Posamezna številka 6 vinarjev. Šlev. 55. I^en Ljubljane 8 vin. V LjUMlfllli, V PODlMi, 9. M» 1914. Lelo XL1I. 5 Velja po pošti: — Za oelo leto naprej . . K 26'— ia en meseo „ . . „ 2*20 sa Nemčijo oeloletno . „ 29'— n ostalo inozemstvo . „ 35'— V Ljubljani na dom: Za celo leto naprej . . K 24'— za eo meseo 2'- * upravi prsjemin meieiSna „ 1'70 ss Sobotna Izdaja: == sa celo leto ........ sa Nemčijo oeloletno . „ 9-za oatalo inoaemstvo . „ IZ'— SLOVENEC Inserat!: Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 18 t za dvakrat .... „ 15 „ za trikrat .... „ 13 „ ia večkrat primeren popnst. Poročna oznanila, zahvale, osmrtnice iti: enoslolpna pe ltvrsta po 2 J vin. Poslano: enostolpna petltvrsta po 40 vin. Izhaja vsak dan, lzvzemšl nedelje ln praznike, ob 5. url pop. Redna letna priloga Vozni red fsr Uredništvo je t Kopitarjevi nlloi štev. 6/III. Bokoplsl ae ne vračajo; netranklrana pisma se ne s=s sprejemajo. — Uredniškega telelona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi allol it. 6. — Račun poštne hranilnice avstrijske št, 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravniškega telefona št. 188. Zavedni notranjski volilci! Kmeiie! V četrtek greste na volišče, da izvolite deželnega poslanca kmečkih občin logaško-postojnskih na mesto bla-gopokojnega, nepozabnega dr. Ignacija Žitnika. Vslccl soglasnega sklepa Vaših zaupnikov Vam priporočamo in Vas — sklicujoč se na Vašo strankarsko zavednost — poživljamo, da volite gosp. JOSIPA GOSTINČARJA, državnega poslanca v Ljubljani. Josip Gostinčar je mož, ki bo vredno nadomestoval pokojnega, dr. Žitnika: on je mož neumornega dela in imel bo močno, zanesljivo zaslombo v večini deželnega zbora in odbora. Zmagonosna armada Slovenske Ljudske stranke — na volišče, k novi zmagi! Z Bogom za ljudstvo! V Ljubljani, 9. marca 191 i. Izvršilni odbor S. L. S. Dr. Ivan šusteršlč, načelnik stranke. Deželni glavar dr.šosieršič o novem načelsivu Hrvai.-slov. Ma. Deželni glavar dr. Šusteršič se je napram našemu poročevalcu izrazil tako-le: Razloge spremembe v vodstvu Hr-vatsko-slov. kluba v državnem zboru je obelodanil popolnoma resnično tozadevni oficijelni komunike kluba. Jaz sem v resnici v klubu izjavil, da načelstva ne sprejmem pod nobeni m pogoje m več, ker sem p r e o b r c m e n j e n z delom in tedaj ne morem nositi še bremena klubove-ga predsedstva, s kojim jc zvezana obilica formalnih poslov. Pridržal sem si pa mesto v parlamentarni komisiji, da si varujem legitimni upliv načelnika kranjske S. L. S.na vodstvo klu-bovc politike. Spremembo, ki se je izvršila pretekli četrtek, sem bil jaz že zdavno pripravil. Najmanj eno leto je preteklo, odkar sem že prosil prejšnjega podna-čelnika. dr. Korošca, naj on prevzame načelništvo. To prošnjo sem tekom leta opetovano ponovil, a dr. Ko- rošec so jc dolgo branil. Konečno so. je udal in mi obljubil, da prevzame na-čelstvo in ž njim združeno odgovornost in breme. Hrvatsko - slovenski klub jo izkazal svoje zaupanje meni s tem, da jc izvolil prijatelja clr. Korošca načelnikom. Po mojem prepričanju jc vodstvo kluba v n a j bo 1 j š i h rokah in kurz naše dunajske politike bo pravi. Dr. Korošec bo imel v meni zanesljivo oporo. Prost bremena dunajskega načel-ništva, sc utegne šo intenzivneje pečati s p o d r o b n i m delo m n a K r a n j s k e m. To delo narašča lik plazu, čim dalje jc S. L. S. odločilna v deželni samoupravi. In to delo mora biti opravljeno, v interesu celega slovenstva — kajti Kranjska jo edina dežela s slovensko večino v vseh javnih zastopih. Razume sc samo po sebi, da tudi v bodoče ne bom preziral celokupnih hrvatsko - slovenskih interesov, ki so tesno spojeni z blagrom kranjske dežele. Svoje delo bom posvetil slejkoprej skupnemu blagru jugoslov. ozemlja našega cesarstva. Kranjsko S. L. S. pa prosim, naj z zaupanjem sledi težavnemu delu Hr-vatsko-slovcnskega kluba v državnem zboru. Črna gora. (Iz Dubrovnika.) Črnogorci imajo sedaj dovolj gradiva za pogovor: princ Mirko se hoče od svoje žene ločiti. Spor med mladima zakoncema je sicer žc starejšega datuma, a splošno" »med jezike« jc prišla stvar, ko je kneginja Natalija zapustila Črno goro in sc preselila s skalnatih bregov črnogorskih na solnčno rivijero, dočim si je izbral princ prostovoljno pregnanstvo v Podgorici; da mu ni predolg čas, ga tolaži Francozinja, ki jc vzrok A'sc nesreče. Kralj Nikola pa jc vsled tega. na Mirka zelo hud. Poučeni ljudje pa ne morejo verjeti, da je Francozinja sama vzrok vsega nesporazuma med očetom in sinom. Začeli so iztikati drugod in res so iz-taknili vzrok: zjedinjetuje Črne gore s Srbijo. V črnogorski skupščini namreč obstoji močna, ocl Srbije izdatno podpirana struja, ki hoče doseči popolno di-plomatiško, vojaško in carinsko unijo med obema bratskima državama, v katerih prebiva en narod in kjer vlada ena vera. Samo na nekaj so pozabila za zjedinjenje navdušena srca, in tukaj loži jedro celega spora. Vprašati jc namreč treba: Če sc obe zemlji zjedinita, kdo naj potom vlada? Ali Njeguši ali Karagjorgjeviči? Da bi tako malo ozemlje si moglo dovoljevati vso skupno, samo vladarja nc — to jc vendar odveč. In če se nc motimo, prevladuje v Črni gori med pristaši ujedinjenja ljubav za beligrajski dvor. To seveda ni po volji mladim princem. Stari Nikola si mogočo misli, da jo za njegovo osebo stvar pač irclevant-na, ker on je žc star; mladina pa seveda misli drugače in sc nc mara tako hitro odreči lepoti in prijaznosti knežjega življenja. Zato sc princ Mirko nc mara udati željam svojega očeta, ker ga nc razdvaja ž njim samo privaten, ampak tudi političen spor. Na teh gotovo zanimivih kombinacijah, o katerih vrednosti bi mogočo lepa Francozinja znala največ povedati, zidajo izkušeni diplomatje na Cetinju svoje gradove; ali se bodo ti držali ali ne, to bo pokazala prihodnjost. Zadeva princa Mirka jc sama na, sebi morebiti prav mikavna, ima tudi gotovo svoj političen značaj, a vsebuje tudi lep nauk: Ujedinjenje Srbijo in Črne gore je lep ideal, ki se pa ne da kar tako izvesti. Pristaši ujedinjenja sc sklicujejo na isti jezik, na isto vero, na isti narod, samo na dinastično vprašanje so pozabili. ZBORNICA PRED ZAKLJUČENJEM ZASEDANJA. Praga. »Narodni Listv« poročajo z Dunaja: Predsedstvo Poljskega kola namerava od vlade odločno zahtevati, da posreduje. Če. sc v petek pokaže, da ni upati na to, da sc velike državne potrebščine parlamentarno rešijo, se zaključi v soboto, dno 14. I. m., zasedanje zbornice, ki