleženci martinovanja smo bili na koncu deležni še okusne kmečke pojedine, ki so nam jo postregli v Hotelu Polževo. Po vsej verjetnosti naslednje leto martinovanja ne bomo mogli več izvesti v tem hotelu, zato je predsednik društva Miloš Šušteršič Hotelu Polževo oziroma Mojci Lavrič in Janezu Erjavcu podelil posebni zahvali za dolgoletno zgledno sodelovanje pri društvenih prireditvah. Zahvaljujemo se vsem vinarjem za donacijo vin in udeležbo na pokušini, vsem obiskovalcem, članom društva, še posebej pa Višnjanskim fantom, ki so nam res polepšali petkov večer. Turistično društvo Polževo Jože Ulčar 18 Krajevne skupnosti december 2022 številka 10 tbnil SsiMdu , IlitttMi Peter Svetina in Peter Svetina pripovedovala zgodbe otrokom v Bolnišnici za otroke Šentvid pri Stični Varuh človekovih pravic Peter Svetina in pisatelj Peter Svetina sta v sredo, 14. 12. 2022, obiskala otroke v Bolnišnici za otroke Šentvid pri Stični in jima prebirala nekaj pravljic, ki jih je napisal večkrat nagrajeni pisatelj Svetina. Direktorica bolnišnice Tanja Smrekar je otrokom v uvodu predstavila moža z enakim imenom, a različno dejavnostjo, ki ju poleg imen druži tudi ljubezen do lepe besede in zgodb. Med duhovitim, sproščenim pogovorom so otroci dobili odgovore na vsa vprašanja o njunem prvem srečanju, o njuni povezanosti preko pra-pra-pra-pra sorodnikov in smešnih dogodkih, ko so ju ljudje zamenjevali. Otroke je zanimalo, kako nastane knjiga in kako poteka delo varuha človekovih pravic. Z gostoma in knjižnimi junaki je čas prehitro minil. Varuh Svetina je z dogodkom želel v tem predprazničnem času poudariti, kako lahko objem zgodbe blaži naše vsakdanje tegobe in pri- speva k zdravju, ter kako pomembna je človeška bližina in podpora, še posebej v trenutkih, ko nam ni enostavno. Pisatelj Svetina pa je z doživetim branjem v otrocih prižgal nekaj iskric zanimanja za branje, pa tudi za pisanje. Sveti Miklavž z darili presenetil otroke v Hrastovem Dolu Sveti Miklavž tudi letos ni pozabil na vse pridne otroke iz Krajevne skupnosti Dob. V Hrastov Dol je prišel, kot se zanj spodobi, v spremstvu dveh angelov in treh parkelj-nov. Najprej je na skrivaj prisluhnil nastopajočim otrokom, ki so s plesnimi, pevskimi, recitatorskimi in igralskimi točkami za najmlajše otroke, starše in Miklavža pripravili izredno pester in zanimiv Miklavžev večer. Stara šola v Hrastovem Dolu je zaradi veliko obiskovalcev kar pokala po šivih. Po končanih nastopih je obiskovalce miklavževanja v Hrastovem Dolu presenetil Miklavž z zvrhanim košem daril, s katerimi je Sveti Miklavž v Hrastovem Dolu (foto: Nastopajoči otroci na miklavževanju v Hrastovem Dolu (foto: Andrej Selan) »Naj 6ožični dan skrbno trenutke izbira, previdno poti utira in jubeče usodo kroji, da 6o v novem fetu čim manj sofza in skrbi!« Vsem krajankam in krajanom krajevne skupnosti MMuCjava žedmo radostne 6ožične praznike ter srečno feto 20231 Bivši in zdajšnji člani sveta Krajevne skupnosti Muljava 15. Miklavžev pohod na Gradišče Turistično društvo Ivančna Gorica je v soboto, 3. 12. 2022, organiziralo že 15. Miklavžev pohod na Gradišče. Mlajši in starejši pohodniki iz Ivančne Gorice in širše okolice smo prižgali bakle in lučke ter se kljub slabemu vremenu podali na enourno pešpot iz Ivančne Gorice na Gradišče nad Stično. V Lavričevi koči na Gradišču je pohodnike in vse ostale udeležence, posebno še tiste najmlajše, ki še niso pohodniki in so jih k Miklavžu z osebnimi avtomobili pripeljali starši, pozdravila predsednica Turističnega društva Ivančna Gorica. 5-letni Nik je poskrbel za popestritev programa, saj je kot pravi »muzkontar« zaigral in zapel nekaj lepih pesmi na svojo harmoniko. Po nestrpnem pričakovanju najmlajših je prišel tudi sv. Miklavž. V krajšem pogovoru z otroki in starši je ugotovil, da so bili otroci celo leto več ali manj pridni, zato je vsem razdelil darila. Gosta sta si ob tej priložnosti ogledala bolnišnico in se seznanila z njenim delovanjem. Druženje z otroki, ki nam bo še dolgo ostalo v spominu, se je zaključilo z otroškim smehom. Tanja Smrekar Tudi starejši pohodniki so se izkazali, zato so jim članice TD Ivančna Gorica pripravile sladke dobrote, ki so jim teknile s toplim čajem ali »kuhančkom«. Hvala osebju Lavričeve koče, ki so udeležence gostoljubno sprejeli, in vsem, ki ste kakorkoli pomagali pri izvedbi dogodka. S tem ste pokazali solidarnost in veselje do ohranjanja naše tradicije in kulturne dediščine. Tatjana Skubic, predsednica TD Ivančna Gorica Miklavževanje na Korinju Tudi letos je naše najmlajše otroke na Korinju obiskal Miklavž. S svojim spremstvom nas je razveselil v ponedeljek, 5. 12. 2022. Na začetku sta za dober uvod v veseli in praznični december poskrbela igralca iz Miškinega gledališča, ki sta zaigrala zabavno igro z naslovom Nenavadno darilo. Otroci so se nasmejali, sodelovali in se zabavali. Po končani igri so skupaj z igralcema priklicali Miklavža, ki so se ga še posebej razveselili. Miklavž jim je povedal, da nihče od njih ni zapisan v črni knjigi, ampak vsi v zlati, zato seveda vsi dobijo darila. Kako veselo so tekali do odra, dajali Miklavžu roko ter seveda čakali, da jih nagradi z darilom. Dušan Stepec) obdaroval vse otroke. Nad obiskom je bil izredno vesel, zato je obljubil, da naslednje leto spet pride. Za miklavževanje so poskrbeli v Krajevni skupnosti Dob, za kar gre zahvala njenemu predsedniku Andreju Pušljarju. Za organizacijo in izvedbo so poskrbele članice Odbora za družbene dejavnosti pri KS Dob ob pomoči gasilcev PGD Hrastov Dol in ostalih prostovoljcev. Program je povezovala sokrajanka Ida Štimec. Dušan Štepec Utrujeni, a vseeno polni novih vtisov, so se odpravili domov razvit svoja darila. Miklavž pa je s svojim spremstvom odšel obiskat še druge otroke, seveda pa jim ni pozabil obljubiti, da se prihodnje leto spet vrne. Hvala Miklavžu, angelčkom in parkeljčkom, ker so si vzeli čas, nas obiskali ter s tem pričarali na otroških obrazih nasmeh do ušes in ogreli srca naših najmlajših. Za KD Korinj zapisala Katarina Nose A Sobrače ^Šentvi m december 2022 številka 10 Krajevne skupnosti 19 Srečanje starejših v Šentvidu pri Stični VSTD Debeli hrib se Jubilejno Plečnikovo in Tartinije-vo leto se izteka. Veselili smo se uspehov, se tolažili ob težavah in neuspehih. Pred nami so božičnih prazniki. Ti nas kar silijo v premišljevanje o dobrem, o družini, o sreči, o sočloveku ... KORK Šentvid pri Stični je v Župnijski dom povabila starejše in varovance dnevnega varstva v BOŠ Šentvid pri Stični s spremljevalko gospo Ireno Brodnjak Goršič. Z veseljem so se odzvali povabilu. Ko so naši medsebojni odnosi še posebej na preizkušnji, so takšna srečanja še toliko bolj dobrodošla. Utrjujejo namreč našo medsebojno povezanost, so priložnost za izmenjavo izkušenj in druženje. Dobrodošlico je izrekel šentviški župnik g. Izidor Grošelj. S svojo prisotnostjo je zbrane počastil predsednik RKS OZ - Grosuplje g. Matjaž Marinček, ki jim je zaželel prijetno druženje, čestital prostovoljkam za prizadevnost in opravljeno delo ter izrazil srečno in zdravo leto 2023. Pozdravil jih je tudi predsednik Sveta KS Šentvid pri Stični g. Silvo Praznik, ki je spregovoril o opravljenem delu v preteklem letu in o načrtih za prihodnje. Voščil jim je tudi predsednik DU Šentvid pri Stični g. Jože Kenda. Priložnostni kulturni program sta oblikovala harmonikarja Lan in David Skubic, učenca OŠ Ferda Vesela. Prostovoljke KORK Šentvid pri Stični se zahvaljujemo za gostoljubje g. župniku, spoštovanim gostom, Pekarni Grosuplje, učencem OŠ Ferda vesela za spominsko darilo in vsem prisotnim. Novo leto 2023 pa naj prinese izpolnitev želja, ki so jih po vasi prepevali fantje - koledniki v svojih pesmih kolednicah: "Dosti žita, dosti vina, zdrava bodi vam družina!" Anica Volkar, KORK Šentvid pri Stični Drsalisče v Temenici je odprto! Edino umetno drsališče v naši občini odpira vrata. V Športnem in izobraževalnem društvu Temenica so uspeli še pred prazniki pripraviti drsališče v Temenici. Od nedelje, 18. decembra dalje, vabijo vse ljubitelje drsanja, da pridejo k njim na led. Ledena ploskev je dobro pripravljena, poskrbeli pa so tudi za tople napitke in prigrizke za staro in mlado. Na voljo je bogata izposojevalnica drsalk. Vstopnine ni, bodo pa veseli prostovoljnih prispevkov. Drsališče je odprto vsak dan, med tednom od 17.00, čez vikend pa od 14. ure dalje. Dušan Štepec V nedeljo, 4. decembra, je v stiški baziliki potekala 11. čebelarska maša v čast sv. Ambrožu, ki goduje dan po Miklavžu in je zavetnik čebelarjev. Sveto mašo je pripravilo domače Čebelarsko društvo Stična v sodelovanju s sosednjim društvom Krka - Zagradec. Po sveti maši je sledilo družabno srečanje ob dobrotah, ki so jih pripravile pridne čebelarke in žene čebelarjev. (Gašper Stopar) s ponosom ozira v iztekajoče leto 2022 Letošnje leto je po koncu ukrepov zaradi covida zaznamovalo naše društvo kot tudi marsikatero drugo z veliko prireditev in druženj. Veseli smo, da se spet vračamo na prireditve in dogodke kot pred leti. Saj čas pandemije ni nikomur ustrezal, a z vidika zdravstva smo morali tudi čez to prepreko. Kot vsako leto na občnem zboru pripravimo program dela za čez leto. Veseli me, da je vedno več programov za dobrobit naših članov in sokrajanov na našem Debelem hribu. Res pa je, da z našo majhnostjo in mladostjo še nismo na nekem višjem nivoju, a se bo z leti tudi to izboljšalo, v kar trdno verjamem. Letos smo člani društva izvedli kar veliko dogodkov. Prvi tak dogodek je bil rez vinske trte. Po stari navadi ta dogodek opravimo ob prazniku sv. Valentina, ki goduje 14. februarja. Po starem izročilu ta svetnik da ključe od korenin. V začetku marca smo se trije člani udeležili tečaja iz degustacije vin na Kmetijskem zavodu v Novem mestu, ki smo ga tudi uspešno opravili. V soboto, 26. marca, smo sodelovali na osrednji turistični prireditvi sejem Alpe Adria v Ljubljani. V aprilu smo sami zasadili kar nekaj medovitih rastlin pod našo brajdo na Debelem hribu, vse za dobrobit čebelam. Konec aprila se udeležimo odprtja vinske vitrine na gradu Bo-genšperk, ogled priporočam vsakemu, ki obišče ta biser. Kot vsako leto, smo tudi letos pripravili kresovanje na pred večer 1. maja, ki ga ponovimo ob dnevu državnosti. Ob koncu maja smo se udeležili 50. festivala cvička v Novem mestu, kjer je bilo kar nekaj naših članov odlikovano z medaljami za pridelana vina. Bili smo tudi na stojnici v Šentvidu ob 51. pevskem taboru. Kot vinogradniško društvo se udeležimo svečane postavitve klopotca na Mariborskem Lentu. Na prireditve, ki se odvijajo ob najstarejši trti na svetu, nas vsakič vabi protokol mesta Maribor. Lani smo prejeli potomko najstarejše trte, ki smo uspešno zasadili na našem hribu. Letos je že prvič bogato in sladko obrodila. Veliko smo se udeleževali tudi prireditev društev, ki so imela okrogle obletnice delovanja. V začetku oktobra smo organizirali društveni izlet za vse naše člane v Ormož-Jeruzalem. Že takoj naslednji dan pa smo se s slastnim golažem in našim debelohribčkom oddolžili pohodnikom na krožni poti Prijetno domače. Le teden dni kasneje pa smo opravili tudi društveni pohod po Kozlevčarjevi poti, ki je minil v lepem sončnem dnevu. V veliko naše zadovoljstvo je, da se ga je udeležilo veliko najmlajših pohodnikov, pot ni težka, hoje za približno dve uri, drugo leto se spet vidimo. V novembru je za vinogradnike prišel tudi najlepši čas, martinovanje, ki smo ga ustrezno proslavili, kot veleva tradicija. V decembru imamo še kar nekaj dogodkov, zaključili pa ga bomo na silvestrovo, ko nas bo, upam, spet razveselilo lepo vreme z razgledom po širni Dolenjski. Veliko dela smo opravili letos in tako se naj nadaljuje tudi v letu 2023. Velika zahvala gre vsem našim prizadevnim članom, Občini Ivančna Gorica in ostalim dona-torjem, ki nam stojijo ob strani, še vas bomo potrebovali ... Ob zaključku leta bi zaželel vsem našim članom, simpatizerjem, sokraja-nom in ostalim dobrim ljudem, da nam v prihodnjem letu služi zdravje, narava naj nam bo dobrohotna, zraven pa še veliko sreče in dobre volje! Tone Hribar, VSTD Debeli hrib Na prihod svetega Miklavža so se najmlajši pripravljali tudi v šentviški župniji. Okoli dvesto se jih je zbralo v župnijski cerkvi svetega Vida. Otroški pevski zbor je pod vodstvom Polone Kemprle, Katje Vencelj in Špele Hribar pripravil pevsko-igrani program, nato pa je med otroke slovesno stopil Miklavž s svojim spremstvom. Otroke je pohvalil za njihovo pridnost in prizadevanje za dobro, prav tako starše in gospoda župnika Izidorja za njihov trud pri vzgoji otrok. Pred svojim odhodom je seveda otroke obdaril. Zahvala velja vsem, ki so Miklavževanje organizirali in poskrbeli za otroško veselje. (Matej Šteh) 20 Krajevne skupnosti december 2022 številka 10 obariSsiMdu , OTttlMj Ivankine Spominčice ADatHOME: Kvaliteta življenja doma: kontrola zdravja in gibanje, higiena in počitek Namen projekta ADatHOME: Simptomi Alzheimerjeve bolezni se sčasoma poslabšajo. V napredoval-nih fazah posamezniki izgubijo sposobnost odzivanja na okolje, nadaljevanja pogovora in celo nadzora gibanja. Pojavijo se znatne osebnostne spremembe in osebe potrebujejo bolj specializirano oskrbo. Namen projekta ADatHOME je izboljšati veščine, odnos in znanje oskrbovalcev, ki skrbijo za osebe z napredovalno demenco v domačem okolju, s čimer bi se izboljšala kakovost njihovega življenja. Kontrolo id^avjo Dftififeneo vpliva na idfOvje in poviroča fizične in psihološke težave. - Psiholoiko zdravje: kognitivni in vedenjski simptomi -Fijiino idrgvje: upočasnitve gibov, padci Na kaj vse moramo kot oskrbovalci biti pozorni? -Reden obisk zdravniških pregledov. -Upravljanje z zdravili: opomniki, uporaba ikatle i zdravili, -Obiski lekarn«. GIBANJE, HIGIENA IN POČITEK GIBANJE -Gibanje jo pomemben aipokt telesa. -Oseba naj se gjtlje, kolikor je to mogoče, pn tem te vpoituje njene sposobnosti ¡i voijo--Vsalco ottitfnoil je iahim ptiluinosl to gibanje. KIEGIENA -Da je človek urejan j« pomembno za ii z i č n In psiholoiko zdravje. -Pri pomoii osebi i demenco upošleuajmo njegove navade, rutine in osebni dog POČITEK -Počit 91 (H spanec sta osnovo j p (i urno m mentalno idrpvjp. -Nespanec Je lahko znak tesnobe, strahu in strma, ki lahko privedejo na dolgi rok do mentalnih motenj. ■ Oseba mora bili dovolj utrujena In vendar pomirjena, da i« 11 fpati. upoitevajoi njene novade, rutine in osebni biOritem, Vir: https://www.spomincica.si/?p=105467 NAPOVEDUJEMO: 16. februarja 2023 bo v Hiši Kranjske čebele na literarno pogovornem večeru z nami pisateljica Tanja Mlakar, avtorica knjige Vsiljivka v družini, s podnaslovom Ko se prikrade Alzheimerjeva bolezen, o začetnih znakih bolezni pri svoji mami. »Mančina mama se začne, kot domala vsi bolniki z demenco, najprej čudno obnašati, vse bolj je pozabljiva, ne zna več z denarjem, pozabi kuhati in je prepričana, da ji stvari, ki jih je kdove kam spravila, kradejo itd. Dolgo edinka Manca ne ugotovi, da je mama bolna. Ko ji specialist psihiatrije pove za diagnozo, je hkrati pomirjena in razburjena, saj ve, da nič več ne bo tako, kot je bilo. Tudi Maničin oče, ki sicer ni bolnik z Alzheimerjevo demenco, je star, bole-hen in čedalje bolj peša. Zato mora Manca skrbeti za oba. Zaradi tega je prizadeta njena družina: mož in odraščajoči hčerki. Vsak se mora odpovedovati samemu sebi za dobro drugega. Srečajo se z tudi vprašanjem, ali naj dajo starše v dom za ostarele in dejstvom, da tja navadno nočejo. Čeprav je ta bolezen zanje, kot za vse, ki se srečajo z demenco, huda preizkušnja, jih ne zlomi, ampak še bolj utrdi njihove medsebojne vezi in zaupanje v Boga.