je trajalo ocl julija 1911, in sc zbornica skliče šolo jeseni, izključeno pa ni, da se državni zbor razpusti in razpišejo nove volitve. PODKUPOVALNA KORUPCIJA V ČEŠKEM SVOBODOMISELNEM TABORU. Praga. Dno 8. t. m. so jc pečal shod narodno - socialno stranko z odkritji »Narodnih Listov«. Choc jc na shodu opozarjal, da je mladočeško glasilo pričelo z odkritji v trenutku, ko so sc ločili narodni socialci od mladočeške stranke. Če je kaka oseba v narodno-socialni stranki kriva, mora izginiti s površja, a program stranke ostane čist in noomadeževan. Na Dunaju jo storil pri Sttirgkhu in pri Hoinoklu vse, da poizve za imena tistih 18 narodnih so-cialcev, ki naj bi bili v policijski službi, a oba sta izjavila, da jima imena niso znana in da jo namestništvo samostojno postopalo. Poslanec Stribrny jo očital dr. Kramafu, da jc žc pred poldrugim letom znal o obdolžitvah Svihe in jc o tem Udržala obvestil. IIeynič je zahteval, da naj »Narodni Listy« objavijo imena 18 narodno-socialnili špi-cel j nov. Praga. »Narodni List,y« izjavljajo, tla jc list žc pred dvema letoma narodnim socialcem očital, da imajo v svoji sredi 18 policijskih vohunov ob proti-vojaškem procesu in ob protinemškib demonstracijah. Praga. Mladočoški »Narod« objavlja imena nekaterih narodno-socialnih strankarjov, med njimi tudi Trnobran-skyja, ki izjavlja, da jc žc vložil proti »Narodu« tožbo. Praga. »Narodni Listy« poročajo, da je dobilo več mladočeških poslancev pisma, ki jim groze, da bodo z volovsko žilo pretepeni, čc so na ccsli pokažejo. Praga. »Češko Slovo« poroča, da jc dunajski dopisnik »Češkega Slova« E. Simek pooblastil praškega odvetnika, dr. Antona Klondo, da naj vloži tožbo proti »Narodnim Listom«, ker so mu očitali, da jc v policijski službi. BIVŠI MINISTER DR. PACAK NEVARNO BOLAN. Praga. Bolezen bivšega ministra dr. Pacak sc je zdatno poslabšala. NOVO PRISTANIŠČE V DALMACIJI. Zader. Šc ta mesec so v Dalmaciji otvori novo pristanišče Vrboska na otoku Lušinj. BOMBNI NAPAD NA REKI. Reka. Zaprli so branjevca Oskarja Umileja, ki jc osumljen, da jc sokriv bombnega napada na reškega guvernerja. Umile jo priznal, da mu jo ponujal napadalec Bcllcli 300 kron, če vrže bombo, a da denarja ni hotel sprejeti. NESREČA V RUDNIKU. Pariz. V rudniku Massardiero pri St. Etiennu se jc podrla stena. Dclavci so sc rešili razven dveh, izmccl katerih jc eclcn nevarno ranjen, drugi pa ubit. KRVAV PRETEP V SODNI DVORANI. Pariz. Med neko sodno razpravo v Toulonu so sc sprli apaši, ki so sledili razpravi. Apaši so se pričeli pretepati clo krvi. Predsednik sodišča jo bil pri- LISTEK. Uporniki. Poljski spisal Artur Grušecki, poslovenil dr. Leopold L6oard. (Dalje.) »Neumno ljudstvo,« sc je nasmejal »vahmajster«, »batjuška je hotel samo posvetiti spomenik, na krst ni niti mislil.« »Kaj pa vepio, kaj je govoril, obrnil sc je k nam s kropilom.« »Popu se ne sme zaupati,« je nekdo drug zaklical. »Ah, vi živina!« jc zaklel krepko »vahmajster«. Ker pa ni bilo povelja, jih kaznovati in ker ga jo čakalo okrepčilo, pripravljeno za stražnike, jc zapustil pisarno. »Zdaj taji ta kanalja,« so mrmrali kmetje, »a gotovo so nas hoteli prepisati v pravoslavje.« Prišel je pisar in začel na pragu kleti in zmerjati ljudi radi njihovega 'iega. Pred pisarjem so bili kmetje po-gumnejši in začeli so tudi oni njega zmerjati, slednjič je eden izmed starejših gospodarjev cclo rekel: »Mi smo prišli sem na glavarjevo povelje, ker so nam obljubili okrepčila, torej mora to biti! ... Vi, gospod pisar, lahko tako govorite in zmerjate v svoji občini, ako so taki koštruni, toda no nas tujcev.« Drugi so začeli še hujše godrnjati in se norčevati iz Tesnjancev. Župan je pomiril stvar z obljubo, da bodo takoj prinesli mize in jedi, kar jc nekoliko pomirilo odposlance, zlasti ker so res tudi takoj prinesli žganja, kruha, sira, kislih kumar. Bolj veselo in svobodno so sc zabavali stražniki v svoji hiši, a bilo jih jc štirinajst, kajti oddelek kozakov, ki jo bil določen za gubernatorjevo osebo, je sprejemal batjuška pri sebi obenem z drugimi gosti. Stražniki so imeli bogato obloženo mizo na občinsko stroške, mnogo pijače, predsednik jc bil »vahmajster«, vlogo hišnega gospodarja jc pa izvrševal pisar s pomočjo clvch kmečkih dečkov. Ko so najprej primerno prerešetali odkritje spomenika, jo prešel pogovor na. skrivnostni beg Pospiclova, a navzoči Rogoškin, edina priča ujetja zakrinkanega zločinca in Pospielovega odhoria, jo spet. pripovedoval cclo stvar: »Kako misliš, kaj jc s Pospiclom?« je vprašal sosed. »Batjuška pravi, da jc jetnik imel veldto denarja— morebiti tisoč, ali šc več... No, pa konj, voz, blago, morda dvesto ali tristo rubljov... Torej kaj naj bi počel? Pomisli vendar, bratec!« »Zbežal jc,« jc zaklical sosed. »A, pasji sin, ta jc pa hitro obogatel,« se jc nasmejal drugi. »Ako pa ga ujamejo,« jc pripomnil nekdo. »Seveda, bo moral trpeti, toda kar je užil, to je užil na tem svetu.« »Hej, zdaj pije čisto žganje kar iz steklenice,« je vzdihnil nekdo z radostjo, »kakor kak polkovnik.« »Morda cclo kot general,« jc dostavil sosed. »Jaz vam pa povem,« jc zaklical »vahmajster«, »cla bo nesrečno končal, razpil se bo, poleni 1, ko pa nc bo več denarja, bo postal potepuh, ako ga nc ujamejo in nc pošljejo v Sibirijo.« »Pa jc vseeno poveseljačil.« Stražnika, ki sla bila ravnokar določena za Tesno, sta sc, ko je žganje pričelo vplivati, skušala približati Ro-goškinu, da bi ocl njega zvedela podrobnosti, kako sta on in Pospielov živela v vasi. Sedla sta torej k njemu in začela pogovor z vprašanjem: »Torej bratec, povej resnico, hvalila sla oba bivanje tukaj, a vendar so kmetje tako mračni, skopi... a, žensko božo... Kako sta mogla živeti?« »Ah, tepca,« sc jo nasmejal Rogoškin, »miclvu nisva vprašala kmete za dovoljenje, ampak sta vzela, kar nama je bilo všeč, a ženske so imele za čast. ako sva sc ž njimi šalila.« »Menda lažeš ...« »Jej Bohu, da govorim resnico. Pri nas jc bila vsak dan kokoš za obed, a sira, masla kot smeti... uživa j, kolikor hočeš.« »Kako sta bila srečna,« se jc vtak* nil vmes drugi, »mi gremo jutri v Rudnike, toda pravijo, da so tam kmetje revni.« »V Rudnike?« jc vprašal nekdo. »Danes prenočimo v Tesni, a jutri, ko se zdani, na pot.« »Ah, ako bi bili prišli k nama v goste, ko sva bila s Pospielovem, to bi bili poveseljačili!« »Tudi miclva jih bova sprejela gostoljubno,« jc odvrnil stražnik iz Tesne. »Napojila vas bova pošteno.« »Torej vama želim v Rudnikih takega življenja, kot sem ga imel jaz tukaj,« je dvignil Rogoškin kozarček žganja,» pijače, veseljačenja, jedi... Kajti ljudstv o jo tukaj potuijeno, samo ene reči nc strpi...« Izpil jo in umolknil. To jc vzbudilo radovednost tovarišev in navduševali so ga: »Nu, povoj... mi smo tukaj med sabo...« »No dotikaj so njihove vere ... a za druge reči jim ni mar.» siljen, da je prekinil razpravo. Prijeli »o enega «paša, ostali so pa ušli. EPIROTSKA VSTAJA. Grška vlada je odredila radi vsta-jfe v južni Albaniji blokado v Santi Quarantiju. Okraj Colonia so grški vojaki zapustili in ga albanski žandar-meriji prepustili. Venizelos je v grški zbornici 6. t. m. izjavil, da se glede na južno Albanijo Grška pokori sklepom Evrope in da vstaje ne more podpirati. Vstaja bi vstašem kakor tudi koristim Grške usodno škodila. KNEZ VILJEM WIED PREVZEL VLADO ALBANIJE. Dne 7. t. m. se je knez Viljem Wied t avstrijsko vojno jahto Taurus pripeljal v San Giovanni di Medua, ob 2. popoldne je pa došel v Drač. Prebivalstvo ga je slovesno sprejelo. Mednarodna kontrolna komisija je princu Viljemu na to izročila vladarsko oblast. RUMUNSKA ZBORNICA je izvolila za predsednika Pherekyde-ja, senat pa Bazilija Missirja. SRBSKO - TURŠKI MIR Se podpiše 9. t, m. v Carigradu. VELIKE VAJE FRANCOSKE VOJNE MORNARICE bodo od 14. do 31. majnika. ROČNO PISMO RUSKEGA CARJA NEMŠKEMU CESARJU VILJEMU. Peterburg. Car je odposlal v soboto nemškemu cesarju Viljemu lastnoročno pismo. Oba vladarja si nepretrgoma zelo prijateljsko dopisujeta. RUSKI POSLANIK V BEROLINU ZAHTEVA POJASNIL OD JAGOVA. Pariz. »Temps« poroča iz Peterbur-ga, da če tudi niso protiruske pisave v nemških listih vladni krogi povzročili, so jo pozneje podpirali. Kakor poroča »Information«, je ruski berolinski poslanik prijateljsko vprašal državnega tajnika pl. Jagowa, če je bil znani članek »Kölnischer Ztg.« oficiozen. Ja-gowov odgovor še ni došel v Peterburg. KROGLJE IZ BALKANSKIH VOJSKA. Solun. Na štiri parnike so naložili več tisoč po 50 kg težkih vreč, ki so napolnjene s krogljami z balkanskih bojišč. Parniki se odpeljejo v Marseille, Reforma u&oZneoa zaklada. (Govor dež. poslanca Škulja v kranjskem dež. zboru.) Država izroča glasom svojih zakonov skrb za uboge deželam. Naša dežela pa izroča skrb za občinske reveže podrobneje in v glavnem po zakonu iz leta 1863. občinam ter določa obenem več načinov glede oskrbovanja občinskih ubog. Ta zakon pa že davno ne odgovarja zahtevam, ki jih nove razmere stavijo v tem oziru. Zato se sistemi ustvarjajo na podlagi zakonitih določil, ki so v premnogih slučajih naravnost krivični, sistemi, ki rode posledice: so na eni strani velike krivice, na drugi pa ustvarjajo veliko gorja in trpljenja. Preskrba občinskih ubog od hiše do hiše, neenakomerna obremenitev občin in občinskih davkoplačevalcev, pomanjkanje vsakih prostorov za uboge, pomanjkanje nadzorstva in strežba bolnih ubožcev — vse to zahteva, kliče po novi ureditvi. Dva faktorja sta, ki prideta v po štev: Davkoplačevalec in občinski revež. V kolikih občinah jc silno krivično radeljeno to javno breme. Vzemimo si steni, ki je najbolj pogosten v naši deželi: od hišo do hiše. Je hiša imovita, dobro situirana, ali je hiša morda revna, morda hiša občana, ki bi se sam prišteval med uboge. Po tem sistemu ostajajo oproščeni javnega bremena oni, ki bi je nosili veliko lažje nego ta in oni občan; to so: razne tovarne, vele-posestva, ki imajo velika zemljišča v občinah. Velikrat pri najboljši volji občinski odbor ne more tega reformirati, tako se vlečejo razne stare navade s starimi krivicami naprej. Tako mora velikrat občan, ki je sam revež, se enačiti z imovitim posestnikom in igrati — hote ali ne hote — vlogo dobrotnika; ali nositi breme, ki se je drugi oproščeni. Velikrat mora dobiti na posodo denar, ki ga odrajta ubogim. Poleg težkega bremena pa ustvari ta sistem premnogim velikih neprijetnosti in nadlege. Slučaj, ko gre od hiše do hiše revež bolan, morda nalezljivo bolan, morda hrom; treba ga je prevečkrat prenašati od hiše do hiše; morda bebec, simulant, koliko težav v celi hiši, v celi družini, koliko bi posameznik rad dal, da bi se oprostil tega bremena, zlasti če je v vasi ali občini več revežev. Res, da so javni funkcijonarji, ki naj bi to urejevali, to so župan, podžupan, vaški načelnik in drugi, toda visoka zbornica, naštetim faktorjem je ravno ta zadeva tako težka, da jo morajo večkrat sami upravljati in prenašati, da se iznebijo še večjih sitnosti. Drug faktor so reveži sami. Koliko šele ti trpijo vsled pomanjkljivih zakonov! Koliko gorja in trpljenja rodi sistem sam. Vzemite, da gre ocl hiše do hiše občinski revež bolan — kje dobi primerne postrežbe, hrane in vsega negovanja, ki ga bolnik potrebuje — kako naj vse to dobi v hiši, ki je sama revna in v pomanjkanju! Dobi hrano kot jo nudi domača miza, a ker je ta skromna, zato je tudi delež revežu skromen, ubog, za bolnega često neužiten. Nag gre od hiše do hiše, hrom, slep, bebec; kaki prizori, ko se od hiše do hiše prenašajo kruljevi, slepi in drugi. Gospod dr. Gregorič se je v proračunski debati mimogrede dotaknil tega vprašanja, navedel en slučaj, ko so občinsko ubogo prepeljali v bolnišnico, načeto na živem telesu od podgane vsled zapuščenosti. Gospod doktor, Vi vidite te trpine ob njihovi smrti, že na koncu njihovega trpljenja, meni pa kot duhovniku je bila velikrat prilika videti življenje teh trpinov, ki često ni življenje človekovo, ampak počasno mukapolno umiranje. Sami si žele smrti, drugi jim to žele; v vzdihih in solzah jim poteka dan za dnem. Vzemite, cla se včasih resnega bolnika smatra za simulanta. Šele v zadnjem trenotku se mu prizna resnična bolezen — ko že umira, ali pa še takrat ne. Koliko jih umre nepričakovano ponoči ali v zapuščenem kotu! Mnogo jih umre na poti v bolnišnico, ker se jih o pravem času ni oddalo v primerno oskrbo. Ne trdim, da je redno tako — Bog ne daj, saj so nam ljudje v velikem dolu dobrosrčni, usmiljeni, a vendar zopet se pojavlja veliko slučajev, ki po- »Ah... ti prekleti,« pohujšal sc jc eden izmed stražnikov, ki jc bil bolj pobožen, »ali ne veš, da so pravoslavni? Nu, jaz bi jim dal njihovo vero.« »Saj sem tudi jaz pravoslaven,« je zaklical Rogoškin, ki sc je razgovoril in navdušil, »pa vendar nisva midva oba nič mogla zoper nje.« »Kako?... Kaj je bilo?« so povpraševali z veliko radovednostjo.« »Torej poslušajte,« izpil je kozarček žganja, »batjuška nama reče tako: Uporni Šelog...