« Zgodba, ki je napisana po resničnih dogodkih, realistično prikazuje, kako se svojci bolnika z demenco soočajo s to hudo boleznijo. V marcu/aprilu 2023 se nam bo spet pridružil prof. dr. Zvezdan Pirtošek. Skupina za samopomoč svojcem oseb z demenco se trenutno ne srečuje. Vabim pa vse, ki imajo kakršnokoli vprašanje, da me pokličejo. Pripravila: Anja Žitnik, Ivankine Spominčice (031 670 337) 1« a Spoznati pravo pot, prave ljudi, storiti prave reči in v sebi in drugih najti le dobre stvari, vam v novem letu 2023 želijo Ivankine Spominčice! (povzeto po Tonetu Pavčku) Center za krepitev zdravja Ivančna Gorica Eno jabolko na dan odžene zdravnika stran »Danes pa ne morem, vse me boli ...« pogosto slišimo od prijateljev, znancev ali naključnih mimoidočih. Pravzaprav verjamemo, da se človek tako počuti, saj na osebno blagostanje vpliva več faktorjev. Tudi v letu 2022 je Center za krepitev zdravja Zdravstvenega doma Ivančna Gorica izvajal razne programe za izboljšanje in krepitev zdravja. Ob razmišljanju ob koncu leta 2022 se želimo zahvaliti vsem udeležencem naših programov. Upamo, da smo vam pomagali s kakršnokoli idejo, predlogom ali namigom, kako poskrbeti zase. Želimo si, da živite bolje, pomembno je biti prijazen do sebe. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki ste na različne načine sodelovali z nami, saj z razumevanjem in skrbjo za svoje člane pomagate k izboljšanju blagostanja prijateljev, sodelavcev, zaposlenih ... Srečno in zdravo v novem letu 2023! Veselimo se srečanj z vami tudi v novem letu! Nekaj utrinkov z naših druženj ... Tim Centra za krepitev zdravja »Ne dajajte le odvečnega, dajte tudi svoje srce.« Mati Terezija Vesele božične praznike ter dan samostojnosti in enotnosti. Naj bo novo leto 2023 zdravo in srečno! Bodimo v teh časih preizkušnje prinašalci miru in upanja. Vsem, prostovoljcem, krvodajalcem in donatorjem iskrena hvala za vsa dejanja dobrote v iztekajočem se letu! RKS - Območno združenje Grosuplje Anica Smrekar in Matjaž Marinček A Sobrače ^Šentvi m december 2022 številka 10 Krajevne skupnosti 21 Praznično prenajedanje Za koliko se zredimo v prazn Bliža se prečudovit praznični čas. Praznični čas pogosto predstavlja skušnjavo pred obilico dobre hrane. Zato ni presenetljivo, da lahko ohranjanje zdrave telesne mase v prazničnem času predstavlja velik izziv. Vsako leto v tem času v povprečju pridobimo 0,5 kg telesne mase. To se niti ne zdi tako veliko. Ampak raziskave kažejo, da se pridobljene telesne mase v prazničnem času zlahka ne znebimo. To pomeni, da v vsako novo leto stopamo težji. Obstaja dobra novica telesno maso lahko ohranimo z malo samokontrole Najprej si moramo zapomniti, da lahko na zabavi uživamo tudi drugače, ne samo v hrani. Osredotočite se na druženje s prijatelji in družino, ki jih že dolgo niste videli. Naj vam to predstavlja veselje in ne hrana. Ko se boste naslednjič odpravili na praznično zabavo, si vzemite čas tudi za občudovanje okraskov. Seveda si boste privoščili tudi nekaj prazničnih dobrot. Ključno pa je, da po dobrotah posegate premišljeno in zmerno. ičnem času Strategije za preprečevanje povečanja telesne mase med prazniki Ne stradajte. Mnogi ljudje delajo napako in pred zabavo stradajo z namenom, da bi »varčevali s kalorijami«. Tak načrt se lahko hitro izjalovi, saj se pojavi volčja lakota. Zaradi tega se lahko zgodi manjša samokontrolo in bomo zaužili več, kot bi sicer. Pred odhodom na zabavo raje pojejte zdrav prigrizek, na primer jogurt, pomešan s kosmiči, humus z zelenjavo. Pametno izbirajte prigrizke. V prazničnem času imamo nezdrave prigrizke (piškoti in druge dobrote) vedno na voljo. Ker so nam dobrote na očeh je večja vrednost, da bomo po njih posegli. Doma to težavo poskusite rešiti tako, da prigrizke hranite izven vašega pogleda, npr. v omaro. Pred večjo skušnjavo smo izpostavljeni na delovnem mestu ali na družinski zabavi, kjer prigrizke ne moramo skriti našim očem. Uspešna strategija je uporaba pre-hranskega dnevnika. Na delovnem mestu si zapisujte vse, kar zaužije-te, tako boste dobili boljši nadzor nad tem, koliko prigrizkov ste dejansko zaužili. Omejite tekoče kalorije. Med prazniki prevladuje tudi alkohol, gazira-ne pijače in druge kalorične pijače. Te pijače prispevajo k zaužitju velike količine sladkorja in praznih kalorij, kar povzroči povečanje telesne mase. Če poskušate nadzorovati telesno maso, je najbolje, da omejite vnos visoko kaloričnih pijač. Kaj pa novoletne zaobljube na področju hujšanja V prazničnem času si večkrat izrečemo stavek »Januarja bom začel znova.« Zdrava prehrana in huj-šanje sta eni najbolj priljubljenih novoletnih zaobljub vseh časov. Pogosto si postavimo prestroge in zahtevne cilje, ti pa nas privedejo do slabšega počutja in dvoma o lastni vrednosti. Recite NE modnim dietam Danes se ljudje hitro ujamemo v past čudežnih in hitrih diet, saj obljubljajo hitre rezultate, ki pa se izkažejo kot neučinkovite. Ljudje, ki se poslužujejo raznih diet sicer izgubijo telesno maso, vendar kar kmalu izgubljene kilograme prido- bijo nazaj ali pa celo presežejo začetno telesno maso. Trajno hujša-nje zahteva počasen proces, kjer se priporoča izguba 0,5 do 1 kilograma na teden. Namesto, da se osredoto-čate na izgubo kilogramov, se osredotočite na povečanje in ohranjanje zdravega vedenja. Kaj naj naredimo, da bo hujšanje uspešno V kolikor tudi vi razmišljate, da bo vaša novoletna zaobljuba hujšanje, se ga lotite na pravi način. V Centru za krepitev zdravja v Zdravstvenem domu Ivančna Gorica izvajamo delavnico Zdravo hujšanje, ki je brezplačna. Delavnico vodi strokovni tim: zdravnica, diplomirana medi- cinska sestra, dietetičarka, fiziote-rapevtka in psiholog. Na delavnici vam bomo pomagali pridobiti ustrezno znanje in veščine za spreminjanje prehranjevalnih in gibalnih navad ter podporo pri procesu hujšanja in vzdrževanju zdravega življenskega sloga na dolgi rok. Pred vstopom v delavnico opravimo individualne razgovore ter individualno postavimo cilje z vsakim posameznikom. Delavnica se bo pričela predvidoma januarja, februarja. Prijave sprejemamo na 01/620 4782 ali suzana.lalic@zd-ivg.si. Ana Stepančič, mag. dietetike Osamljenost in prazniki Osamljenost je v zadnjih letih močno narasla in predstavlja vedno večji družbeni problem. Nekateri strokovnjaki govorijo celo o epidemiji osamljenosti. Osamljenost navadno povezujemo predvsem s starejšimi osebami, vendar se moramo zavedati, da se z osamljenostjo srečujejo posamezniki vseh starostnih obdobij, neodvisno od starosti, izobrazbe, spola in drugih dejavnikov. Osamljenost se močno povezuje z nezadovoljenostjo osnovnih psihosoci-alnih potreb, kot so potreba po pripadnosti, sprejetosti, ljubljenosti in podobno. Dodatno breme, s katerim se osamljene osebe pogosto soočajo, je stigma. Osebe imajo tako lahko občutek, da so same krive za svoje trenutno stanje, posledično o svojih občutkih težje iskreno spregovorijo. Razlogov osamljenosti je več. Na eni strani imamo osebne (notranje) dejavnike, ter družbene (zunanje) dejavnike. Individualistična naravnanost zahodne družbe ter vpliv novodobnih tehnologij in pomanjkanje pristnih medosebnih stikov, zagotovo vplivajo na porast občutkov osamljenosti. Ko govorimo o osamljenosti, je pomembno, da termina ne zamešamo s terminom »samote«. Pri samoti se nanašamo na človeško zmožnost preživljanja časa sam s seboj, ob čemer še vedno doživljamo prijetna občutja. To je predvsem čas, ki ga namenimo počitku, aktivnostim ki nas veselijo in nam pomagajo odmisliti »stresorje«, kar na nas deluje sproščujoče in pomirjujoče. »Čas zase« tako izhaja iz naše lastne želje in potrebe po samoti. Na drugi strani imamo osamljenost, ki se ne povezuje s prijetnimi občutji in ne izhaja iz želje ali izbire posameznika samega. Osamljenost tako povzroča neprijetne občutke, pri čemer sta pogosta občutka tesnobe in žalosti, oseba pa si želi stika z drugimi. Pri tem je pomembno opozoriti, da lahko do osamljenosti pride tudi ob fizični prisotnosti drugih, če je prisoten čustveni primanjkljaj v odnosih. Zaradi vsega naštetega, osamljenost v splošnem razumemo kot notranji občutek praznine, kar na posameznika vpliva zelo obremenjujoče. Škodljivi učinki osamljenosti pa niso vidni samo na duševni ravni, kjer so v ospredju predvsem anksiozne motnje, depresija in zlorabe alkohola ter drugih psihoaktivnih snovi. Zaskrbljujoči so vplivi osamljenosti tudi na fizično zdravje. Tako osamljenost predstavlja tvegan dejavnik, v povezavi z višjim krvnim tlakom, pogostejšo obolelostjo srca in ožilja, hitrejšim upadom kognitivnih funkcij ter nenazadnje, povečano umrljivostjo. Osamljenost postane še posebej svojevrsten problem v času praznikov. December je mesec mnogih praznovanj, druženj, nakupovanja in obdarovanja. Zaradi slednjega december povezujemo z občutki veselja, radosti in topline. A vendar, »veseli« december za marsikoga ni tako brezskrben in poln veselja. Veseli december lahko marsikomu predstavlja velik pritisk zaradi družbenih pričakovanj o tem, da moramo biti v tem mesecu še posebej srečni, nasmejani in dobrovoljni. Še težje se s tem soočajo ljudje, ki se spopadajo s finančno stisko ali osamljenostjo. Zaradi slednjega je še posebej pomembno, da smo v tem prazničnem času še toliko bolj pozorni na morebitne stiske drugih ljudi. Pri tem vas spodbujam, da ste v tem prazničnem času pozorni tudi na več prazničnega vzdušja znotraj vas - ne samo okrog vas. Tako boste lahko marsikomu dan polepšali že s prijaznim pozdravom ali nasmehom. V primeru, da se soočate s stisko tudi vi, vam prilagamo povezavo do kontaktov pomoči: https://www.zadusevnozdravje.si/kam-po-pomoc/mreza-virov-pomoci/. Urša Mele, mag. psih., Center za krepitev zdravja, ZD Ivančna Gorica » Krjavljeva drušna« »Krjavljeva drušna« deluje. Srečujemo se vsak torek ob 18. uri, v prostoru gasilskega doma Muljava, zdaj že skoraj pol leta. Dobra volja in smeh sta naše vodilo! Četudi mogoče dan ali teden ni bil najboljši, se to s pogovorom in v prijetnem vzdušju spremeni in na koncu srečanja, ki se včasih kar zavleče, ker nam je tako prijetno, odhajamo domov zadovoljne, po-tolažene in polne novega zagona. Naša »drušna« ni zaključena skupina, niti ni pogoj, da si iz KS Muljava, zato pa, če si želiš preživeti torkove večere malo drugače, se nam pridruži! Mogoče še to, da te pridružitev ne obvezuje ničesar in nobene članarine ni. Vesele te bomo, če se boš odločil/a in se nam pridružil/a in vedi, da kar se pove ali dogaja na srečanjih, ostaja v »drušni«! Tako je hišno pravilo ! Informacije: (Stanka - 041 896 674 in Marjeta - 040 324 426) »Krjavljeva drušna« vam vsem želi zadovoljne, prijetne in radostne praznike ter obilo dobrega in lepega v letu 2023! Marjeta Škrjanec »V letu 2023 naj vam bo naklonjeno spoznati prave ljudi, storiti prave reči, ubirati prave poti ter v sebi in drugih, najti le dobre stvari!« V imenu Krajevne organizacije Rdečega križa Muljava želim vsem radostne in zadovoljne božične praznike ter polno obilje dobrega v letu 2023! Marjeta Škrjanec, KORK Muljava >£V>*SENTVISKI ^ZJ SLAVČKI -^TRADICIONALNI * BOŽIČNI KONCERT 25. december 2022 ob 18. uri * Cerkev svetega Vida Šentvid pri Stični kAM % y Gostja: Tina GačnikTIAN 22 Šolstvo december 2022 Vaja evakuacije na Osnovni šoli Ferda Vesela številka 10 A3p Ambrn* OTttmii V mesecu požarne varnosti, 12. oktobra 2022, so našo šolo obiskali gasilci in policisti. Med prvo šolsko uro smo zaslišali sireno in začela se je vaja evakuacije. Vsi učenci in delavci šole smo morali zapustili šolske prostore po označenih evakua-cijskih poteh. Zbrani na igrišču smo opazovali prihod gasilcev ter potek »gašenja požara in reševanja«. Po preverjanju prisotnih oseb smo ugotovili, da smo na varnem vsi, le ena učenka je ostala ujeta v prostorih šole. Gasilci so nemudoma pričeli z gašenjem požara in iskanjem pogrešane deklice. Uspešno so jo rešili, prezračili prostore in sporočili, da je šola varna. Vrnili smo se po oblačila in nadaljevali z aktivnostmi na igrišču. Vodja intervencije nam je na kratko predstavil zgodovino gasilstva, nas seznanil z vlogo gasilcev in pomembnostjo njihovega medsebojnega sodelovanja. Orisal je razširjenost gasilstva v naši občini in bližnji okolici. Podrobneje je spregovoril o PGD Šentvid pri Stični in povabil učence k vpisu v mladinske članske vrste. Spoznali smo tudi razliko med gasilcem prostovoljcem in poklicnim gasilcem. Dan so s prikazom tekmovalnih vaj popestrili še mladi gasilci. Po malici smo si ogledali gasilsko opremo, vgrajeno v gasilske av- tomobile, ter drugo razstavljeno opremo in pripomočke, ki jih gasilci uporabljajo pri svojem delu. Poskusili smo tudi, kako težka je njihova oprema in spoznali, da morajo biti gasilci močni, da jo pri napornem delu lahko nosijo. Medtem ko so gasilci segrevali olje za prikaz gašenja požara, nas je gospod Tone seznanil s temo letošnjega meseca požarne varnosti »Tudi baterije lahko zagorijo«. Opozoril nas je na previdnost pri rokovanju z napravami s polnilnimi baterijami. Pri prikazu gašenja gorečega olja smo spoznali, kako zelo je treba biti previden pri delu s snovmi, ki lahko hitro zagorijo. Naučili smo se pravilno pogasiti goreče olje na štedilniku in ugotovili, da voda ni primerno gasilno sredstvo za gašenje tovrstnih požarov. Gasilci so nam predstavili še uporabo gasilnih aparatov. Za konec smo preverili svoje spretnosti gašenja z vedrovko oz. z brizganjem vode v tarčo. Ni tako preprosto, kot se zdi na prvi pogled. O svojem delu so nam veliko povedali tudi policisti. Ogledali smo si dva lipicanca konjeniške policije in spoznali delo policista konjenika. Predstavili so nam opremo, ki jo uporabljajo za zaščito sebe in konja. Pravo doživetje pa je bilo, ko smo se usedli na policijski motor. Podrob- ■ -v ■ ■ Praznični sejem neje smo spoznali policijska vozila in vso njihovo pripadajočo opremo. Ogledali smo si tudi poskus nastajanja ogljikovega dioksida, s katerim smo ugasnili svečo. Skupina prve pomoči nam je pojasnila, kaj sploh je prva pomoč, kaj vse potrebujemo zanjo, ter nas naučila, kako oskrbimo večje in manjše rane, zvin ali zlom ter kako poskrbimo za nezavestnega. Učenci smo naloge uspešno izvajali. Spoznali smo tudi postopke oživljanja. Svoje znanje smo utrdili in preverili z igrami. Učenci devetega a-razreda so obiskali tovarno Iskra, kjer so si podrobneje ogledali proizvodnjo oz. izdelavo baterij. Svoja nova (spo)znanja smo na koncu preverili in utrdili z različnimi nalogami v kvizu. Igrali smo se tudi nekatere druge igre, ki so se nanašale na vsebino tehniškega dne. Megleno dopoldne se je prevesilo v čudovit sončen dan, v katerem smo spoznavali delo gasilcev, policistov, osvajali znanja iz prve pomoči ter se veliko novega naučili. Vsem, ki so svoje znanje, izkušnje in navdušenje prijazno delili z nami, se za obisk in predstavitve njihovega dela najlepše zahvaljujemo. Veselimo se novih srečanj. Žana Verbič, 9. a Osnovna šola Ferda Vesela Šentvid pri Stični Praznično, ustvarjalno, dobrovoljno in hvaležno. Vse to so besede, ki opišejo množično obiskan praznični sejem, ki se je odvil 25. 11. 2022 na Osnovni šoli Ferda Vesela Šentvid pri Stični. Dan je potekal malo drugače kot navadno. Učenci so v šolo prišli šele popoldne, ure pa so minile v duhu priprave na sejem. S pomočjo razredničark in drugih učiteljev so učenci praznične izdelke izdelali že v dneh pred sejmom, na dan sejma pa je bilo potrebno zasnovati še okrasitev stojnic. Ob 17. uri je šola za vse obiskovalce sejma odprla svoja vrata. V telovadnici se je začela kratka kulturna prireditev, ki je pustila svojevrsten pečat. Po uradni otvoritvi sejma se je družabno sejemsko dogajanje nadaljevalo kar po celi šoli. Stojnico je postavil prav vsak oddelek, pridružili pa so se nam tudi starši, tehniški krožek, bolnišnica za otroke ter šolski sklad. Prazničnih izdelkov je bilo res veliko - od spretno izdelanih novoletnih voščilnic, venčkov in okraskov, do smrečic in drugih lesenih izdelkov. Pestro sejemsko dogajanje je spremljala živa glasba, za katero so poskrbeli kar učenci sami. V telovadnici se je odvijala prava tekma in boj za kupončke, s katerimi so učenci in obiskovalci lahko pridobili palačinke in čaj. Hvala vsem, ki ste kakorkoli prispevali k izpeljavi prazničnega sejma. Marsikomu ste narisali nasmešek na obraz, hkrati pa s svojim prostovoljstvom izkazali dobroto in srčnost. Tjaša Kozlevčar in Katja Peršak Ex tempore mladih 2022 Tabor nad Cerovim že več let združuje mlade likovnike na ex tempo-ru, ki ga organizirata JSKD OI Ivanč-na Gorica in ZKD Grosuplje. Učenci so se v preteklosti preizkušali v zelo različnih nalogah in prav vse so bile svojstvene, zanimive in ustvarjalno rešene. Letos so se podali po poti likovnega poustvarjanja bogate slikarske dediščine, ki je lepo ohranjena na freskah v cerkvi sv. Nikolaja na Taboru. Idejni zasnutek je pripravila Jelka Rojec, prof. likovne umetnosti, ki je tudi vodila izvedbo delavnice in mentorirala vse šolske skupine. V petek, 7. 10. 2022, so se ex tempora udeležili učenci iz OŠ Stična, OŠ Zagradec, OŠ Dobrepolje in OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični. V zgodovinsko zanimivem ambien-tu so se učenci v prijetnem jesenskem vremenu pod vodstvom mentorjev, najprej srečali z vodičema g. Janezom Kozlevčarjem in ga. Mojco Koritnik TD Tabor-Št. Jurij, ki sta razložila nastanek tamkajšnjih fresk in njihovo motiviko; tehnologijo in ikonografijo fresk v Cerkvi Sv. Nikolaja. Učenci so sodelovali v skupinah in najprej izdelali detajl ornamenta na grundirano žakljevino. Nato so se lotili drugega izdelka. Na velik format belega blaga so narisali poljubni figuralni motiv, ki je vezan na vsebino fresk. Z različnimi kosi odpadnega blaga so površino zapolnili, kot bi izdelovali kolaž. Učenci so pri delu izkazali neverjetno motiviranost in usklajenost znotraj skupin. Nastali izdelki so bila razstavljeni na objektu Tabora do 12. decembra. Razstava bo po tem datumu na ogled v Knjižnici Ivančna Gorica. Foto utrinki z delavnice pa bodo ob vhodu na Tabor Cerovo razstavljeni vse do naslednje sezone. Sodelovali so: iz OŠ Ferda Vesela: Tia Sinic, Jakob Verbič, Anja Anžlo-var, Karin Markovič in Leilla Temi-novic z mentorico Jelko Rojec; iz OŠ Stična: Jerca Kek, Lana Erjavec, Nika Mejak, Živa Kastelic, Neža Nosan z mentorico Anko Švigelj Koželj; iz OŠ Zagradec: Leonardo Mušič Vandov, Tajda Krajnc, Manca Vehovec, Neža Zajc, Neli Mušič Vandov z mentori- co Anko Švigelj Koželj; iz OŠ Dobrepolje: Domen Ficko, Neja Nose, La-risa Založnik, Kiara Žnidaršič, Hana Cimperman z mentorico Veroniko Gnidovec. Vsi učenci so se lotili zelo zahtevne motivike in jo tudi uspešno izdelali. Vsi so prejeli priznanja za sodelovanje. V vseh tradicionalnih ex tempo-rih otroci ustvarjajo iz materialov, ki so naravi prijazni in obnovljivi. To- vrsten način ustvarjanja je pomemben iz dveh vidikov, kot prvo gre za delovanje in situ, kar pomeni, da se vedno izhaja iz arhitekturne dediščine Tabora Cerovo, kot drugo pa gre za izkušnjo skupinskega ustvarjanja in povezovanja posameznikov znotraj enega skupnega likovnega dela. Simona Zorko in Jelka Rojec A Sobrače (O) december 2022 številka 10 Šolstvo 23 SREDNJESOLSKE NOVICE Na »Jurčiču« smo obeležili Evropski teden zmanjševanja odpadkov Na Srednji šoli Josipa Jurčiča smo v okviru mednarodnega programa Ekošola, v katerega smo vključeni že nekaj let, obeležili Evropski teden zmanjševanja odpadkov- ETZO (21. do 25. 11.). Na šoli se namreč že kar nekaj časa trudimo, da bi odpadke kar najbolj pravilno ločevali in, kar je še pomembneje, da bi jih zmanjševali. V okviru tega tedna smo izpeljali dve akciji: Izmenjeval-nico rabljenih oblačil in Dan brez zavržene hrane. Akcijo Izmenjevalnice oblačil organiziramo z namenom, da bi rabljene, a še uporabne obleke uporabljali kar se da dolgo. Da jih ne zavržemo predčasno in da kupujemo čim manj novih, če to ni potrebno. Dijake, starše, učitelje in ostale delavce šole smo spodbudili, da so v šolo prinesli obleke, ki jih iz različnih razlogov ne nosijo več, a so še uporabne. Obleke smo nato za nekaj dni razstavili v avli šole, kjer so jih dijaki in ostali obiskovalci šole lahko vzeli, ne glede na to ali so jih tudi kaj prinesli. Naš cilj je bil, da čim več oblek dobi nove lastnike. To nam je tudi kar lepo uspelo. Obleke, ki so po akciji ostale, smo podarili Kraljem ulice - društvu za pomoč brezdomcem, nekaj oblek smo dali v zabojnike Humane, nekaj pa jih bomo porabili za izdelavo novih uporabnih izdelkov, npr. za sedežno garnituro v prostorih šole, ki so namenjeni dijakom. V času izmenjave rabljenih oblačil smo zbirali tudi odpadne plastične zamaške, odpadne baterije, kartuše in tonerje. Druga akcija v okviru ETZO-ja pa je bil Dan brez zavržene hrane. Akcijo smo izpeljali v četrtek, 24. 11. Cilj je bil, da dijakom in delavcem šole predstavimo pomen zmanjševanje odpadkov hrane. Vsak Slovenec namreč letno zavrže približno 70 kg hrane, kar je glede na velike težave, ki jih imajo z zagotavljanjem hrane v dobršnem delu sveta seveda absolutno preveč. V predavalnici šole smo nekaj dni predstavljali kratke dokumentarne Praznični bazar na OS Zagradec Prvi decembrski dan je bil na OŠ Zagradec prav posebno praznično obarvan. S svojim obiskom nas je razveselil Božiček, ki nas je popeljal v čarobnost časa, ki prihaja. Ob soju prazničnih luči je dišalo po čaju in piškotih, ki so jih spekli učenci in učiteljice. Za kulinarično razvajanje brbončic so poskrbele kuharice s slastnim šmornom. Ob spremljavi božične glasbe so se obiskovalci prepustili toku sproščenega raziskovanja lično obloženih stojnic, ki so jih skupaj ustvarjali učenci in učitelji ter Aktiven zaključek leta Kljub krajšim dnevom in hladnejšim večerom se GROŠ ne odpravlja na zimsko spanje. Ostaja aktiven in obiskovalce privablja z dogodki, ki obsegajo področja športa, kulture in izobraževanja. Dogodki ne bi bili mogoči brez naše ekipe aktivistov, ki jo sestavljamo posamezniki z različnimi znanji in področji zanimanja, kar poskrbi za pestro dogajanje v klubu. Za vse to pa je pomembna tudi povezanost same ekipe, zato si jo trudimo ohranjati na različnih motivacijskih dnevih, kot je bil ta v soboto, 19. 11. 2022. Tam smo osvežili pomembne aspekte samega klubskega delovanja in se s pomočjo različnih delavnic med seboj bolje spoznali. V petek, 9. 12. 2022, je potekal rekreativni dogodek Woop! izziv. Namenjen je bil dijakom, ki so se preizkusili v različnih akrobacijah. V ponedeljek, 26. 12. 2022 pripravljamo že tradicionalen pohod na Magdalensko goro. Da pohod ne bo čisto običajen, bo potekal v večernih urah, družbo pa nam bodo delali plameni bakel. Ker si želimo, da bo druženje karseda prijetno, nas bo na cilju čakal tudi čaj, kuhano vino in dobrote. Vsako sredo, od 19. 00 do 20.30, pa športni dvorani Žalna poteka rekreacija, kjer se lahko v terminih do konca decembra razgibate z igro badmintona in pilatesom. Prijavite se lahko na naši spletni strani. Športne aktivnosti pa z enodnevnimi smučanji nadaljujemo tudi v januarju in bodo trajale vse do marca. Če se v zimskih mesecih rad spustiš po zasneženih progah, se lahko na naši spletni strani prijaviš na enega (ali več) terminov. Veseli december pa je s seboj prinesel tudi božično obarvane dogodke. Njihov začetek je v torek, 13. 12. 2022, predstavljalo izdelovanje božičnih voščilnic. Večer pa se je poleg tega obarval še literarno, saj so obiskovalci lahko poslušali tudi recitacijo avtorske poezije mladih ustvarjalk. Čez vikend, 17. 12. in 18. 12. 