« »Ali ta, ki jc šel po odgonu?« je vprašal eden izmed slušateljev.« »Ravno ta... torej reče batjuška; njemu se je rodil otrok, treba ga krstiti... greva, a predrzni kmet ne da otroka.« »Dal bi mu,« je zaklical nek stražnik, ki je bil določen za Rudnike, močan človek, s tatarskim obrazom, »ne preštel bi zob, a kožo bi razsekal z na-hajko.« »Ti tepec,« se je smejal Rogoškin, »to zna vsak izmed nas, če je le mogoče, toda pomisli, midva h kmetu, a tam stoji kmetov vse polno.« »Streljal bi,« je kriknil stražnik iz Tesne, »naj poginejo pasji sinovi.« »No, ustreliš enega ali dva, a drugi po tebi . . . življenja pa ne kupiš dvakrat, tako je!« »Prav imaš,« je pritrdil drugi stražnik iz Tesne, »to je prokleta dežela . . . nu, in kaj se je zgodilo?« »Odšla sva mirno in dogovorila sva sc s Pospiclovcm, da sc ne bova več spuščala v verske reči ... za to je pop . . . kaj?« »Ni res,« jc zaklical oni goreči stražnik iz Tesne, »pojdem pa jaz in mora krstiti otroka . . . Samo pokaži mi hišo . . . jaz jih naučim.« »Hišo ti pokažem in moža ni, pa vendar nič ne opraviš.« »Na mojo besedo, še danes zapo-vem, je kričal razburjeno, »kako se imenuje?« »Saj sem rekel, da Šelogova, ali si gluh?« »Ali je čedna ženska?« je vprašal drugi. »Povem vam naravnost, cla kot košuta,« je odvrnil Rogoškin, »res žal mi je, da nisem tukaj . . moža ni pri nji.« »Veš kaj, brat,« je zaklical eden izmed stražnikov, določenih za Rudnike, »tukaj moram prenočiti, toda čvetero nas je preveč za eno sobo, pelji me. . . prenočim.« »Nu, dobro.« »Moraš mi pokazati njeno kočo, takoj dam povelje, da mora nesti otroka h krstu,« je zaklical stražnik s tatarskim obrazom. »Torej naj 1)0.« Stražniki so pili, peli, govorili, in padel je že mrak, ko je prišlo povelje, naj bo deset stražnikov na konjih pripravljenih na pot in pride pred popovo stanovanje, kler se ie srostil guberna-tor. trjujejo omenjene trditve. Pa ne le s stališča občanov in ubogih, tudi iz drugih ozirov je to vprašanje nujno potrebno reforme. Gospoda, vzemimo higije-nično stran. Od hiše do hiše kroži bolnik z nalezljivo boleznijo, ali ni to skrajno nevarno za cele družine, celo vas? Z moralnega stališča! Po vasi krožijo ubožci obojega spola, družijo se z otroci vaških družin in otroci z njimi; kot občinski ubogi gredo od hiše do hiše često tudi otroci; kako se v takem miljeju razvija moralnost, kako oni sami vplivajo na moralo druzih vaških otrok, ko se z njimi družijo, gospodje, to je prevažno vprašanje. Visoka zbornica! Čim bolj analiziramo to vprašanje, tem več nepotrebnih dokazov se dviga, ki govore, kako silno potrebuje zakon nujne rernedure. Vzel sem za danes le en slučaj: od hiše do hiše. Višje daleč ne grem. Visoka zbornica! Trdi se, mi živimo v časih viška kulture, v časih socialnega dela in problema. In zares, mi imamo predpise za zgradbo hiš, muzejev, šol, hlevov in dr., imamo predpise in zakone, kako negovati in ohranjevati stare slike, stara zidovja, imamo društva za varstvo ptic, za varstvo umetnin, a v istem čas utrpimo na pomanjkanj u zakonov za varstvo, nego ubogih človeških trpinov, naših »obratov. Pravimo, da živimo v času socialnega dela. Res je, z dobrimi zakoni in podporo dvigamo revne panoge našega gospo-. darskega življenja; veliko sc je v tej visoki zbornici ustvarilo tozadevnih koristnih zakonov, da bi dvignili naše ljudstvo na boljše materielno stanje, a pri tem se pa pušča v nemar vprašanje, ki je po mojem mnenju socialno vprašanje, kako skrbeti za one člane naše družbe, ki so samopomoči nezmožni in ki potrebujejo tuje podpore, da se vzdržijo v življenju. Res so mnogi, ki so prišli do lacega bednega stanja po lastni krivdi, premnogo pa jih je v teh vrstah — občinski ubogi — ki so dali svoje življenjske moči človeški družbi, a slednja jim mesto človeka vrednega življenja ustvarja počasno mukapolno umiranje. V tem poglavju se naši zakonodajalni zbori danes ne kažejo posebno socialno vnete. Perhori-scira se rešitev tega vprašanja radi skrbi s financielnega stališča; moje mnenje je, da bo sanacijo teh razmer ustvaril v prvi vrsti dober zakon, ki bi uravnal, kar je zdaj krivičnega za občine in trpeče občinske uboge. Stavil sem radi tega omenjeni predlog, ker sem prepričan, da se bodo z novim zakonom razbremenili ubožnejši občani, in se bo to javno breme pravilno razdelilo, omililo se pa bo na drugi strani marsikateri občinski revi njeno bedno stanje. Priporočam visokemu zboru predlog v potrditev, obenem pa prosim, naj pohiti visoki deželni zbor in kar najprej predloži nov ubožni zakon. Visoka zbornica! Ce se ustvari tak dober zakon, bo lahko imel visoki zbor zavest, da je storil emninentno socialno delo. Novo delavska stranka na Francoskem. Jaures i i njegovi privrženci so sklenili, da bodo šli pri bodočih volitvah roka v roki z radikalci, ozir. z vlado ter da bodo z njimi sestavili bojni blok za »Torej pokaži hišo,« je zaklical Rogoškin. »Nimam časa, osma koča, nova, bela, štej od cerkve.« »Hvala!« V izbi so ostali štirje stražniki, dva iz Tesne in dva iz Rudnikov, zopet so seclli k mizi, medtem je prišel objezd-nik, povabili so ga in pili dalje. »Nu, brat,« je rekel stražnik iz Rudnika, »moram iti spat, pelji me k beli koči, kje pa je tista brez moža . . . kako jo je imenoval Rogoškin?« »Ah, ti tepec,« se je nasmejal drugi, »ali si pozabil ... saj je vendar Šelogova.« »Torej pojdimo k Šelogovi,« je zaklicalo vseh petero. Dečka, ki sta stregla, sta pogledala pomenljivo drug na druzega in poki-mala z glavami v znamenje, da sta se razumela. Hitro sta pospravila mizo pod pisarjevim nadzorstvom, ko sta pa ugasnila luč, zaprla kočo, je rekel prvi: »Jaz po župana.