2022, pa smo se odpravili na ogled magične predbožične Prage, ki nas s svojo prelepo arhitekturo, močno zgodovino in veselim decembrskim dogajanjem ni pustila na cedilu. Študentom in dijakom iz naše okolice želimo s svojim Pohod do Lavričeve koče V torek, 18. oktobra, smo se otroci vrtca Sončnica s svojimi družinskimi člani, strokovne delavke in člani PD Polž Višnja Gora povzpeli na bližnji hrib izpred samostana Stična do Lavričeve koče na Gradišču. Spremljali so nas planinski vodniki Boštjan Medvešek, Janez Čebular in Milan Sirk, ki so med pohodom poskrbeli za varnost. Na vrhu hriba so nam predstavili še plezalno opremo, najmlajšim pa omogočili varno plezanje. filme, ki nas ozaveščajo in poučujejo o tem, kaj storiti, da bomo zavrgli čim manj hrane. Prav tako smo naredili kup hrane, težak približno 70 kg, da smo si lažje predstavljali, kaj pomeni zavreči 70 kg hrane. Dijake smo tudi nagovorili, da naj jo na ta dan zavržejo čim manj, in naj se tako poskušajo obnašati tudi v bodoče (npr. da kuharice pri pultu opozorijo, da jim pri malici dajo manj hrane, če je nimajo namena pojesti). Del zavržene hrane smo tudi odnesli na šolski kompostnik. Veseli nas, da nas v programu in projektih Ekošole aktivno sodeluje vse več učiteljev in tudi dijakov, saj se dobro zavedamo pomena varovanja okolja za varno prihodnost prihodnjih rodov. Za Ekošolo na SŠJJ Simon Bregar »lovili« srečo na srečelovu. Praznični bazar je minil ob prijetnem druženju otrok, staršev, učiteljev ... Z njim smo skupaj odprli srca dobremu namenu in obogatili šolski sklad. Iskreno se zahvaljujemo vsem in vsakemu posebej za svoj delček v mozaiku dobrodelnosti. HVALA, ker vam je mar... HVALA, ker ste se potrudili in si vzeli čas ... HVALA, ker skupaj barvamo mavrico v srcu vseh ljudi. Članice Šolskega sklada OŠ Zagradec Na cilju smo si privoščili še pečen kostanj izpod rok vzgojiteljice Brigite in očka Blaža ter ob malici iz nahrbtnika prijetno poklepetali in se poveselili. Sladkih, pečenih penic tudi ni manjkalo w. Hvala PD Polž za prijetno popoldne ter predstavitev varnega planinarjenja. Skupaj se imamo dobro! Renata Novak »Sitnobe sitne« presenetile naše malčke Starši malčkov iz enote Miška, vrtca Ivančna Gorica smo skupaj z vzgojiteljicami in pomočnicami izvedli gledališko predstavo z naslovom Sitnobe sitne. To je bila naša zaključna prireditev v letu 2022. Male žirafice in pikapolonice so presenečeno ugotovile, da so igralci na odru pravzaprav njihovi starši. Starši smo se namreč prav posebej potrudili, da so vaje potekale na »skrivni lokaciji« v popoldanskih urah. V popolni tajnosti seveda. Pri pripravi presenečenja je bila v veliko podporo in oporo vzgojiteljica Tadeja Babič. Usmerjala je igralce ter glasbenike na vajah ter skupaj z ostalimi sodelavkami poskrbela za rekvizite in sceno. V »skrivni« dogodek pa vpletla tudi naše otroke. Neskončno smo ji hvaležni za dano priložnost. Verjamemo, da smo pričarali našim otrokom lep večer in na njihova usteca izvabili nasmehe. Nas starše pa je dogodek še dodatno povezali in poskrbel za obilico smeha in dobre volje ob pripravi. Starši skupin Žirafe in Pikapolonice delovanjem čim več omogočiti, zato smo tudi letos objavili razpis za Gro-ševe štipendije v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Ljubljana Moste--Polje. Študentom bo podeljeno 8 štipendij v vrednosti 250 €, dijakom pa 7 štipendij v vrednosti 150 €. O vsem omenjenem dogajanju ste lahko sproti obveščeni na naši spletni strani in socialnih omrežjih. Tam pa vas ozaveščamo tudi o aktualnem občinskem in družbenem dogajanju. Tako smo nekaj objav namenili informiranju o občinskih volitvah in referendumu ter 1. 12. v podporo Svetovnega dneva boja proti AIDS-u. Tako nas kar redno spremljajte na naših spletnih profilih, da vam kakšna zanimiva informacije ne uide! Facebook: GROŠ študentski klub I Instagram: @sk.gros I spletna stran: www.klub-gros.si Erika Dizdarevic, ŠK GROŠ Kultura december 2022 številka 10 24 Zlato hruško za izvirno slovensko mladinsko poučno knjigo prejel Naš Jurčič 2Retnaj Mestna knjižnica Ljubljana in Zveza bibliotekarskih društev Slovenije sta na letošnjem, 38. Slovenskem knjižnem sejmu, ki je bil konec novembra v Ljubljani, podelili Zlate hruške 2022, to so vseslovenska knjižničarska priznanja za najbolj kakovostne knjige za otroke. Priznanje Zlata hruška v kategoriji izvirna slovenska mladinska poučna knjiga je prejela knjiga Naš Jurčič, pokojnega avtorja dr. Mihaela Glavana, ki jo je ilustriral Damijan Stepan-čič, Mestna knjižnica Grosuplje jo je konec lanskega leta izdala v Domoznanski zbirki občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje. Priznanje Zlata hruška so podelili še v treh kategorijah: izvirna slovenska mladinska leposlovna knjiga, prevedena mladinska leposlovna knjiga, prevedena mladinska poučna knjiga. Strokovna komisija je v utemeljitvi za knjigo Naš Jurčič zapisala: »Poučna knjiga z naslovom Naš Jurčič, ki jo je napisal Mihael Glavan, je odlična, polna podatkov, ki so sicer skriti ali navidezno "nepomembni", Avtor nagrajene knjige Naš Jurčič, žal že pokojni dr. Mihael Glavan in ilustrator Damijan Stepančič na uradni predstavitvi knjige, decembra 2021 a so pogosto ključni za razumevanje življenja posameznika. Publikacija je osupljiv preplet vizualnih in zapisanih informacij, sklepanj in povezav, dvigajo jo domišljene in vrhunsko izrisane podobe ilustratorja Damijana Stepančiča. Knjiga je izvirno in presenetljivo biografsko delo o pomembnem in prepoznavnem literarnem klasiku. Avtor je Jurčiča predstavil večplastno, v različnih življenjskih situacijah in z različnih zornih kotov. Ko bralec misli, da o avtorju prvega slovenskega romana res že veliko ve, ga popolnoma presenetijo drobne iskrice v novem kontekstu. Izvirno slovensko poučno knjigo Naš Jurčič bogatijo in dopolnjujejo izjemne ilustracije Damijana Ste-pančiča, ki je mojster in obenem "divjak", ravno prav nepredvidljiv in močan, da lahko razburka besedilo o nekom, ki se nam zdi že popolnoma znan. Knjiga je primer, kako je lahko ilustracija ključna za res dobro knjigo in kako je lahko v dobri knjigi ilustracija povsem enakovredna napisanemu ali celo zgovornej-ša od besedila samega.« Mestna knjižnica Grosuplje v okviru Nagrado Zlata hruška so prevzeli: direktorica Mestne knjižnice Grosuplje Urška Emeršič, hči dr. Mihaela Glavana Polona Glavan, članica uredniškega odbora Domoznanske zbirke in odgovorna oseba Mestne knjižnice Grosuplje v času izida knjige Roža Kek ter ilustrator Damijan Stepančič. (Foto: Mestna knjižnica Ljubljana) domoznanskih nalog od leta 2010 skrbi tudi za založništvo dveh domoznanskih publikacij: Zbornika občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje in Domoznanske zbirke. Zbornik izhaja na dve leti, v domoznanski zbirki pa vsako leto izide ena knjiga. Pri izdaji knjig s sofinanciranjem založniškega programa pomagajo občine ustanoviteljice - Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje. Ker je bilo lani Jurčičevo leto, ni bilo naključje, da se je uredniški odbor odločil, da bo izšla knjiga, ki bo posvečena Josipu Jurčiču. Prav tako ni bilo naključje, da jo je napisal domačin, dr. Mihael Glavan, saj je bil izvrsten poznavalec Jurčičevega dela in življenja. Knjižnica Ivančna Gorica Slavnostni koncert Godalnega orkestra Kulturnega društva Stična ob 10. obletnici delovanja V soboto, 17. decembra 2022, je bil v Kulturnem domu Stična slavnostni koncert Godalnega orkestra Kulturnega društva Stična, s katerim je obeležil 10. obletnico svojega delovanja. Ob tej priložnosti se je orkester pred polno dvorano predstavil z zanimivim programom, ki je bil sestavljen iz izvedb skladb v živo in iz posnetkov koncertov iz preteklih let, ki so bili predvajani na dvoransko platno. Pod taktirko Polone Udovič je orkester v živo izvedel osem skladb, med njimi tudi skladbo Čudežna dežela: I., II. in III. stavek odličnega mladega slovenskega akademskega skladatelja Jeana Markiča. Izvedba te skladbe je predstavljala orkestrski vrh slavnostnega večera. Godalni orkester nas je s posnetki koncertov iz preteklih let spomnil na izjemno glasbeno in koncertno pot, ki jo je prehodil v desetih letih svojega delovanja. Tako smo videli t • L jT ^^mt it * 3 ■ m r / ■■ Ö * 1 1 ZBORNIK SOPMJftlül DUÏSTU MULTOIHICA HBH)TV*mdX* Ol it.«tUTHT<"J PEUPÏJIBI* Naslovnica zbornika, ki ga je Godalni orkester izdal ob praznovanju 10. obletnice delovanja posamezne posnetke celovečernih koncertov Glasbena pravljica Peter in volk (2015), Rockester (2016), Hir Aj Kam end Hir Yu-go (2017), Operart (2018), Antonio Vivaldi, Štirje letni časi (2019), Orkester na daljavo (2020), Rockester 3 (2021) in US, Lucy & J.J.A. jazz trio (2022). Preko posnetkov smo se spomnili izjemnih koncertov, ki jih je orkester v vseh teh letih izvedel in nas vedno znova navduševal. Koncerti so namreč krepko presegali vso dotedanjo raven glasbenega ljubiteljskega ustvarjanja v naši občini in širše. V glasbenih, solističnih, recitatorskih, pevskih in vizualnih vložkih so bili koncerti mojstrski in vredni nastopov na kateremkoli glasbenem odru po Sloveniji. Zaslugo za to ima nedvomno izjemna mentorica in umetniška vodja Polona Udovič. S svojo karizmo je vedno znova uspela pridobiti in spodbuditi mlade glasbenike, da so ji iz generacije v generacijo prisluhnili in ji sledili ter soustvarjali izjemno zgodbo Godalnega orkestra KD Stična. V njih je znala prebuditi skrite talente in jih navdušiti za najrazličnejše eksperimentiranje. Vse to in še več je v svojem pozdravnem govoru izpostavila tudi Tanja Tomažič Kastelic, vodja Podružnice Ivančna Gorica Glasbene šole Grosuplje. Na slavnostnem koncertu, ki sta ga povezovala Barbara Prevolšek Rajic in Roman Zvonar, so bile posameznim članom orkestra podeljena društvena priznanja za 5-le-tno delovanje v društvu in priznanja Javnega sklada RS za kulturno dejavnost za 10-letno delovanje. Slednje priznanje je poleg posameznikov prejel tudi orkester. Za vso organizacijo prireditve je bila zaslužna Petra Miklič, predsednica Godalnega orkestra. Godalni orkester je slavnostni koncert zaključil s skladbo Beli božič. Ob tej izvedbi je dirigentsko palico iz rok Polone Udovič prevzel slavnostni gost Edvard Adamič, upokojeni učitelj violončela na Glasbeni šoli Grosuplje, ki je skladbo tudi priredil. V uvodniku Zbornika Godalnega orkestra Kulturnega društva Stična ob 10. obletnici delovanja, ki je izšel ob tem jubilejnem dogodku, je Polona Udovič med drugim zapisala: »Dokler v orkestru živijo prijateljstvo, pripadnost, ljubezen, prismuknjenost, kanček poguma, ščepec humorja in ljubezen do glasbe, bo tudi naš svet in svet naših otrok za spoznanje lepši, prijaznejši, spodbudnejši in z več polsuha. Želim nam še mnogo takšnih let.« Tudi v Uredništvu Klasja želimo orkestru še mnogo uspešnih in ustvarjalnih let. Dušan Štepec e /J* ty g é¿ * » ■*'a®i 4 ftJra . JL s 41 Tsi/ _ £ ^J '41 i S* Sv/ m nfm JjL^k. Godalni orkester KD Stična z umetniško vodjo Polono Udovič, foto. Tjaša Kovač m U£ rt ~ Slavnostni gost, dirigent Edvard Adamič, foto. Tjaša Kovač A Sobrače ^Šentvi m december 2022 številka 10 Kultura 25 Odmev sozvočij Slovenije na Ta veseli dan kulture V soboto, 3. decembra 2022, se je v kulturnem domu v Stični zgodil Ta veseli dan kulture, dan odprtih vrat slovenske kulture. Pod pokroviteljstvom župana občine Ivančna Gorica Dušana Strnada se je na zaključni prireditvi Festivala Stična predstavil Trio Sozvočja Slovenije. Po »koronskem« premoru so se v organizaciji Občine Ivančna Gorica, Kulturnega društva Stična in ZKD občine Ivančna Gorica spet v živo na tradicionalnem prednovole-tnem srečanju poveselili ljubiteljski kulturniki in ljubitelji kulture. V uvodnem pozdravu je zbrane nagovoril predsednik Kulturnega društva Stična Jure Malovrh, ki se je publiki Festivala Stična zahvalil Ta veseli dan kulture -brez lažnih filtrov in cenzure, sijaj edinstvene dvojine, v reki čustev in bližine, da si narod vest izpraša... v poplavi kiča se oglaša -pesem, v srca potopljena, v ognju časov prekaljena, z upanjem, ki vžge spomine na obzorje zgodovine, na nebo viharnih dni... brez kulture, smisla ni. Dragica Šteh, Ambasadorka kulture občine Ivančna Gorica za obisk na letošnjih dogodkih. V nadaljevanju je občinstvo nagovoril tudi podžupan občine Ivančna Gorica Tomaž Smole, ki je poudaril pomen slovenske besede in vsega, kar kultura je. Prijazno je povabil k aktivnemu soustvarjanju in krepitvi slovenskih korenin, saj smo kot narod edinstveni. Kultura je zagotovo tisto orodje, ki zmore premikati gore znotraj in zunaj nas. Na koncertu Sozvočja Slovenije smo prisluhnili trem vrhunskim glasbenikom, Janezu Dovču, Gregorju Volku ter Goranu Krmacu, ki so znani kot solisti in člani mnogih slovenskih zasedb. Prisluhnili smo slovenskemu ljudskemu izročilu v sodobnih in živih priredbah, tudi v kombinaciji s slovensko poezijo. Ljudska glasba je spomin iz davnine, odmev prostora, ki v sebi nosi različnost slovenskih pokrajin, avtorska pesem pa je "vzmet duha", ki to raznolikost povezuje. Glasbeniki so s posebnim občutkom v danosti različnih glasbenih tradicij slovenskih pokrajin zazveneli v svobodi osebnega izraza. S koncertom so želeli opozoriti na bogastvo razlik in kako pomembna je raznolikost na vseh področjih, ne samo na kulturnem. Spoštovanje razlik in upoštevanje celovitosti sveta sta ključna za prepoznavanje novih vzorcev, ki nas popeljejo iz vsakršne krize do ponovnega sožitja. Po koncertu je ob pogostitvi nastal prostor za tkanje vezi in kovanje novih načrtov. Ob koncu dne slovenske kulture smo domov odšli obogateni s pozitivno energijo, tudi za sozvočno kulturno utripanje v novem letu. Se vidimo spet ob letu osorej! Saša Koleša, predsednica ZKD občine Ivančna Gorica, Foto: Klemen Ceglar Predstavitev domoznanske knjige o Fužini in Zagradcu V petek, 2. decembra, na predvečer Tega veselega dneva kulture (dneva Prešernovega rojstva), je bila v dvorani kulturnega doma Za-gradec slovesna predstavitev knjige Ivana Janeza Rošlja Fužina in Za-gradec skozi čas in spomine, ki jo je izdalo Kulturno društvo Zagradec v letu 2021. Prireditev, ki so jo organizirali Knjižnica Ivančna Gorica, KD Zagradec in TD Zagradec, so uvedli ubrani glasovi MePZ Zagradec (pod vodstvom Roberta Kohka), ki je zapel Zagraško himno. Knjižničarka, domačinka Anita Globokar, ki je večer povezovala, je naprej predstavila avtorja knjige in njegovo bogato življenjsko pot. Ivan Janez Rošelj je bil zelo aktiven v družbenem in političnem življenju teh krajev: kot predsednik KS Zagradec, predsednik društva upokojencev Ivančna Gorica, predsednik čebelarskega društva (je tudi dobitnik odlikovanja Antona Janše 1. stopnje) in še marsikaj je prispeval tamkajšnji skupnosti. Knjiga, ki sta jo predstavila Anita Globokar in predvsem avtor sam (v pogovoru s knjižničarjem Romanom Rozino), je dragoceno domoznansko delo in svojevrstna ter natančna kronika Zagradca in okolice. Tako kronološko podrobno ni popisan še noben kraj v občini Ivančna Gorica. Delo predstavi te kraje že Ivan Janez Rošelj od pradavnine naprej, vse do 20. in 21. stoletja, ki sta opisani z največ podatki. Kot je povedal gospod Ro-šelj, je zajemal iz župnijske in šolske kronike, naslanjal se je na tri može, ki so o zagraškem koncu pisali pred njim: na J. V. Valvasorja, Alojzija Zu-panca in Milana Valanta. Sicer nam knjiga ponudi veliko informacij o tamkajšnjem razvoju fužinarstva, mlinarstva, šolstva, društvenega življenja (gasilskega, čebelarskega ...), kulture ipd. Zanimiva je denimo precej natančna vremenska kronika, ki je v takšni obliki zlepa ne zasledimo v kakšni knjigi. Dogodek, ki se ga je kot predstavnica Občine Ivančna Gorica udeležila podžupanja Martina Hrovat, Zaključna prireditev projekta Beremo domače v Knjižnici Ivančna Gorica Domoznanska bralna značka Beremo domače je v ivanški knjižnici potekala že tretje leto zapored. Prvič po epidemiji koronavirusa pa smo sklepni dogodek pripravili v živo, in sicer v sredo, 16. novembra zvečer. Program, ki ga je povezovala Janja Ambrožič, se je začel s pogovorom z zbirateljem Stane-tom Rusom iz Artiže vasi, ki je preko diaprojekcije predstavil nekatere svoje razglednice in nekaj predmetov iz svoje bogate zbirke. S seboj je prinesel tudi nekaj zanimivih predmetov. Nato smo navzočim udeležencem podelili priznanja in nagrade za opravljeno bralno značko. Pri Beremo domače je letos sodelovalo 33 udeležencev, od tega 10 otrok. Posebej razveseljivo je, da je pri družinski domoznanski bralni znački (domače knjige berejo različne generacije v isti družini) opravilo 18 bralcev. Družinsko branje je tudi sicer zelo pomembno in ga knjižnica še posebej spodbuja. so popestrili še Otroški pevski zbor Zagradec, Gledališka skupina Zagra-dec (odigrala je prizor o šoli nekoč), Glasbena šola Grosuplje (dislocirani oddelek Zagradec, nastopal je Ož-bej Kohek) in Janko Rošelj (avtorjev vnuk) s svojo glasbeno točko. Domoznanski večer, ki se je zaključil s pogostitvijo in družabnim srečanjem, je bil lep primer sodelovanja različnih akterjev in je podkrepil besede Ivana Janeza Rošlja, ki je nekje povedal: »Če smo složni, smo nepremagljivi.« Roman Rozina, Knjižnica Ivančna Gorica Fotografije: Gašper Stopar, Občina Ivančna Gorica Prejemniki priznanj in nagrad Beremo domače Sledila je podelitev naziva domoznanski ambasador Knjižnice Ivančna Gorica, ki ga že tretje leto zapored knjižnica podeljuje posameznikom za posebne zasluge na domoznanskem področju. Letos je prejemnik naziva mag. Dušan Štepec, etnolog in umetnostni zgodovinar, ki je v fond naše domoznanske literature prispeval že pet knjig, precej člankov, raziskav ipd. Po prejemu priznanja je osvetlil pomen domoznanstva pa tudi zbirateljev kulturne dediščine, kot je Stane Rus. Program, ki se je končal s prijetnim druženjem, so obogatile pevke Glasbene šole Grosuplje, podružnice Ivančna Gorica: Teja Zaletelj, Vida Kovačič in Polona Kopač Trontelj (mentorica). Projekt Beremo domače, ki se bo naslednje leto začel z 8. februarjem, spodbuja zavedanje o naših bogatih koreninah, ki jih ima občina Ivančna Gorica v obilni meri. Ker je to prostor prave kulturno-zgodovinske zakladnice, si knjižničarji prizadevamo, da se čim več ljudi obogati s tem žlahtnim zgodovinskim spominom. Roman Rozina, foto: Anja Svoljšak Na letošnjem Slovenskem knjižnem sejmu na Gospodarskem razstavišču se je obiskovalcem predstavljal tudi Gingo, glavni junak posebnega logopedskega projekta, ki je namenjen predvsem otrokom z govornimi primanjkljaji. Na njegovi stojnici je bilo vse dni sejma zelo živahno. Poleg klepetave maskote, je bilo na stojnici moč spoznati različna gradiva za pomoč pri učenju govora, ter knjigo Gingo v deželi besed. Projekt Gingotalk, ki sta ga strokovno pripravili logopedinji Petra Vrhovec in Meta Dolinar, besedilo za knjigo pa pripravila Dragica Šteh, je lepo sprejet pri številnih starših oz. otrocih, ki se srečujejo s tovrstnimi težavami. Knjiga Gingo v deželi besed je na voljo tudi že na Norveškem, v pripravi pa je že tudi prevod v hrvaški, italijanski in angleški jezik. (Matej Šteh) 26 Kultura december 2022 številka 10 IlitttMi Kratke iz knjižnice Ivančna Gorica Knjižnica Ivančna Gorica Ul. II. Grupe odredov 17 1295 Ivančna Gorica 01/78 78 121, 051 236 436 izposojaivg@knjiznicagro.si, www.gro.sik.si FB Knjižnica Ivančna Gorica https://www.instagram.com/knjiznicaivancnagorica/ Biblos ZLATA HRUŠKA za izvirno slovensko mladinsko poučno knjigo je letos pripadla knjigi Naš Jurčič, žal, preminulega častnega občana Občine Ivančna Gorica in avtorja Mihaela Glavana, ilustracije so delo Damijana Stepančiča. To knjigo je Mestna knjižnice Grosuplje konec lanskega leta izdala v Domoznanski zbirki občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobre-polje, nagrade Zlata hruška pa so podelili na letošnjem, 38. slovenskem knjižnem sejmu v Ljubljani. PAKETNIK pred knjižnico lahko že s pridom uporabljate, predvsem vam lahko olajša prevzem gradiva izven delovnega časa knjižnice, saj je na ta način dostopno 24 ur na dan. Gradivo si v paketnik naročite preko aplikacije Cobiss, pri čemer ob naročilu označite prevzemno mesto: paketnik. Pri tem je nujno, da imate v uporabniškem profilu vneseno mobilno telefonsko številko, sicer gradiva v paketnik ne boste mogli naročiti, kajti prevzem poteka izključno s pomočjo telefona, na katerega si morate prenesti tudi aplikacijo Direct4me. Podrobna navodila glede naročila in prevzema gradiva v paketniku smo objavili na naši spletni strani, dostopna so tudi pri izposojevalnem pultu. Če vas zanima še kaj, povprašajte knjižničarje, ki vam bodo z veseljem razložili navodila za uporabo nove pridobitve. Sicer pa še vedno velja, da ste dobrodošli v prostorih knjižnice, saj noben aparat ne more nadomestiti osebnega stika. URE PRAVLJIC bodo spet 19. decembra ob 17. uri, pripeljite otroke od četrtega leta starosti dalje. S kamišibajem bomo odkrili, kaj je najlepše božično darilo, ter si ogledali, kako je nastala najlepša božična pesem. Obljubljamo čudovito praznično doživetje! Prav posebno uro pravljic smo imeli tudi sredi novembra, ko je v Tednu splošnih knjižnic pri nas gostovala Lara Špehar, ki se je z udeleženci ob motivacijskih karticah pogovarjala o čustvih in občutjih. RAZSTAVA SLIK MELITE GARVAS z naslovom Nekje vmes bo v prostorih naše knjižnice na ogled od konca decembra do februarja prihodnje leto. V sodelovanju s Kulturnim društvom Janez Cigler Višnja Gora jo bomo odprli v četrtek, 22. decembra 2022, ob 17. uri. SOBA POBEGA je priljubljena oblika druženja in skupinskega reševanja ugank. V teh dneh smo s testno skupino mladih preizkusili sobo pobega, ki smo jo postavili v knjižnici. Dekleta so se odlično odrezala, naša postavitev je prestala preizkus, zato vas vabimo, da se pri izposojeval-nem pultu vpišete, če bi se tudi vi in vaši prijatelji želeli preizkusiti z našimi izzivi. Soba pobega je primerna za starejše od 12 let, o terminih vas bomo še obvestili. TA VESELI DAN KULTURE je naša knjižnica praznovala kar z dvema večjima dogodkoma, v petek, 2. decembra smo v Zagradcu skupaj s tamkajšnjim kulturnim in turističnim društvom organizirali predstavitev knjige Fužina in Zagradec skozi čas in spomine Ivana Janeza Rošlja (več o tem v posebnem članku), v soboto, 3. decembra, dopoldne pa smo na Festivalu Stična pripravili dan knjižnice in gostili druščino razigranih otrok, ki so se prepustili pravljicam ob kamišibaju, z radovedno Lisico Mico raziskovali naše kraje in se zabavali ob bansih ter ostalih družabnih igrah. BOŽIČEK ZA EN DAN je dobrodelni projekt, ki že desetletje povezuje socialno šibkejše obdarovance in njihove dobrotnike. Naša knjižnica je postala uveljavljeno zbirno mesto za darila. Tudi letos ste se »božički« izvrstno izkazali, saj ste prinesli več kot sto daril. Naj omenimo, da so v akciji sodelovali tudi vsi dijaki Srednje šole Josipa Jurčiča, darila pa so v njihovem imenu dostavili njihovi predstavniki in profesorja. BEREMO DOMAČE je projekt domoznanske bralne značke, ki je od 8. februarja do konca oktobra v naši knjižnici potekal že tretje leto zapored. Na slovesnosti, o kateri si lahko preberete samostojen članek, smo podelili priznanja in nagrade zvestim bralcem, hkrati pa razglasili tudi domoznanskega ambasadorja Knjižnice Ivančna Gorica za leto 2022 -Dušana Štepca. ŠAH v knjižnici je dejavnost, ki se je v sodelovanju s Šahovskim klubom Višnja Gora-Stična zelo dobro prijela. Vsak petek popoldne se ob kraljevski igri druži več kot ducat šahistov in mentorja Damjan Lesjak ter Sašo Jančigaj. DARILA so že tradicionalen del božično-novoletnih praznikov in marsikdo si glavo razbija z vprašanjem, kaj podariti. Knjižničarji svetujemo, da letos podarite knjige ali pa morda kar članarino za vpis v knjižnico in tako obdarovancem omogočite celoleten užitek v branju različnih knjig (v naši knjižnici smo zahvaljujoč občini z njimi zelo dobro založeni), revij in gledanju DVD. Mimogrede, otroci in mladi do 18. leta so plačila članarine oproščeni. Voščimo vam mirne in branja polne praznike, upamo, da se bomo čim večkrat srečali tudi v letu 2023! Stiški godbeniki sklenili leto s tradicionalnim božično-novoletnim koncertom Drugi decembrski vikend smo stiški godbeniki izvedli že 26. tradicionalni božično - novoletni koncert. Letošnji nastop je bil za nas, godbenike, nekaj posebnega, saj smo se na oder Kulturnega doma Stična lahko vrnili po dveh letih omejenega delovanja. Pod vodstvom našega kapelnika Vladimirja Škrleca smo pripravili pester nabor tako domače, kot tudi tuje glasbe. Pri ustvarjanju repertoarja so nam pomagali letošnji gostje, Mešani pevski zbor Zboralli-ca, ki ga vodi Janja Omejec Strnad. Dvorana pa ni pokala po šivih le zaradi velikega števila poslušalcev in številčnega zbora. Gneča je bila tudi na odru, saj smo v svoje vrste sprejeli kar 14 novih članov. K temu je pripomogla tudi Glasbena šola Grosuplje, ki se ji iskreno zahvaljujemo za dolgoletno in uspešno sodelovanje. Zahvala gre tudi staršem mladih godbenikov, ki jih spodbujajo in podpirajo na njihovi glasbeni poti. Na glasbeni uspeh godbenikov vpliva tudi dodatno izpopolnjevanje. Poleg rednih petkovih vaj smo se letos, prvič po 9 letih, udeležili tudi intenzivnih vaj izven domačega kraja. Te so potekale novembra v Radencih in niso pripomogle le k glasbenemu napredku, temveč tudi k medsebojnemu povezovanju. M , v" tf .. 1 vIlMiMI™ * -.."'v ' # J - -m. Izvedba rednih in intenzivnih vaj, nakup inštrumentov in sam koncert pa ne bi bili mogoči brez finančne podpore Občine Ivančna Gorica in številnih sponzorjev. Hvala vsem godbenim prijateljem, ker ste nam vedno pripravljeni priskočiti na pomoč. Največja zahvala gre našemu kapel-niku. Vaje so po njegovi zaslugi vedno produktivne, svojo strokovnost pa vedno dopolni še s kakšno izvirno šalo. Zahvaljujemo se mu, ker z nami vztraja že dobrih 15 let in ni le naš mentor, ampak tudi prijatelj. Čeprav se bliža konec leta in prazniki že trkajo na vrata, godbeniki ne bomo dolgo počivali. Kmalu začenjamo s pripravami na nove nastope, del katerih, upamo, boste tudi Zahvaljujemo se: Občina Ivančna Gorica, Arhitektonika d. o. o., Cherry hill.eu - Bojan Ramšak s. p., Cvetje Florisima, Čebelarstvo Ce-glar, Eltim d. o. o., Frizerski salon Matejka Janežič s. p., Frizerski salon Monsalon, Izredni prevozi-Janko Podržaj s. p., Janez Rogelj s. p., Kuli-narika Jakob, Rado Pižem s. p., Ma-sažni salon Darmasaže, Darja Gor-še Kastelic s. p., Mesarstvo Maver, Mizarstvo Javornik s. p., Mizarstvo Sašek d. o. o., Perimund, temnenje avtostekel - Peter Boršnar s. p., Računovodski servis Nika Perpar s. p., Sanabela d. o. o., Stanislav Kavšek s. p., Transport Finec d. o. o. Matjaž Kastelic MoPZ Dob »Deset veselih let« Deset let je minilo, odkar smo se fantje iz Doba in sosednjih vasi prvič srečali na pevski vaji v gasilskem domu v Dobu pod vodstvom Robija Markoviča. Od 2012 do marca 2017 nas je vodil Matej Vovk, član SNG Opera in balet Ljubljana. Do danes pa delujemo pod vodstvom vsestranskega glasbenega virtuoza Žige Jernejčiča. Bilo je nešteto pevskih vaj, veliko lepih večerov, vzponov in padcev, veselja in žalosti ... Na vaje pa še zmeraj hodimo z enakim veseljem in zanosom, kot pred desetimi leti. Na prvo adventno nedeljo smo v avli OŠ Ferda Vesela izvedli jubilejni koncert »Deset veselih let«, ki ga je tudi tokrat povezovala Melite Hočevar Bregar. Pravi užitek je bilo peti pred polno dvorano naših zvestih poslušalcev. Čudovit večer so nam z lepim petjem popestrili Mopz Vidovo ter predstavnika skupine P.L.I.N., ki sta nasmejala vso dvorano. Na odru se nam je pridružil župan občine Ivančna Gorica Dušan Str-nad, ki nam je podelil spominski kovanec Prijetno domače. Spominsko priznanje pa smo prejeli tudi od predsednika Sveta Krajevne skupnosti Dob pri Šentvidu Andreja Pušljarja. Obe priznanji sta nam v veliko čast in ponos ter nam bosta dali še večji zanos in motivacijo za naprej. Tudi letos so oder čudovito okrasile naše papirčkarice, za bogato pogostitev po koncertu pa so poskrbele naše boljše polovice. Zato vsem iskrena hvala. Bilo je veselo in kar prehitro je minilo. Obljubljamo da imamo še veliko načrtov, volje in veselja do prepevanja. Gotovo se še kje srečamo. Tako pri svetih mašah, kot tudi pri drugih dogodkih v naši lepi okolici in širše. David Čebular Območna revija odraslih pevskih zborov 2022 Anton Martin Slomšek je zapisal: Daj mi harpo in modrino, pevska mati, zbud' me zdaj! Da prepevam jes dolino, mojih pesem vreden kraj... Te in mnoge druge besede Slomška so bogatile povezovanje na Območni reviji odraslih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, saj letos mineva 160 let od njegove smrti. Pevci so se nam, v petek, 21. oktobra, na Osnovni šoli Ferda Vesela, predstavili s pestrim programom. Na drugem delu letošnje območne revije je sodelovalo osem zborov. Na začetku prireditve je zaželela prijetno dobrodošlico ravnateljica Osnovne šole Ferda Vesela, Angelca Mohorič. Ker brez žirije ne gre, je revijo strokovno spremljal prof. Sebastjan Vrhovnik. Da je bila naša revija bolj celovita, pa je povezovanje prevzela Klara Miklič. Na reviji so se nam predstavili zbori, ki so nastopili v tem vrstnem redu: moški ter ženski pevski zbor Vidovo pod vodstvom Urbana Tozona; Moški pevski zbor Dob pod vodstvom Žige Jernejčiča; Zborovodja Polona Kopač Trontelj in Ženski pevski zbor Nasmeh; Mešani pevski zbor Grosuplje s pevovodjo Gabrijelo Ce- dilnik; Mešani pevski zbor Šmarje -Sap pod vodstvom Polone Kopač Trontelj; Ženski pevski zbor Harmonija Ivančna Gorica in ga. Gabrijela Cedilnik; Ženska vokalna skupina Brinke pod mentorstvom Petre Frece Šilak. Vsi poslušalci smo uživali ob glasbi naših pevcev in po koncu ostali nasmejanih obrazov. Da ne bi domov odšli lačni, smo se ob klepetu okrepili s pripravljenimi prigrizki. Zahvaljujemo se vsem nastopajočim, vsem zborovodjem ter vsem ostalim sodelujočim. Jure Malovrh A Sobrače ^Šentvi m december 2022 številka 10 Kultura 27 Letni koncert Ženskega pevskega zbora Kulturnega društva Vidovo Čas, ki smo ga spoznavali zadnji dve leti, je bil poseben v več ozirih. Zaznamovale so ga epidemija, politične dileme, vojna in vremenski ekstremi. Pevke Ženskega pevskega zbora KD Vidovo smo tako komaj čakale sprostitev, druženje, ponoven začetek pevskih vaj ter ustvarjanje novih projektov. Na koncert, ki smo ga izvedli v soboto, 19. 