« »Tečem k Šelogovi,« jc zašcpetal drugi in zginil v temni noči. Ljudje po vasi so že spali, samo tu in tam je še brlela medla luč skozi okno in iz občinskega poslopja se je razlegalo petje in kričanje gostečih se odposlancev, ki so morali prenočevati, a ocl daleč so kričali na pol pijani stražniki. (Pil je.) najbesnejši kulturni boj. Ko je francosko delavstvo spoznalo, da ga hočejo njegovi voditelji izdati in izrabiti za vse druge svrhe nego za delavske koristi, se je uprlo, zavrglo amienske sklepe; tičoče se volitev in proklamiralo novo delavsko stranko, ki je takoj sklicala svoj glavni občni zbor v Pariz. K zborovanju je prišlo 125 delegatov, ki so zastopali 761 skupin iz Pariza in dežele. V zborovalni dvorani ni bilo nobenih zastav. Nad predsedniškim sedežem se je bliščal napis: Delavska stranka francoske internacionalne federacije. Eden glavnih voditeljev nove delavske stranke, Allemane, je izjavil, da nova stranka nima nikakega strankinega prapora, da ga pa nosi v srcu. Izvajal je dalje, da je vsem znano, kakšna škandalozna dejstva so povzročila razkol v francoski socialni demokraciji. Razkol je bil neizogiben in iz ozirov na proletarske koristi v bodoij iosti nujno potreben. So-eialnodemokratična edinost je bila sad pogodbe in to pogodbo so izdajalci delavstva raztrgali. Nova stranka se bo obrnila na osrednji urad mednarodne- { ga socializma in bo od njega dosegla zase priznanje edino francoske socialistične stranke. Ako nas pa interna-cionala ne bo priznala, potem bomo rekli, da oe internaciojnala umrla. Na Francoskem ni več nobene delavske stranke razen naše. — Drugi govornik, bivši poslanec Chauvin, je ostro napadal kongres radikalcev v Pau. Tudi to je izkoriščanje proletarijata, ako socialna demokracija po Jaures-jevem zgledu zlorablja ljudstvo za sam proti -kleralni boj. Dalje je izjavil Chauvin, da pojde kot zastopnik nove delavske stranke «na Francoskem k mednarodnemu socialističnemu kongresu na Dunaj ter ho sploh vedno z ljubeznijo nastopal za novo stranko in skušal doseči »2jene cilje tudi s silo, če ne bo drugače. — Kongres je med drugim sklenil, da se o bodočih volitvah po celi Franciji postavijo lastni socialistični kandidati, in sicer tudi nasproti drugim socialnim demokratom, ki so se v Ami-ensu dali ujeti v Jaures-jeve zanke za vlado. — Iz vsega položaja je sklepati, da se bodo nasprotstva v francoski socialni demokraciji v nadaljnem razvoju le Še poostrila in da je edinost francoske inlernacionalc toliko kakor pokopana. Dnevne novice. -f Kranjski deželni zakonik v novi obliki. Doslej je izhajal kranjski deželni zakonik od pamtiveka z nemškim naslovom na prvem in slovenskim na drugem mestu. Sedaj je prvič izšla številka s slovenskim naslovom na prvem mestu. To je zasluga deželnega glavar-ja dr. Š u s t e r š i č a, ki je v tem smislu posredoval pri vladi. -r Iz seje deželnega odbora kranj« skega dne 7. marca 1914. Sklene se intervencija deželnega odbora pri deželni vladi v interesu občine Medvode radi naplavnega obrežja v Savi. — Iz ribo-gojne naprave g. župnika Kleindiensta se oddajajo postrvi 1000 po 8 K. — Dovoli se podpora okr. ribarskemu odboru za ribogojno napravo v Želimljah. — Glede vladne predloge novega gozdnega zakona se deželni odbor izjavi v odklonilnem smislu, ker ga ne smatra primernega za pospeševanje kraškega pogozdovanja. — Prošnje za podpore k nakupu umetnih gnojil se odklonijo.— Deželni odbor protestira proti nameri poljedelskega ministrstva, da bi se sredstva iz posebnega državnega zaklada za povzdigo živinoreje pritegnila za podporo mlekarstvu, za katero naj služi poseben kredit. — Vzame se na znanje dopis, da je c. kr. upravno sodišče razveljavilo odlok c. kr. poljedelskega ministrstva glede vodne naprave v Medvodah kot protizakonit. — Deželni vinarski zadrugi se dovoli podpora z naročilom, da nakupi dolenjska vina. — Za razmnožitev predavanj o mlekarskih strojih, ki jih je sestavil ravnatelj obrtno-pospeševalnega zavoda ing. Remec, se dovoli 200 K. — C. kr. deželni šolski svet se opozori, da imajo nekatere ljubljanske ljudske šole nepotrebne paralelke in da deželni odbor v bedoče temu ne bo dal več pritrditve. — Dovoli se podpora 2800 K kmečki županski zvezi za izdajanje »Občinske uprave«. -f Nikdar zadovoljni. Kranjska de-želnozborska večina je sklenila, kakor znano šolskozakonski načrt, v katerem se tudi določa, cla jc v narodnomešanih krajih ustanoviti manjšinsko narodnostno šolo, če je tam 20 otrok dotične narodnosti in da morajo učitelji v takih krajih biti zmožni obeh deželnih jezikov. Človek bi mislil, da bo to vsakemu prav in določba je tudi v duhu dr-žavrega temeljnega zakona, da ne govorimo o naravnih pravicah vsakega naroda. Glasom teua zakona bodo rano- goštevilni Slovenci na Kočevskem, ki so zdaj brez šol, lahko dobili svoje sloven-wko šole, Nemci pa bodo tudi lahko svoje dobili — celo tam, kjer bi bilo samo dvajset njihovih šoloobveznih otrok. Zakon je torej tako za vsako narodnost v mešanih deželah naravnost idealen. Da mora vsak učitelj oba deželna jezika znati, pa je praktično povsem utemeljeno. Ker slovenski učitelji vsi znajo (nemško, bo imela ta določba le posledico, da se bodo tudi Nemci morali slovenščini privaditi, kar je pa v njihovo lastno največjo korist. In vendar se nad temi določbami nedeljski »Grazer Tag-blatt« na vso moč usaja! Če mu določba o znanju obeh jezikov ne ugaja, že vemo, zakaj. Nemci bi pač radi še dalje k tnam importirali učitelje iz nemške Češke ali celo iz Prusije, da bi razun vse-nemške propagande uganjali še losvon-romovsko. Tem seveda priučenje slovenščine ne diši, pa ne moremo pomagati. Importiranih Nemcev nič ne rabimo, imamo svojih čisto zadosti. Glede manjšinskih šol se »Tagblatt« tudi re-penči. Pravi, da Nemcem ta določba ne bo nič pomagala, češ, da kranjski deželni odbor ustanovitev nemških ljudskih šol preprečuje. Ne pove pa seveda »Tagblatt«, da se deželni odbor ravna yedno po zakonu in tam je jasno rečeno, pod kakšnimi pogoji se ljudske ïiole ustanavljajo. Če teh pogojev ni, tudi šole ni. Sicer pa imajo Nemci na Kranjskem še preveč šol, da bi jih le mi na Koroškem toliko imeli. Novi načrt pa otvoritev manjšinskih šol le še olajšuje. Stvar pa je ta: Nemci tega zakona zase ne rabijo, ker se Sami zavedajo, da imajo svojih šol na Kranjskem več kot preveč; boli jih le, če bi Slovenci v Kočevju svojo šolo dobili! To so vam hinavci, ti nemški nacionalci. Za pravico jim ni, ker je imajo pri nas, kolikor je hočejo; za to jim je, da se krivica ohrani! Če »Tagblatt« končuje s tem, da nas opominja, da bi nam Nemci na Koroškem in Štajerskem utegnili lo »krivico« poplačati, odgovarjamo: Le dosezite pri koroškem in štajerskem deželnem zboru, da tak zakon sklenita kakor ga je kranjski, pa bomo zadovoljili! »Tagblatt«, zdaj pa pojdi, in to povej Dober-¡nigu, svojemu velikemu prijatelju! -)- Nemci povsod skrbé zase. V Benetkah so začeli Nemci svojo vsenemško propagando. Dali so tiskati nekak kolek, na katerem je starodavni lev sv. Marka z napisom: »Hilft den deutschen Schulen in Venedig!