11. 2022, v Domu kulture v Šentvidu pri Stični, smo se pevke pod vodstvom našega zborovodje Urbana Tozona začele pripravljati na intenzivnem pevskem vikendu v objemu Zreških gozdov. •I'VAÄiAA m h Ijpil ^CiLD KD Temenica-Plečnik nas navdihuje Z veliko nestrpnostjo smo pričakovale koncert. Naš zborovodja je pripravil izbor pesmi, s katerimi smo poslušalcem predstavile bogat repertoar slovenskega ustvarjanja. V prvem delu koncerta smo pele slovenske ljudske pesmi in priredbe popevk. Z dobro zapetimi pesmimi smo se poklonile velikemu ustvarjalcu Juriju Rubežniku, ki se je pred kratkim poslovil. Naši gostje pevci Moškega pevskega zbora Vidovo, ki jih prav tako vodi Urban Tozon, so nas popeljali v obdobje, ko je ustvarjal naš veliki France Prešeren pa Avsenik in drugi naši predniki. Slovenski umetniki so pokazali da lahko uglasbijo vse življenjsko pomembne dogodke, razpoloženja in izbor pesmi. Kot uvod v drugi del koncerta so nas mladi glasbeni umetniki, člani glasbene skupine Propertea, z glasbo popeljali iz Slovenije na Irsko. V drugem delu koncerta smo gostiteljice poslušalce popelje po svetu z izborom pesmi v angleškem jeziku. Prav posebno noto sta koncertu dala Tomaž Šteh in Simona Donlič, ki sta nas tekom koncerta spremljala s kitaro in klavirjem. Z veznim tekstom, ki ga je s čudovitim glasom brala Urška Steklasa, smo predstavile del naravne dediščine naše domovine, jezikovno barvitost in bogastvo slovenskega jezika. Obudile smo pomembne Slovence, ki jih je usoda peljala v svet in so s svojimi deli pustili pomembno sled in dobili spoštovanje tamkajšnjih prebivalcev. Spomnili smo se tudi vpliva tujih ustvarjalcev v času pred in po drugi svetovni vojni na naš razvoj umetniškega ustvarjanja. Po koncertu smo bile vesele refleksije naših obiskovalcev. Pohvalili so izbor pesmi, goste. Opazili so, da z leti pridobivamo na kvaliteti petja. Pohvalili so, da vse pesmi, tudi tuje, pojemo brez notnega gradiva, na pamet. Vsi pa so bili enotnega mnenja, da nam je čas, ko smo se borili proti epidemiji, pokazal, kaj je v življenju pomembno -zdravje, ljudje, druženje, empatija in aktivnosti, ki nam zmanjšujejo stres. Tanja Lušina, KD Vidovo Člani Kulturnega društva Temenica so v letošnjem letu na temo Plečnik nas navdihuje. Ob 150. letnici rojstva skega arhitekta so se podali v celoleten projekt, ki so prireditvami. Maja so se pričele likovne delavnice za otroke, ki jih je vodila slikarka Renata Grmovšek. Otroci so se z mentorico lotili iskanja zanimivih Plečnikovih detajlov, ki so jih izde-lalali v akvarelu, drugo nalogo pa so izdelali v tehniki linoreza, kjer so upodobili Plečnikove stavbe. V juniju so v društvu organizirali strokovno ekskurzijo na Štajersko, kjer so spoznavali zaklade Celja s Plečnikovim »vogalom«, nato pa so se izobraževali v središču vesoljskih tehnologij v Vitanju in obiskali še center ponovne uporabe v Slovenskih Konjicah. Odrasli udeleženci likovnih delavnic so imeli možnost za ustvarjanje v septembru in oktobru. Delavnice je vodila Jelka Rojec, prof. lik. um. Njihove naloge so bile tudi zasnovane po Plečnikovi arhitekturni motiviki. Znameniti in raznovrstni stebri so bili navdih tudi za nove kreacije, ki so jih izdelali iz stiroporja, ki so ga kaširali in patinirali. Drugo nalogo so izvedli v grafični tehniki s kola-žnim montažnim načinom tiskanja matric. Razgibane fasadne površine zaokrožili kulturne dogodke najpomembnejšega sloven-ga zaznamovali z različnimi Plečnikovih stavb so dobile zanimivo podobo na grafičnem listu večjih dimenzij. Tradicionalna prireditev Jaz znam, ti znaš, je krajane KD Temenica združila konec oktobra. Ob tej priložnosti so se v kulturni dvorani pokazali mladi talenti, v zgornjem nadstropju stavbe pa se je izvedla otvoritev in ogled razstave. Udeleženci odraslih likovnih delavnic so se s svojimi izdelki udeležili likovnega natečaja Slikovita arhitektura, ki sta ga organizirala JSKD Ljubljana in Plečnikova hiša. Na podlagi strokovne ocene so mentorici in skupini podelili pohvalo za izbrana likovna dela. V goste so povabili tudi dr. Blaža Vurnika, kustosa Mestnega muzeja v Ljubljani in avtorja scenarija stripa Plečnik (in pika). V prijetnem vzdušju in ambientu je potekalo imenitno prepletanje predavateljevih besed in izbranih fotografij. Prisotni so bili navdušeni nad novimi informacijami. Leto se je zaključilo z miklavževa-njem. Rdeča nit se je dotaknila tudi darilc. Na zanimivo oblikovanem lončku je zapisano: Plečnik nas navdihuje. Ob toplem čaju pa se navdih za sodelovanje v KD Temenica še nadaljuje. Jelka Rojec Galerijsko ustvarjanje z mobilniki in 3D tiskom Ste že obiskali Galerijo likovnih samorastnikov Trebnje? V njej najdete edinstvene slike in kipe samoukih umetnikov, ki so v svoje umetnine dodali barve, raznovrstne tehnike in razgibane podrobnosti. Izbrane detajle slik in kipov lahko skupaj z nami ulovite tudi v objektiv kamere svojega mobilnika! Na medgeneracijsko delavnico 10. in 12. januarja vabimo vse navdušence nad kreativo in tiste, ki bi radi nadgradili svoje ustvarjalne sposobnosti. Vabimo vas, da se nam pridružite na brezplačni delavnici digitalne fotografije pod vodstvom fotografa Boštjana Puclja. V okviru projekta VGLST in programa Naivna umetnost v digitalnem okolju vabimo še na dve delavnici: 17. in 19. januarja se bomo poučili o kiparjenju in ustvarjanju odlitkov, 24. in 26. januarja pa o 3D tiskanju. Vse to nam bo koristilo pri ustvarjanju posebnih galerijskih spominkov. Izdelki bodo tudi del potujoče razstave, ki bo obiskala Trebnje, Žužemberk, Dolenjske Toplice in tudi vašo knjižnico. Več informacij o delavnicah najdete na galerijatrebnje.si. Prijave zbiramo na galerij'a@ciktrebnj'e.si ali po telefonu 07 34 82 106 ali 031 371 404. Galerija likovnih samorastnikov Trebnje Glasbeni maraton, natečaj Festivala Stična 2022 Jazz, rock, folk fusion, glasbeno-literarne recitacije ... Vse to smo lahko slišali na letošnjem Glasbenem maratonu Festivala Stična 2022. Skoraj vsak poslušalec je lahko okusil košček svojega. 18. novembra, ob 17:30, se je predstavila prva skupina in začela neuradno otvoritev letošnjega festivala. S pomočjo organizacije KD Stična, ekipo novega bara Idina izba (prej znan kot Jama) ter predvsem s pomočjo petih mladih skupin nam je uspelo uglasbiti mrzel petkov večer in s tem nekoliko pogreti naše poslušalce. Prva je na oder prikorakala skupina FADE IN, novonastala jazz skupina z Goriškega, ki je bila tudi najmlajša od naših skupin. Druga je na oder prišla skupina Kralj Meteorit. Zasedba je začela nastopati leta 2017. Njihova glasba vključuje hip-hop, reggae, country idr. Letos so posneli sedem skladb, ki bodo izšle pod naslovom Moja 7. Ikonični duo Vidovič & Kos je nastopil tretji. Primož in Andrej o sebi pravita, da sta sodobna godca, ki vandrata med sedanjostjo in preteklostjo. Njun repertoar vključuje balade, impresije ter ljudske melose od Pariza pa vse do Balkana. Pod številko štiri se skriva skupina Angel's Ex, No OFFENCE! ljubljanski band, ki ga sestavlja pet glasbenikov. Do sedaj so posneli že dva demo posnetka, Zvezde sredi dneva in Pod luno, igrajo pa vse od akustičnih balad in čistega rock and rolla. Zadnji so se predstavili rokerji zasedbe No OFFENCE!. Člani so se zbrali maja 2018 in takrat začeli pridno vaditi. Februarja 2020 so začeli svojo turo po različnih slovenskih klubih in festivalih, poleti leta 2022 pa so nastopili tudi v BIH in Srbiji. Člani komisije so bili Mik Lampret, dolgoletni član KD Stična, bivši predsednik KD Stična in ustanovitelj Festivala Stična Gašper Tomaševič, član zasedbe INGRIT SCHÜLLER in Vidovič & Kos Astrid Lindgren ter Klara Zupančič, glasbena urednica najbolj priljubljenega radia v Sloveniji Vala 202. Po koncu maratona je na oder prišla še skupina The Black Magic Space Truckers, ki jo sestavljajo Matija na kitari, Andrej na basu in Matevž na bobnih. Zahvaljujemo se vsem obiskovalcem ter vsem nastopajočim. Izvrstno ste popestrili naš večer in nas navdali z novim navdihom. Hvala tudi Idini izbi, ekipi festivala, Simonu Kavšku za ozvočenje ter komisiji. Jure Malovrh Foto: Klemen Ceglar, KC FOTOGRAFIJA 28 Šport december 2022 številka 10 A3p Ambrus Dîetnaf Rokometaši SVIS-a uspešno zaključili Namizni tenis na Krki koledarsko leto Članska zasedba še devetič v svoji zgodovini igra v najmočnejši slovenski rokometni ligi. Po 12-ih krogih z odigrano tekmo manj zaseda 11. mesto med 14-imi ekipami, na svojem računu pa ima 7 točk. Veseli nas, da odlične igre prepoznate tudi navijači, kar se vidi na polnih tribunah in po enem najvišjih obiskov v ligi. Sezono so SVIŠ-evi igralci začeli v Kopru in po pravem čudežnem preobratu v zadnji minuti in pol nadoknadili 4 zadetke in prišli do prve točke v sezoni. Na domačem igrišču so tudi pred očmi televizijske javnosti remizirali in proti Slovanu vpisali še drugo točko. Sledili sta dve tekmi, ki nista prinesli želene igre. Če so bili Ivančani v Dobovi v igri za točke do zadnjih minut srečanja, pa je bilo proti sosedom iz Trebnjega že kmalu jasno, da bodo igrišče zapustili brez povečanja točkovnega izkupička. Poleg tega so po tekmi za dlje časa ostali tudi brez odličnega Simona Vidmarja, ki je utrpel poškodbo kolena in je že v fazi rehabilitacije po operaciji. Sledili sta gostovanji pri Urbanscape Loki in ekipi Krškega, kjer so dolenjski rokometaši po vnovičnem trilerju prišli še do tretjega in četrtega neodločenega izida. Prvo zmago v sezoni so varovanci trenerja Aleksandra Polaka vpisali na pokalni tekmi šestnajstine finale proti Dol TKI Hrastniku, nato pa na gostovanju pri mariborskem Braniku, v 8. krogu Lige NLB, dosegli še prvo ligaško zmago sezone. Sledila je domača tekma proti aktualnim državnim prvakom iz Celja, ki so upravičili vlogo favorita in zanesljivo slavili. Končnici tekem v Slovenj Gradcu in proti novomeški Krki se nista izšli v korist ivanške zasedbe. V pokalnem tekmovanju so bili v osmini finala boljši Trebanjci. Še za peti neodločeni izid v sezoni so Ivančani poskrbeli na vročem gostovanju v Ormožu, na zadnji tekmi v koledarskem letu pa na domačem igrišču morali priznati premoč Velenjčanom. Zaostalo tekmo 7. kroga proti Ribnici bodo odigrali pred nadaljevanjem drugega dela prvenstva. Razpored tekem članske ekipe: Krog Datum tekme Ura Domača ekipa Gostujoča ekipa 7. krog 28. 01. 2023 19:00 RK SVIŠ IVANČNA GORICA RD RIKO RIBNICA 14. krog 04. 02. 2023 19:00 RK SVIŠ IVANČNA GORICA RD KOPER 15. krog 11. 02. 2023 18:30 RD LL GROSIST SLOVAN RK SVIŠ IVANČNA GORICA 16. krog 25. 02. 2023 19:00 RK SVIŠ IVANČNA GORICA RK DOBOVA 17. krog 04. 03. 2023 19:00 RK TRIMO TREBNJE RK SVIŠ IVANČNA GORICA 18. krog 18. 03. 2023 19:00 RK SVIŠ IVANČNA GORICA RD URBANSCAPE LOKA 19. krog 25. 03. 2023 19:00 RK SVIŠ IVANČNA GORICA ROKOMETNI KLUB KRŠKO 20. krog 01. 04. 2023 19:00 RD RIKO RIBNICA RK SVIŠ IVANČNA GORICA 21. krog 08. 04. 2023 19:00 RK SVIŠ IVANČNA GORICA RK MARIBOR BRANIK 22. krog 15. 04. 2023 18:00 RK CELJE PIVOVARNA LAŠKO RK SVIŠ IVANČNA GORICA 23. krog 22. 04. 2023 19:00 RK SVIŠ IVANČNA GORICA RK SLOVENJ GRADEC 24. krog 13. 05. 2023 19:00 MRK KRKA RK SVIŠ IVANČNA GORICA 25. krog 20. 05. 2023 19:00 RK SVIŠ IVANČNA GORICA RK JERUZALEM ORMOŽ 26. krog 27. 05. 2023 18:00 RK GORENJE VELENJE RK SVIŠ IVANČNA GORICA Člani ŠD Krka v letošnji sezoni nastopamo v Ljubljanski namiznoteniški ligi s tremi ekipami. Prva ekipa v 2. ligi po začetnem spodrsljaju v nadaljevanju ne pozna poraza. Edini poraz je ekipa priigrala z ekipo Jetaku, ki je tudi vodilna ekipa po jesenskem delu prvenstva. Kapetan ekipe Roman Mestnik je lepo skrbel za dobro počutje, občasno pa tudi zavihal rokave in kateremu od nasprotnikov pokazal, da z njim ni šale. Na sliki proti prvemu igralcu lige Alexandru Palchikovskiyu. Naš Luka Mlakar je trenutno drugi na lestvici posameznikov. Medtem ko prva ekipa deli prvo mesto, pa je Jožetova druga ekipa sama na vrhu 3. lige. Edini poraz jim je zadala ekipa Rutina z rezultatom 5:4. Na tej tekmi je svoj edini poraz dosegel tudi Zvone Omahen, ki pa je kljub temu prvi igralec te lige. Tretja ekipa Krke pa nastopa v 4. ligi. Pod vodstvom Slavka Globokarja priložnost za dokazovanje dobivajo vsi igralci, rezultat na lestvici pa ni ključnega pomena. Važno je, da se igralci dobro počutijo, nabirajo izkušnje in odigrajo kakšno dobro tekmo. Robi Brodnik in Jože Babič za zdaj dosežeta kakšno zmago več od drugih, ki pa tudi niso daleč od njiju. Roman Mestnik proti prvemu igralcu lige Alexandru Palchikovskiyu V prihodnjem letu, ki je tako blizu pred nami, pa se bo spet začela medobčinska liga, ki jo letos kar malo pogrešamo. Gre le za to, da v tej ligi po večini nastopajo naši dolgoletni prijatelji in znanci in že zaradi tega je vredno vse to ohranjati. Bilo bi resnično škoda, da bi po vseh teh letih prizadevanja in truda zadeva zamrla. Omeniti velja, da se zainteresirani za vadbo lahko obrnejo na Slavka Globokarja (031 229 010). Bojan Vokal, ŠD Krka FC Ivančna Gorica vodi tudi v Zimski futsal ligi Dobrepolje Večkratni občinski prvaki občine Ivančna Gorica pod vodstvom Robija Gač-nika uspešno nastopajo tudi v Zimski futsal ligi Dobrepolje, v kateri nastopajo ekipe iz občin Videm Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica. V 11-članski ligi nastopajo tri ekipe iz naše občine, nekaj »ivanških« igralcev pa nastopa tudi v drugih ekipah. Po šestih odigranih krogih je s samimi zmagami v vodstvu naš občinski prvak, 8. mesto zaseda ekipa MSU team, 10. mesto pa ekipa Ambrus, ki je prav v zadnjem krogu osvojila prvo točko. Med strelci je prepričljivo najboljši naš stari znanec Kristijan Čož iz vodilne ekipe. V zadnjem krogu je dosegel kar pet zadetkov. Simon Vidmar in Vid Kompare sta pred začetkom sezone uspešno nastopala za slovensko reprezentanco, kot že omenjeno se je prvi nesrečno poškodoval in je pred njim dolga rehabilitacija, zato mu na tem mestu želimo uspešno okrevanje in da se na igrišče vrne še boljši. Mladinci so sprejeli ponujeno priložnost in kljub izpadu iz prve slovenske lige tudi letos nastopajo med najboljšimi slovenskimi ekipami. V dosedanjem poteku državnega prvenstva so odigrali 10 tekem, na katerih so zabeležili 4 zmage in 6 porazov. Na lestvici zasedajo 7. mesto. Kadeti so svoje nastope začeli v kvalifikacijski skupini za 1. ligo in po šestih odigranih tekmah zabeležili 3 zmage in 3 poraze, kar je zadostovalo za 3. mesto in nadaljevanje tekmovanja v 2. ligi. V skupini A trenutno po treh odigranih tekmah še ne poznajo poraza in s šestimi točkami zasedajo vrh prvenstvene lestvice. Starejši dečki A nastopajo v tekmovalni skupini Center II in imajo po 11-ih odigranih tekmah 7 zmag in 4 poraze ter zasedajo 3. mesto. Njihovi kolegi, starejši dečki B pa imajo po 8-ih odigranih tekmah na svojem računu 3 zmage in 5 porazov, kar zadostuje za trenutno 4. mesto. Naši najmlajši rokometaši, mlajši dečki A, B in C ne igrajo ne rezultat, toda vsakodnevno prikazujejo napredek in se izpopolnjujejo v tehničnem znanju. Prikazujejo lepe igre, kar je plod trdega dela na treningih. Hvala vsem trenerjem in staršem, ki otroke podpirati pri njihovem športnem udejstvovanju. Še naprej nas spremljajte na družabnih omrežjih in skupaj NAVIJAJMO ZA SVIŠ!!! Maja Ceglar Foto: Barbara Tekavec Štular Občinski prvaki FC Ivančna Gorica so trenutno vodeča ekipa v Zimski ligi Dobrepolje. Edina ekipa, ki je trenutno konkurenčna našim prvakom je ekipa KMN KOT & Cementni izdelki Zobec, ki je prav tako še brez oddane točke. Verjetno bo prav medsebojna tekma odločila, kdo bo prvak prvega dela lige. Po prvem delu lige, ko bo vsaka ekipa igrala z vsako po enkrat se bodo ekipe razdelile v dve po kakovosti ločeni skupini. 1. FC Ivančna Gorica 2. KMN Kot & Cementni izdelki Zobec 3. ŠD Ponikve zeleno-beli 4. ŠD Račna 5. Galaktiki 6. Športdesign AE Andolšek 7. ŠD Predstruge klapa 8. MSU team 9. ŠD Prikaz risi 10. ŠD Ambrus 11. ŠD Ponikve mladi 6 zmag, 0 remi, 0 porazov 18 točk 6 zmag, 0 remi, 0 porazov 18 točk 4 zmage, 1 remi, 0 porazov 13 točk 3 zmage, 1 remi, 2 poraza 10 točk 3 zmage, 0 remi, 2 poraza 9 točk 3 zmage, 0 remi, 3 porazi 9 točk 1 zmaga, 1 remi, 4 porazi 4 točke 1 zmaga, 0 remi, 4 porazi 3 točke 1 zmaga, 0 remi, 4 porazi 3 točke 0 zmag, 1 remi, 4 porazi 1 točka 0 zmag, 0 remi, 5 porazov 0 točk Simon Bregar A Sobrače ^Šentvi m december 2022 številka 10 Zahvale 29 Veš, da je vse tako kot je bilo. v vsaki stvari si, ki je v hiši, v mislih si, besedah naših, da, celo v sanjah, le, da korak se tvoj nič več ne sliši... (J. Medvešek) ZAHVALA JOŽEFA MIKLAVČIČ 18. 12.1936 - 30. 10. 2022 Krška vas 11a, 1301 Krka Ob boleči izgubi drage mame se iskreno zahvaljujem vsem prijateljem, znancem, posebej pa vaščanom Krške vasi, ki ste mi v času njene bolezni in slovesa stali ob strani in nudili pomoč in oporo. Hvala župniku g. Dejanu Pavlinu za molitve in čutno opravljen pogrebni obred ob zadnjem slovesu. Hvala pevcem cerkvenega pevskega zbora, trobentaču Damjanu Zajcu in pogrebni službi Novak za pomoč pri organizaciji pogreba in zadnjem slovesu. Posebna hvala gasilcem PGD Krka, govorniku g. Miru Svetinu in predsedniku društva upokojencev g. Matjažu Ma-rinčku za besede slovesa. Hvala za lepe misli, molitve, darovane svete maše. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremljali na zadnji poti ali se drugače poslovili od nje. Sin Zdravko ZAHVALA V 88. letu starosti nas je zapustila draga sestra, teta, svakinja CVETKA MARIJA ZUPANČIČ, po domače Kamnarjeva Mari iz Šentvida pri Stični Zahvaljujemo se vsem, ki ste se prišli poslovitposlovit-poslovit od nje in jo pospremit pospremili na njeni zadnji poti - tokrat brez kolesa. Hvala društvu upokojencev Šentvid, Turističnem društvu Šentvid, pevcem Prijatelji, cvetličarni Zvonček in pogrebni službi Perpar. Zahvala gospodu župniku Izidorju za lep pogrebni obred. Draga tTeta, hvala za vse in ostajaš v naših srcih. Vsi tvoji! Ljudje, ki jih ljubimo, ne gredo proč, z nami hodijo nevedoč. Ne vidimo jih in ne slišimo, a vendar so z nami, še vedno ljubljeni, pogrešani, nam najdražji. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice, tašče in tete PAVLESADAR, roj. vidic iz Zagradca 15 Iskrena zahvala vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem, ki ste se prišli poslovit od naše mame. Hvala za darovane svete maše, cvetje in sveče ter darove za cerkev. Zahvaljujemo se g. župniku Urošu Švarcu za lepo opravljen obred, g. Slavku za lepe besede slovesa, ge. Lučki za opravljeno molitev ob pokojni, pevcem pevskega zbora Zagradec ter pogrebnemu zavodu Novak za organizacijo pogreba. Zahvala tudi DSO Trebnje za nesebično in ljubečo skrb naše mame Pavle. Vsi njeni Tvoja luč življenja je ugasnila, Bolečina in trpljenje sta minila a v nas ostala je praznina. K možu in hčerki si odšla, tam svoj mir si našla. Že zdaj te pogrešamo. A nekoč se spet snidemo. ZAHVALA Ob slovesu mame, tašče, babice in prababice ALBINE PAJK Žingarjeve mame iz Malega Globokega 24. 2. 1935 - 12. 11. 2022 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, vsem darovalcem za svete maše, prinesene sveče, cvetje in ostale darove za dober namen. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi, jo prišli pokropit, molili zanjo ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo pogrebnemu zavodu Novak, pevcem za lepo odpete pesmi, citrarki za ganljivo zaigrane melodije, župniku g. Florjanu, zvonarju Martinu, Društvu upokojencev Ivančna Gorica ter gospodu Marinčku za čustven poslovilni govor. Hvala ekipi ge. Rokvič, dr. med., ter osebju UKC Ljubljana, ki so bili ob mami v zadnjih urah njenega življenja. Hvala vsem, ki ste nam v tem težkem trenutku ponudili pomoč, toplo roko in besede. Vsi njeni ZAHVALA V 92. letu starosti nas je zapustila JOŽEFA SEMROV, roj. Bivic Pristavlja vas 16 Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali sveče in cvetje. Vsi njeni Mnogo si ustvaril, zdaj vsak korak spomin je nate, in hvaležna misel luč je, ki ne ugasne. Vsi, ki radi jih imamo, nikdar ne umro, le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo, so in tu ostanejo . (J. Medvešek) ZAHVALA V 80. letu nas je po hudi bolezni zapustil dragi oče, dedek, tast in stric JOŽE KLAVS Ulica Viktorja Koleša 16, Ivančna Gorica (12. 3. 1943 - 30. 10. 2022) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, besede tolažbe, darovane sveče in svete maše ter darove za nov oltar v cerkvi sv. Jožefa v Ivančni Gorici. Hvala pogrebnemu zavodu Novak za organizacijo in izvedbo pogreba in pevcem za ganljivo odpete pesmi. Lepo se zahvaljujemo tudi župniku Juriju za lepo opravljen obred in lepa hvala sosedi Mateji za izrečene besede slovesa, ter vsem tistim, ki so našega očeta pospremili na njegovi zadnji poti. Ati hvala ti za vse! Vsi njegovi Ne misim na bridkost, temveč na lepoto, ki je še ostala. (Ana Frank) ZAHVALA ROZALIJA KOŠAK Gašperjeva iz Valične vasi (1930-2022) Ob izgubi naše mame se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sovaščanom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovane sveče, svete maše in darove za cerkev. Iskreno se zahvaljujemo župniku Urošu Švarcu za skrbno izbrane besede, svete maše, vse molitve in obiske na domu, pogrebnemu zavodu Novak ter pevcem za zapete pesmi. Posebna zahvala patronažni sestri Mateji in doktorici Ro-kvic ter vsem zdravstvenim delavcem ZD Ivančna Gorica. Hvala vsem, ki se jo še vedno spominjate v molitvi. Vsi njeni Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate bo vedno ostal. ZAHVALA V 88. letu starosti je za vedno odšla k Bogu mama, babica in tašča MATILDA DRAB iz Glogovice 4, Šentvid pri Stični (1934 -2022) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se prišli poslovit od naše drage mame. Hvala za darovanje svete maše, cvetja, sveče. Zahvaljujemo se pogrebnemu zavodu Perpar in gospodu župniku Izidorju Grošlju za lepo opravljeno pogrebno slovesnost, pevskemu zboru, trobentaču in ge. Ljubi Štru-belj za tako lepe in ganljive besede. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA V 93. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče in ata FRANČIŠEK KASTELIC (Mežnarjev Frenk) 05. 12. 1929 - 5. 10. 2022 iz Stične 3 Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, tople besede, darovane sveče, rože in svete maše. Iskrena zahvala tudi delavcem Zdravstvenega doma Ivančna Gorica ter DSO Grosuplje za vso nudeno pomoč. Hvala gospodu župniku Branku Peta-uerju, pevcem, Pogrebnemu zavodu Perpar ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi 30 Zahvale december 2022 številka 10 ^etnaf Muljava upanje Karitas www.karitas.si Prinesimo upanje družinam in posameznikom v večjih stiskah. UPANJE5 na 1919 UPANJE10 na 1919 S poslanim SMS sporočilom boste darovali 5 ali 10 EUR. Prispevajo lahko uporabniki Telekoma Slovenije, Al, Telemacha, T 2 in Bob. Svoj prispevek za ljudi v stiski lahko namenite tudi z 1% DOHODNINE. Več na www.karitas.si/dohodnine. Kruto je bilo, nepričakovano, kot rezilo noža je zarezalo v srce, ker čez noč od dragih si odšel v neznano. V srcih je le bolečina in v očeh solze. Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA V 66. letu starosti se je po težki bolezni poslovil dragi mož, oči, dedek, tast, svak, brat, stric, nečak DUŠAN ŠTAGAR 22. 3. 1957 - 16. 11. 2022 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje ter podporo in pomoč v težkih trenutkih slovesa. Zahvaljujemo se nekdanjim sodelavcem UKC Ljubljana za podporo in finančno pomoč, ter obiske v času bolezni. Podjetju IMP-ARMATURE za vso podporo in finančno pomoč ob izgubi očeta. ZD Ivančna Gorica, njegovi osebni zdravnici Lari Pivk Kompolšek ter sestri Marinki za vso pomoč, podporo in spodbudne besede ter lajšanje bolečin v času njegove bolezni. Patronažni sestri Mateji ter negovalki Simoni, za obiske na domu ter vso podporo in pomoč. Župniku Juriju Zadni-ku za lepo opravljen cerkveni obred, pevcem Prijatelji za ganljivo odpete pesmi. Zahvala gospodu Matjažu Marinč-ku za tolažilne in čustvene besede slovesa. Zahvala tudi mobilnemu paliativnemu timu Onkološkega inštituta za obiske na domu in lajšanje bolečin, nasvete in podporo. Za moralno in čustveno podporo ter za obiske na domu pa se zahvaljujemo gospe Mirjani iz Hospica. Posebna zahvala pogrebnemu zavodu Perpar za čustveno in spoštljivo organizacijo pogreba in slovesa od našega dragega Dušana. Žalujoči vsi njegovi Ko se sonce prebuja se noč poslovi v hiši tej domači samota živi. V SPOMIN Minilo je šesto leto, ko zapustila si svoj dom KATARINA ILAR iz Spodnje Drage (29. 10. 1947 - 14. 12. 2016) Iskrena hvala vsem, ki prižigate sveče na njenem grobu, ter jo ohranjate v lepem spominu. Vsi njeni V vsej nemi bolečini srce še ni dojelo, da te nebo je vzelo, najdražji in edini. V SPOMIN DARKO LAVRIČ 1954 - 2019 Žalostna štiri leta minevajo, odkar nas je za vedno zapustil mož, oče, dedi in odšel v večnost. Hvala vsem, ki se spominjate nanj, prižigate sveče in po-stojite ob njegovem preranem grobu. Vsi njegovi Prazen je dom in dvorišče, naše oči zaman te iščejo, vidijo pa le delo tvojih pridnih rok. V SPOMIN Mineva žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedi, brat, stric in svak RAFAEL JAKLIČ 22. 10. 1958 - 15. 12. 2021 Hvala vsem, ki ste ga imeli radi, ga obiskovali v času njegove bolezni in ga ohranjate v lepem spominu. Vsi njegovi Težko je pozabiti človeka, ki ti je bil drag, še težje je izgubiti ga za vedno, a najtežje je naučiti se živeti brez njega. V SPOMIN JAKOB KLOVAR (28. 6. 1932-20. 12. 