« Italijanski časopisi se zgražajo nad tem početjem priseljenih Nemcev, Benečani so sklenili, da bojkotirajo dotične trafikante, ki bi prodajali omenjene kolke, ■— Stvar je seveda treba drugače presojati. Če je v Benetkah kaj prida nemških otrok, naj le imajo svojo šolo, če jo sami plačajo. Lahi potom svoje »Dante Al-lighieri« tudi skrbijo za laške šole v inozemstvu. Obsojati pa je, da se Nemci in Lahi koj razburijo, če hočemo Slovenci svojih šol na lastnih tleh, n. pr. na Koroškem ali v Trstu. + Denuncianti v lastni luči. Ni dolgo lega, da je glasilo laškihnacionalcev »Pic-colo« Slovence in Hrvate med vrsticami označil kot nezanesljiv element v državi. Spričo tega je zelo mično, kako je »Pic-colo« točil solze, ker laška vojna ladja »Quarto« te dni ni pristala v tržaški luki. V Kopru pa so Lahi tiste dni kar noreli. Zbrali so se v gručah ob obali in zlezli celo na strehe, da so videli laško kraljevo vojno ladjo, ki je križarila na odprtem morju, par milj od »neodrešene zemlje«. Mahali so ji tudi z robci v pozdrav in menda je ladja na to celo odgovorila. Mogoče je že. Ne pade nam v glavo, da bi hoteli Lahe zavoljo tega denunciraii, saj sami naglas poročajo o žalosti in veselju, ki jih je ob pogledu na »Quarto« prešinjalo, kakor da bi sè bilo bogvekaj zgodilo — navajamo to le zato, da se bodo primerno cenile »Piccolove« denunciacije proti Slovencem. Zakaj, na Dunaju so že tako pa-.metni gospodje, da utegnejo nas res imeti za iredentarje, Lahe pa za najbolj navdušene patrijote . . . + »Soča« o goriškem deželnem /boru. »Soča«, oficialno glasilo narodne stranke na Goriškem, pravi o goriškem deželnem zboru sledeče: »V našem deželnem zboru je položaj jako težek. Potrebne večine za redno funkcioniranje deželnega zbora ni in kakor vse kaže, je tudi lic bo tako kmalu ali pa nikoli v sedanji sestavi deželnega zbora. Govorilo se je o delovni večini: Slovenskega kluba (11 poslancev) in poslancev italijanske ljudske stranke (9 poslancev), ali take večine ni. Na slovenski strani sta (Iva kluba: slovenski in novostrujarski. V kaki splošno slovenski reči glasujejo skupaj, drugače hodijo svojo pot novostrujarji in Slovenski klub. Videli smo skupno glasovanje Slovenskega kluba in italijanskih liberalcev, videli Italijane in 110-vostrujarje skupaj; sploh se odigrava glasovanje le po slučajih, določenega, pričakovanega glasovanja kake stalne večine ni. Ob takih razmerah je dežel- nozborsko delovanje skrajno težko ..« »Narodne« glorije je torej jako kmalu konec. Ako bi bile pa še letos nove volitve v goriški deželni zbor, bi bilo brez vsakega dvoma tudi »narodne« stranke na Goriškem konec. Tako pravijo tisti, ki deželo poznajo! »Naši Zapiskih pravijo o tej narodni stranki, da je v »zagati« in »naprej ne ve, nazaj ne sme«. + Koroški modrijan Dobernig se menda še smrti toliko ne boji, kakor trializma. Ne samo, da ga skrbi preteča unija med Srbijo in Črno goro, tudi hrvat-skoslovensko prijateljstvo ga žalosti, in dejstvo, da so se Srbi in Bulgari sprli, ga le slabo tolaži, kakor sam pripoveduje v nedeljski »Tagesposti«. Seveda ne vemo, kaj imajo dogodki na Balkanu s slovensko-hrvatskim prijateljstvom opraviti, saj je znano, da Slovenci in Hrvati odnekdaj zasledujemo zedinjenje v mejah habsburške monarhije. Najbrž Doberniga vedno srbé prsti, da bi Slovence malo nazgoraj očrnil, da bi njegovi nemškonacionalni bratci na Koroškem lažje teptali državne temeljne zakone. Mož omenja tudi kulturne stike med Ljubljano, Zagrebom in Belgradom; ampak če misli, da že to pomenja vele-izdajo, potem je veleizdaja tudi, če obstojajo kulturne zveze med Celovcem in Be-rolinom. Dobernig ne bo s temi kofetar-skimi čenčami dosti opravil, saj morajo teli njegovih pravljic biti tudi že pametni Nemci siti. Vse, kar ve Dobernig pozitivnega povedati, je to, da sc Slovenci na Koroškem in Štajerskem ne dajo od nemških nacionalcev žive snesti in da na Kranjskem Nemcem ni dovoljeno tako gospodariti kakor na Koroškem. Če Dobernig spričo tega svetuje, naj bi se vse stranke med alpskimi Nemci proti Slovencem združile, more to le naš smeh vzbujati. Ali niso že vsi Nemci proti Slovencem združeni? Kaj pa še hočejo? In če bi hoteli začeti s še večjim nasiljem, bodo Slovence le še bolj razdražili in Jugoslovane zedi-nili. Sicer pa niti ni verjetno, da bi nemški alpski krščanski socialci, ki so našim narodnim zahtevam itak zadosti nenaklonjeni, hoteli v svrho tako utopičnega cilja, kakor je popolno uničenje slovenstva in potlačitev ideje slovensko-hrvatskega edinstva, zlezti pod klobuk gospoda Doberniga, ki ni samo pristen Nemec (Dobernik), ampak tudi velik svobodomislec. Če bi se pa Do-bernigova ideja uresničila, potem naj mož nikar nikoli več ne toži, če se bomo Slovenci potem še bolj »vtikali« v koroške razmere, kakor se zdaj. Če se bodo Nemci z vso silo zavzemali za svoje krivične zahteve na Kranjskem, se bomo pa mi še veliko bolj za pravice, ki nam gredo na Koroškem, Bilo bi pač bolj pametno delo, če bi Dobernig alpske Nemce pridobil za to, da se s Slovenci sprijaznijo na podlagi enakopravnosti, če ne, bo Doberniga lahko še dolgo nad razmerami na jugu srce bolelo. + Novi podružnici »Slov. Straže« sta se ustanovili v Podlipi pri Vrhniki in v Nabrežini. -i- Odkritja gospoda Cankarja. Gospod Cankar, tajnik nadškofa dr. Stad-lerja, odkriva v »Hrvatski« z ozirom na napade dr. Mile Starčeviča na Franko-ve pristaše, da je bil dr. Stadler leta 1910 na željo slednjih na Dunaju, da merodajne kroge pridobi za rešitev hrvatskega vprašanja v pravaškem smislu. Načrt je bil, moč Srbov kolikormo-goče zlomiti in sicer na ta način, da bi se bilo število njihovih mandatov v Banovini skrčilo na 15, v Bosni pa bi se ojačil hrvatski element zlasti potom velike liipotekarnc banke. Hrvatska delegacija v Pešti bi morala nastopiti kot prava delegacija in morala zahtevati revizijo razmerja med Ogrsko in Hrvatsko potom regnikolarnih deputacij. Ako bi Ogri v to ne privolili, bi se imela Hrvatska proglasiti kot neodvisna in se priklopiti Bosni, kjer bi se bila imela obenem proglasiti pragmatična sankcija. V Bosni bi se bilo imelo pospeševati naseljevanje hrvatskih kmetov iz Like, Primorja in Amerike. Bana bi izvolil sabor. Zakoni o madjarskih šolah bi se odpravili in železnice pohrva-tile. Dr .Stadler je pogoje na Dunaju naznanil, a tu jih merodajni krogi niso hoteli sprejeti, nakar je cela stvar padla v vodo. + Neverjetno. »Obzor« je v nedeljo zaradi primere objavil ádrese koalicije in bivšega bana Tomašiča na kralja. In glej čudo! Državni pravdnik je ma-lodane vse konfisciral. Pač še. ni normalnih razmer na Hrvatskem, clasi vlada zclaj zopet koalicija. — Umrla je dne 