2012) Mineva deset žalostnih let, ko te ni več med nami. Ostajaš v naših srcih in spominih, ki nam jih nihče ne more vzeti. Hvala ti za vse lepe trenutke, ki smo jih preživeli s tabo. Pogrešamo te! Vsi tvoji Tako kot reka v daljavo se zgubi, odšel si tiho, brez slovesa, za seboj pustil si spomin na naša skupna srečna leta. Le srce in duša ve, kako boli, ko več te ni... V SPOMIN 24. decembra mineva 20. leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, brat, dedi in tast JOŽE ANTONČIČ po domače Hribski Jože iz Doba Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu ter ga tako, skupaj z nami, ohranjate v lepem in trajnem spominu. Vsi njegovi CENIK OGLASOV IN POGOJI OGLAŠEVANJA V OBČINSKEM GLASILU KLASJE KOMERCIALNI OGLASI: VELIKOST OGLASA DIMENZIJA CENA (EUR) (glede na format časopisa A3) (širina x višina) brez DDV cela stran 271 x 374 mm 440,66 polovica strani 271 x 184 mm 276,33 četrtina strani 160 x 155 mm 144,46 osmina strani 106 x 150 ali 161 x 95 mm 106,03 šestnajstina strani 106 x 70 ali 51 x 140 mm 61,05 »vizitka« 51 mm x 35 mm 31,51 NASLOVNICA* 65 x 31 mm 63,02 * Oglasni prostor na naslovnici je omejen in je na razpolag 1. Za večkratno oglaševanje se naročniku prizna popust. Za prvo objavo velja osnovna cena, vsaka nadaljnja objava oglasa je cenejša za 5 % od osnovne cene, do največ 30 %. Za 6 ali več objav se avtomatično upošteva 30 % popust pri vsaki objavi. 2. Oglaševalec mora pred objavo posredovati podpisano in žigosano naročilnico, iz katere je razvidno število objav in dimenzije oglasa. Podlaga za izstavitev računa je naročilnica, v primeru naročila šest oz. več objav pa se sklene pogodba o oglaševanju. 3. Uredništvo si pridržuje pravico do prilagajanja dimenzij oglasov, ker včasih to zahteva tehnična izvedba postavitve člankov in oglasov v časopisu. 4. Izdelane oglase sprejemamo v digitalni obliki (PDF, JPG ...). 5. Informacije: (01) 781 21 30, urednistvo@klasje.net o do zakupa. MALI OGLASI: Mali oglasi so brezplačni in so namenjeni le fizičnim osebam. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja malega oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika, če je to zaradi prostorske omejenosti potrebno. Pridržuje si pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavi oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti. ZAHVALE: Fizične osebe lahko objavijo zahvalo ob smrti svojcev, velikosti cca. 100 cm2. Zahvala lahko obsega največ 100 besed (cca. 600 znakov) + fotografija. Cena je 13,77 EUR + DDV. Zahvala se lahko odda in plača v sprejemni pisarni občine ali po elektronski pošti. Ivančna Gorica, december 2022 A Sobrače ^Šentvi m december 2022 številka 10 Zahvale 31 Najbolj obiskani vrhovi v občini Ciganov vrh (Korinjski hrib), 731 m Najvišji vrh Suhe krajine na območju občine Ivančna Gorica. Je na daleč viden vrh, ki se pne nad dolino reke Krke, nad vasema Mali in Veliki Korinj. Pisatelj Ivan Jaklič je uporabil Korinj za kuliso povesti Nevesta s Korinja daljnega leta 1920. Vrh je delno poraščen, kljub temu se odpirajo razgledi po gozdnatem dolenjskem hribovju in še dlje. Le nekaj korakov pod vrhom nas pričakajo razgledna plošča, skrinjica z vpisno knjigo in klopce, kjer se pohodniki lahko spočijemo. Da smo na vrhu nas opozori napis na kamnu, nekaj metrov naprej od vpisne skrinjice. Hrib je bil poseljen že v pradavnini. To potrjujejo arheološke najdbe datirane v bronasto in žlezno dobo. Kasneje je bila tu poznoantična višinska naselbina. Opravljena so bila arheološka izkopavanja in raziskovanja, ki nam odpirajo pogled na bogato zgodovinsko preteklost. Utrdbo iz 6. st. je obdajalo pet pravokotnih stolpov, namenjenih obrambi. Odkriti so bili različni bivalni prostori z obrtniškimi delavnicami in dva zbiralnika za vodo. Sredi utrdbe je bila preprosta zgodnjekrščanska cerkev z apsido in majhnim krstnim bazenom. Je najbolj značilna in najbolj celovito raziskana utrdba justinijanskega obdobja na slovenskih tleh. Obdobje turških vpadov je tudi pustilo svoj pečat. Razvaline cerkve sv. Jurija na severni strani hriba bi nam lahko odstrle pogled na te krvave čase. Neme pričevalce preteklosti sedaj vztrajno prerašča gozd s svojo zastirko. V razvalinah cerkve sv. Jurija so si svoje čase zatočišče uredile nekatere romske družine. Od tod naj bi izviralo drugo ime za Korinjski hrib - Ciganov vrh, ki se je med ljudmi tudi bolj prijelo. Tudi kakšna anekdota bi se našla na to temo. Hoja na hrib ni naporna in je priljubljen cilj vsem, ki si želijo naužiti lepot neokrnjene narave in nadihati svežega zraka. Vsako leto krajani Krke za vse ljubitelje narave, pohodništva in prijetnega druženja, februarja organizirajo tradicionalni Valentinov pohod na Korinj-ski hrib. Laze nad Krko- Ciganov vrh Avtomobil pustimo na primernem mestu ob cesti nad vasjo Laze. Kakšnih 300 m nad vasjo zavijemo pri križu z asfaltne ceste desno v gozd. Na to nas opozorijo tudi markacije in napis Korinj vrh. Sledimo oznakam za pot Prijetno domače. Pot je sprva položna in se sčasoma prične vzpenjati. Pridruži se gozdnemu kolovozu in tu se držimo desne, kakor nam kaže oznaka na drevesu. Vzpenjajoča pot vijuga po pobočju in po nekaj minutah nas mimo skalne stene pripelje do vrha. Ta pot je malo daljša in od izhodišča do vrha potrebujemo približno 40 minut. Proti Korinjskem hribu- Ciganove-mu vrhu se lahko odpravimo tudi s Krke, s sosednjega Bovljeka in drugih okoliških izhodišč. Magdalena Butkovič PRAZNIČNA NAGRADNA KRIŽANKA -HIŠA KRANJSKE ČEBELE V tokratni praznični številki Klasja smo za bralce in bralke pripravili nagradno križanko v sodelovanju z Hišo kranjske čebele. Trije izžrebani reševalci križanke, ki nam bo poslal pravilno geslo, sestavljeno iz črk na oštevilčenih poljih, bo prejeli naslednje nagrade: 1. nagrada: družinska vstopnica za ogled Hiše kranjske čebele; 2. nagrada: vstopnica za dve osebi za ogled Hiše kranjske čebele; 3. nagrada: vstopnica za eno osebo za ogled Hiše Kranjske čebele. Pravilno geslo križanke pošljite do 20. januarja 2023, po pošti z dopisnico, na naslov uredništva Sokolska ulica 8, 1295 Ivančna Gorica ali na e-naslov: urednistvo@klasje.net (s pripisom vašega naslova in telefonske številke). S sodelovanjem v žrebanju soglašate z objavo imena, priimka in kraja bivanja v časopisu Klasje. Opis poti: Korinj- Ciganov vrh Avtomobil parkiramo pri Gasilnem domu na Velikem Korinju. Od tod nadaljujemo po asfaltni cesti navkreber mimo cerkve. Na križišču zavijemo desno in pridemo do kapelice. Tu se pot razcepi. Na drevesih so oznake za staro pot in Laze. Mi zavijemo levo v hrib do vodohrama, kjer vstopimo na pašnik in ga prečimo. Ob izstopu za sabo zapremo vrata. Pot se nato strmo vzpne in sčasoma zavije desno, kjer se rahlo položi. Sledimo zeleno belim oznakam za pot Prijetno domače, ki jim delajo družbo rdeče bele Knafelče-ve markacije. Nekaj minutna hoja nas pripelje na razpotje, kjer se držimo leve in sledimo oznakam. Proti vrhu je pot strmejša. Po kratkem vzponu zagledamo klopce, vpisno skrinjico in še v nekaj korakih smo na vrhu. Od izhodišča do vrha je približno 20 minut hoje. NASILNO DEJANJE, NAPAD PLOŠČATO DROBNO PECIVO AVSTRU. TISKOVNA AGENCIJA ORGANI-ZRANA POLITIČNA SKUPINA GRAFIČNO OBLIKOVANJE MATEVŽ BOKAUČ DEL VELIKE BRfTANUE UVODNA ORKESTRALNA SKLADBA JABOLKU PODOBNA AZUSKA HRUŠKA NITAST IZRASTEK KIA KOŽI JUDOVSKO SVETO NEMŠKI MENTALNI PSIHOLOG (WILHELM) 14 VZPETINA PRI BEOGRADU 16 IZUMRLA NOVOZEL PTICA 13 AM.FOTO-GRAF1NJA (JUDY) CELINA NA Z. POLOBLI 12 VULKAN NA SICILIJI ATLETSKI KLUB ITALIJAN. IGRALKA MAGNANI UPRAVNA ENOTA UTRDBA V STAROGRŠKIH MESTIH ČASOPISNI NOVINAR SPORT IZ TEKA IN KOLESARJENJA TALE NEKD.IME KONGA KOMIK IN IMITATOR (T1LEN) 11 17 SLAB AVTO IME RIBNIŠKEGA SUHO-ROBARJA VTIKAM VISOKA STAVBA UMETNOST (LATINSKO) DIRKAČ LAUDA NAJSTAR OBDOBJE JURE TROPSKI SORODNIK ŠTORKLJE STOŽČAST INDIJANSKI ŠOTOR 15 USLOČENA STROPNA KONSTRUKCIJA HAZARDNA IGRA S KARTAMI PISATELJICA IN ILUSTRA-TORKA PRAP IGRALKA KUMER VODNIK ALI REJEC PSOV i— 2- 3- 3- 5- 6- 7- 3- 5- m— n— s— 13- n— is— 16- 17- 13- Pravilno geslo nagradne križanke iz 8. številke Klasja: MEDENA KRALJICA. Izžrebanci: Breda Beslič (Dobrava pri Stični), Anica Teme (Zagradec), Marija Nose (Šentjurje). Praktično nagrado prejmejo po pošti. december 2022 - številka 10 Ambrus ^aj-t Metnaj A Sobrače Temenica Srečanja z dediščino O božičnih jaslicah Postavljanje jaslic v božičnem času ima v krščanskem svetu zelo dolgo tradicijo, podrobno jo je opisal Niko Kuret v knjigi Jaslice na Slovenskem (1981). Po njem povzemamo kratek zgodovinski pregled jasličarstva, katerega začetki segajo v 13. in 14. stoletje, ko so v Italiji nastali prvi vzori za jaslice. Sprva velike kamnite in glinene figure, ki so bile stalno postavljene v cerkvah, so bile maloštevilne in so navadno predstavljale osnovno jaslično skupino: malega Jezusa, ki ga častita Marija in Jožef, potem sveti trije kralji ter tu in tam še pastirji. Jezuiti so v 16. stoletju navado izdelovanja in postavljanja jaslic iz Italije postopoma razširili tudi drugod po Evropi in po svetu. Po njihovi zaslugi so se po cerkvah in samostanih pojavile tudi prve premične jaslice, za katere je bilo značilno, da je bilo poleg osnovne skupine figur še cela vrsta drugih spremljevalnih figur iz lesa in voska, ki so bile oblečene v vsakdanjo nošo in postavljene sredi pokrajine z mestom Betlehem v njenem ozadju. Šele iz 17. in 18. stoletja izvirajo prve družinske ali hišne jaslice. V začetku 17. stoletja so jih najprej začele postavljati premožnejše družine v Rimu, Neaplju in na Siciliji. Od tu se družinske jaslice razširijo v Španijo, na Portugalsko in postopoma tudi v alpske dežele, na Tirolsko in Bavarsko. V 18. stoletju je Augsburg postal središče izdelovanja oblečenih jasličnih figur z voščenimi glavami. Poleg stalnih in premičnih jaslic se od 17. stoletja dalje pojavijo še gibljive ali mehanične jaslice, za katere je bilo značilno, da so se jaslične figure premikale s pomočjo mehanizma, ki ga poganjajo utež, voda ali vzmet. Stoletje kasneje so se raz- Trlepove papirnate jaslice z Sel pri Sumberku. Papirnati pastirčki iz Trlepovih papirnatih jaslic z Sel pri Šumberku. Kopija figuric iz Narodne jaslične pole, ki jih je zasnoval Maksim Gaspari leta 1921. Original hrani Grega Tozon. Kopijo hrani Muzej krščanstva na Slovenskem v Stični. širile še lutkovne jaslice, pri katerih so se figure premikale s pomočjo človeške roke. Tudi na Slovenskem smo tradicijo postavljanja jaslic prevzeli od jezuitov. Ti so prve jaslice postavili v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani leta 1644. Kot prve hišne jaslice na Slovenskem pa so znane jaslice ljubljanskega stavbenika Simona Trea iz leta 1714. Jaslice so se sprva razširile v mestnih okoljih, od 19. stoletja dalje pa postopoma tudi po vaseh, sprva na Gorenjskem, Dolenjskem in Spodnjem Štajerskem, potem pa tudi drugod po Sloveniji. Najkasneje pa v Prekmurju, v Beneški Sloveniji in na Koroškem. Jaslicam je posvečen Muzej jaslic na Brezjah, kjer hranijo preko 450 eksponatov jaslic iz celega sveta. Čeprav se je na Dolenjskem navada postavljanja jaslic uveljavila že zelo zgodaj, pa je starih jaslic do danes ohranjenih malo. Med najstarejše primere sodijo posamezne jaslične figure ali jaslične skupine po župnijskih cerkvah. V božičnem času jih lahko občudujemo skoraj v vsaki župnijski cerkvi v naši občini. Stare hišne jaslice pa so izredno redke. Po naših krajih so bili razširjene predvsem papirnate, lesene, glinene in mavčne jaslice. Prava redkost so papirnate jaslice. Takšne smo odkrili pri Štefanu Nosetu v njegovi etnološki zbirki v Bojanjem Vrhu in pri Trlepovih v Hrastovem Dolu. Pri prvih je ohranjena osrednja jaslič-na skupina s svetimi tremi kralji ter hlevčkom, pri drugih pa sta poleg malega Jezusa, Marije in Jožefa v hlevčku ohranjeni še dve samostojni figuri pastirčkov. Prve in druge jaslice sodijo po času nastanka v drugo četrtino 20. stoletja. Manjšo zbirko starih jaslic hranijo tudi v Muzeju krščanstva na Slovenskem v Stični. Med njimi so zanimive omarične jaslice iz Kozlevčarjeve zbirke. V ospredju je preprost hlevček s Sv. Družino, katerih figurice so voščene in oblečene v oblačila iz tkanin. Jaslice so spredaj zaprte s steklom. Postavljanje domačih hišnih jaslic je bila v preteklosti največkrat domena otrok. V časopisu Zvonček iz leta 1907 je ohranjen zelo zanimiv zapis Franca Rojca (1867-1939), mladinskega pisatelja in risarja z Sel pri Šumberku, o postavljanju jaslic v njegovem otroštvu: »Po bukovih gozdih so nekateri kameni in debla starejših dreves porasteni z gostim, lepo zelenim mahom, ki ostane zelen še tudi potem, ko je suh. Ta mah je zrasten tesno skupaj in se da v velikih ploskvah odstraniti s kamenov in z debel. Posebno pripraven je za jaslice. Z njim naredimo na določenem prostoru hribček, ki tvori temelj jaslicam. Pod hribčkom v sredi postavimo hlevček iz slamnatih bilk in lesenih, neobeljenih paličic ali pa iz pobarvanega papirja. V hlevčku in ob njem namestimo iz papirja izrezane pobarvane podobe Jezušč-ka, Marije, Jožefa, volička, oslička, Papirnate jaslice iz Nosetove etnološke zbirke iz Bojanjega Vrha. Pločevinaste jaslice z začetka 20. stoletja. Hrani Muzej krščanstva na Slovenskem v Stični. Omarične jaslice iz 19. stoletja iz okolice Šentruperta na Dolenjskem. Jaslice, ki so del zbirke Leopolda Kozlevčarja hrani Muzej krščanstva na Slovenskem v Stični. Lesene jaslice z začetka 20. stoletja. Jaslice, ki so del zbirke Leopolda Kozlevčarja, hrani Muzej krščanstva na Slovenskem v Stični. pastirjev in črede. Ako zdaj zasa- po bregu proti hlevčku napravimo dimo v hribček še nekaj brinovih stezico z belim peskom, so jaslice za in smrekovih vejic, ki imajo nado- silo gotove.« mestovati drevesa in grmovje, ter Dušan Štepec