5. t. m. v Kranju gospa Marija Volnik, tašča g. komisarja M. Amona. Bodi ji žemljica lahka! — V Ovsišah je umrla gospa Ana F i -s ter. — V Goričanah pri Medvodah je umrl šef uradov tvrdke Leykam Josefs-thal g. Pavel Mayer, star 52 let. — Poizkušen umor na Šmarni gori. Med soboto in nedeljo, dne 8. t. m. so imeli maloštvilfcii prebivalci Šmarne gore zelo nemirno noč. Mir jim je kalil, kot že poorej večkrat, uosestnjk znane kmetije v dolinici, Šetina, p. d. Gorjanec, ki ga obiskovalci Šmarne gore poznajo že delj časa kot precej rabiatnega človeka. Posebno dobro ga pa pozna v tem oziru njegova žena, ki je morala že večkrat občutiti njegovo moč. Omenjeno noč se je v hiši ^nel zopet hud prepir med možem, ženo in nedoletnim sinom, ki je bržkone branil mater. Gorjanec. je pri tej priliki rabil 11 mm puško ter ustrelil ž njo sina enkrat v zgornji del telesa, drugič pa v roko. Dognalo se bo seveda šele pozneje, ali je hotel Gorjanec ustreliti ženo in je sin le slučajno ujel strel s svojim telesom ali pa se je hotel zmaščevati tudi nad njim. Obstreljeni dečko je imel kljub ranama še toliko moči, da je šel klicat mlajša dva Gorjančeva otroka, ki sta spala pri cerkvenikovih. V nedeljo zjutraj so peljali sina, ki ga je spremljala mati v deželno bolnico, Gorjanca sta pa orožnika odvedla v zapore deželnega sodišča. Čujemo, da je Gorjanec vznemirjal že tudi raznie Ljubljančane, ki so šli mimo njegove hiše. — Slovenske čipkarice v Vrati-slavu (Breslavu). Naše gorenjske slam-nikarice so prave ptice selivke, ki se selijo iz kraja v kraj. Poleti so vse doma na Kranjskem, ker je takrat v domačiji dosti dela; začetkom oktobra pa se selijo vsako leto v jatah na sever, zlasti na Dunaj, v Budimpešto, Bukarešt, Monakovo in v Vratislav. Splošno smemo reči, da ostanejo tudi na tujem, sredi velikomestine sprijenosti verne, poštene, bogoljubne, srčno vdane svoji domačiji in milemu materinemu jeziku. Ta pohvala velja še posebej slovenskim slamnikaricam v Vra-tislavu v Pruski Šleziji. Tam jih je letos 123, in sicer v Perlovi tovarni 82, v Hei-mannovi pa 41. Tovarnar Heimann je žid, ki se boji, da bi se njegove delavke ne organizirale in zato tudi ne pusti, da bi skupno stanovale. Ugodnejši je položaj za slovenske slamnikarice v Perlovi tovarjni. Te stanujejo vse v zavodu svete Neže (St. Agnes-Stift), ki ga vzorno vodijo čč. sestre sv. Elizabete Turinške, Mesečno plačujejo za hrano, stanovanja in kurjavo le po 30 nwk, to je kakih 35 kron. Tu so Slovenke same mecl seboj ; slovensko se skupno moli po sobah, naše domače popevke odmevajo po hiši in tudi v domači kapeli zadone vsako nedeljo slovenske pesmi Jeusu in Marijina Čast. Dekleta so naročene na liste »Bogoljub«, »Domoljub«, »Slovenec«, »Zlata doba«, »Cvetje«, »Glasnik najsv. Src« itd. Njih društvena knjižnica bo kmalu štela nad 300 lično vezanih knjig. Le nekaj so vedno pogrešale: slovenskega duhovnika, slovenske božje besede! »In ta želja se nam je po več kot 16 letih letos izpolnila — poroča »Bogoljubova« prijateljica. — Dolgo, dolgo let smo za to srečno molile in zdaj smo si jo nepričakovano izprosile! Dan pred Božičem se je z brzovlakom pripeljal k nam iz Gradca č. g. misij omar dr. Al. Nastran in imele smo, kar še na Kranjskem slamnikarice nikoli imele niso — prave stanovske štiridnevne vaje! — V prostorni društveni dvorani so nam g. misijonar za nameček govorili k sklepu skoro celi dve uri. Prav po domače in šaljivo so nam povedali, kako naj vedno živi med nami edinost, soglasje, nedolžno veselje in vesela nedolžnost, vijolica in zdravje in abstinenca. Priporočali so nam tudi zvestobo ljubi domačiji, skrb za društveno knjižnico, bolniško blagajno itd. Zlati nauki so se kar vsipali v naša srca in me smo jih hlastno srkale vase. Čez pol milijonia duš šteje Breslau, pa gotovo nobena ni užila o božiču toliko veselja in sladke tolažbe kakor me tujke Kranjice!« — Te vrstice dokazujejo, kako na tujem sloga jači, kolikega pomena je, da imajo tam Slovenke skupno stanovanje. Brez tega bi ne bilo n.e knjižnice, ne duhovnih vaj in slovenske mladenke bi v tujem velikeni mestu *e mogle ostati tako poštene in bogoljubne. Kako zelo bi bilo želeti, da bi se tudi one slovenske slamnikarice, ki delajo na D u n a j u , vse zedinile in si dobile kje skupno stanovanje! — Iz tega poročila tudi vidimo, kako strpni in vljudni so tam Nemci, medtem ko so pri nas, zlasti v G r a d c u Nemci skrajno nestrpni in se boje, da bi jih slovenska pridiga namah vse uničila. Slovensko po krčmah umazano govoriti in pozno ponoči po cesti grde pesmi peti se v Gradcu sme, slovensko pridigovati, slovenske litanije v cerkvi moliti pa je prepovedano! — Nesreča, V sredo, dne 4. t. m. je našel Kari Dobernik, posestnik na Produ pri Grabštanju, pod snegom mrtvo truplo delavca Franca Strasser, rojenega 1, 1866., pristojnega v Gorico, kateri je s svojim očetom in svakom obrezoval les v gozdu v Zablatah, občina Medgorje. Že pred tremi tedni se je mudil v Grabštanju, od koder je šel nekoliko vinjen proti Zabla-tom. Najbrž mu je na ozki stezi spodrsnilo in šel je v globočino, za njim pa se je odtrgal olaz .ki ¿a ic zakopal, od koder so ga izkopali šele po preteku treh tednov. Pokopali so ga v četrtek na grabštanjskem pokopališču. Naj počiva v miru! — Utopljenec. Našli so v Podnartu posestnika po domače Pintarčka v Savi utopljenega. Star je bil 68 let, doma iz Podbi ezja. Kako je zašel v vodo, ni znano, — V Logatcu se bo prodajalo od 12, t. m. naprej v zapuščino sodnega predstojnika Prevca spadajoče pohištvo, kuhinjska oprava itd. Stvari so popolnoma nove. — Vojaška imenovanja in premešče« nja. Imenovani so: kadet v rez. Ivan H u s s, 4. dom, pešpolk v Celovcu, za praporščaka; kad. aspirant v rez. Rihard P a c h e r, 7. pešpolk, za rezerv, kadeta; rezerv, kadetni aspirant Avguštin P i r k e r, 17. pešpolk, za voj. rač, praktikanta pri intendanci 3. zbora. — Prestavljeni so: V aktivno službo c. in kr. armade poročnik Leopold S t r e i t od 3. dom. pešpolka k topniškemu polku št. 7; v rezervo c. kr. domobranstva: rez. poročnik Viktor N i e t s c h 7. topniškega polka k domobranski topniški diviziji št. 44, rezervna poročnika Pavel Kotnik in Josip B r i c e 1 j k domobranski topniški diviziji št. 44, rezervni kadeti Giandome-nico L a r c h e r, Josip L e h n e r in Nor-bert Luckmann k domobranski topniški diviziji št. 22. — Premeščeni bodo: nadporočnik Mihael Lukanc p 1. S a -v e n b u r g, nadštevilen v 17. pešpolku, k 9. topniškemu polku; poročnik Milan Ž e n k o, nadštevilen v 17. pešpolku, k 7, topniškemu polku; poročnik Wein-g r a b e r, nadštevilen v 27, pešpolku, k 3. topniškemu polku; poročnik Anton Morocutti, nadštevilen v 27. pešpolku, k 7, topniškemu polku; poročnik Walter M a u r e r, nadštevilen v 97, pešpolku, k 8. topniškemu polku; rezervni kadet Alojzij M o r a v e c od sanitetnega oddelka št, 8 v Ljubljani k sanitetnemu oddelku štev. 25, — Iz krške okolice. Krško. Ker nas dr. Dimnik (v »Slov. Narodu«, 52. štev.) izziva, je naša dolžnost, da pokažemo javnosti tega moža v pravi luči. Dr. Dimnik je tožil svojega političnega, nasprotnika, ker je le-ta v volilni borbi rekel nekaterim volilcem: »Vendar ne boste mislili, da je dr. Dimnik vaš prijatelj, saj vidite, kako vas odira!« Živ krst pri tem ni mislil na kak prestopek zakona zoper oderuštvo, in to tem manj, ker je v vsem okraju splošno znano, da ima dr. Dimnik najmanj dunajski tarif, tako da ni skoraj nobenia stranka več tako neprevidna, da bi mu plačala predložene račune, temveč gre rajši k sodišču, kjer mu navadno odbijajo po 50 odstotkov računa. Da je Dimnik tožil, to je stvar okusa: Kranjci nimamo navade, da bi se tožarili, če nam nasprotnik v volilni borbi prst pokaže. Da je sodišče obtoženca obsodilo, temu se ne čudimo, ker sc ni domislil, da bi bil nastopil dokaz resnice. Kar pa vsa. javnost obsoja, je, da se Dimniku ni šlo za čast, ampak je le hotel nekaj zaslužiti. In to naj se strinja s častjo odvetnika?! Zdaj pa, pričakujemo, da nam dr. Dimnik v »Slov. Narodu« pojasni, je li hotel izkoristiti nevednost nejurista ter si prilastiti denar, do katerega ni imel nobene pravice, ali pa je tako slab jurist, da doslej ni vedel, da »odvetnik kot zasebni obtožitelj nima pravice zahtevati povračila zastopniških stroškov, ako osebno zastopa svojo lastno pravdpo zadevo«. — Brat dr. Krstelja, župana v Šibe-niku, asistent pri pomorski oblasti v Traghettu pred kanalom Baše v Istri, si je te dni zabodel v srce rfož in se vrh-tega še poizkusil zastrupiti z ogljikovimi plini. Ker je že preje sporočil svojima bratoma, županu v Šibeniku, in drugemu, ki stanuje v Kučištu v Dalmaciji, da hoče svojo službo zapustiti, sta ta dva došla v Traghetto, kjer sta brata našla mrtvega. Vzrok samoumora je je-tika, od katere Krstelj ni več upal ozdraveti. — Pogajanja za volitev novega srb« skega patriarha na Ogrskem. Ogrska vlada se pogaja z zastopniki grško-iz-hodne srbske cerkve na Hrvaškem, za volitev bodočega patriarha, katerega mesto je po smrti patriarha Bogdano-viča še nezasedeno. Pogajanja so ¡naletela na ovire. — Avtomebilna vožnja Raket— Babnopolje se je z 9. marcem t. 1. zopet redno otvorila. Avtoomnibus odhaja, iz Rakeka ob 8. uri 15 minut zjutraj, pride v Staritrg pri Ložu ob 9. uri 51 minut, odkoder se ob 10. uri nazaj na Rakek povrne, kamor dospe ob 11. uri 30 minut donoldne. Popoldne odpelje ob 3. uri iz Rakeka, dojde ob 5. uri 16 minut v Babnopolje, sc takoj vrne in pride na Rakek ob 7. uri 31 minut zvečer. — Pokopali so včeraj v Gorici trgovca Ernesta Stecker. — Graščakinja ustrelila medveda. V, ribniški Veliki gori je graščakinja gospa Olga Rudeževa, rojena Kosler, ustrelila medveda. Medved je samec, star 5 do 6 let, močan, še dosti rejen, čist 98 kg težak. Zobovje je močno in popolno, podplati 17 cm široki, kremplji os.tri in dolgi, greben visok. Barve je temnorjave, s črno liso po hrbtenici. — Za poveljnika 45. domobranske divizije je imenovan F. M. L. Stjcpan Ljubičič. — Kletna samoumorllka. Uletna Tončka Šuštarič iz Sv. Križa jc prišla te dni v Zagreb, da si poišče službe. Kljub vsem naporom je pa ni dobila. Iz obupa je s savskega mostu skočila v vodo, a so jo še pravočasno rešili. — Tragedija v zadrugi. Nikola, Miloš in Dušan Vidakovič v selu Paučju na Hrvatskem so živeli v zadrugi skupaj. Vsled tega je bil tudi večni prepir med njimi. Ko je te dni Miloš nekaj vozil na njivo, se je Nikola temu uprl. Miloš in Dušan sta nato, eden s sekiro, drugi s kolom, skočila .nadenj. Dasi se je osemletna hčerka Nikole postavila plakajoč med brate, sta Miloš in Dušan Nikolo tako grdo izdelala, da je kmalu izdihnil. Značilno jc, da sta potem še mirno naprej delala, ko so sosedi mrtvega brata nesli v hišo. — Pegasti legar razsaja v Sarajevu. Zanesli so ga muslimanski romarji in begunci. Obolel je tudi zdravnik dr. Demišlič. — Svarilo. Po deželi in po Ljubljani hodi okoli naših somišljenikov mlad obrit gospod, majhne postave, ki je nekoliko bolehen in v tem nervoznem položaju rad prosi večje ali pa tudi manjše zneske na posodo. V njegovem lastnem interesu je, da ga vsak odslovi, vsak slučaj naj se pa javi našemu uredništvu, ki bo preskrbelo, da se s takim nadlegovanjem občinstva neha. Primorske vesli. p Laška nesramnost. Vodnjanski municipij je vložil na predsedstvo višjega deželnega sodišča v Trstu spomenico, katera prinaša gorostasno in mon-strozno trditev, da uvajanje slovanskega uradovanja za slovanske stranke v pretežno slovanskem sodnem okraju pomenja uvajanje politike v sodne dvorane. In v smislu te absurdne trditve piše vj-sto najgrših obdolžitev in de-nuncijacij na škodo sodnika Marko-viča v Vodnjanu ter zaključuje z zahtevo po — premeščenju tega sodnika. To je nekaj nečuvenega in nezakonite-* ga. Vodnjajaska občina naj si poprej, ko kaj takega piše, malo bolj natančno ogleda avstrijske temeljne zakone. Pričakujemo, da ostane sodnik Markovič na svojem mestu, ker če bi se tržaško nadsodišče v tem slučaju udalo volji Italijanov, bi kršilo s tem zakon. Pač so pa potrebni vodnjanski Italijani pouka o avstrijskih zakonih. p K laškim izgredom na Revol-telli. Višja trgovska šola na Bevoltclli je imela v zadnjem času 78 slušateljev. Izmed teh je 45 Italijanov in 27 Hrvatov in Slovencev, torej dobra tretjina. Neverjetno se nam zdi, kako si morejo Italijani pri tem razmerju lastiti Re-voltello kot svojo last. p Od lastnega avtomobila povožen. Lastnik kavarne »Ugo Foscolo«, Raj-mund Facclietini, se je v sredo proti večeru odpeljal z večjo družbo svojih gostov v avtomobilu proti Gorici. Tja so se dobro vozili, a nazaj je šlo samo do Tržiča; ker se jim je avtomobil pokvaril, je odšel Facclietini peš proti Trstu. Še »ti bil daleč od Tržiča, ko pri-drvi za njim lasten avtomobil in ga povozi. Ostali gostje so namreč pokvarjeni avtomobil popravili in se odpeljali za kavarnarjem in ker so bili vsi vrtoglavi, ni čuda, da so Facchetinija povozili. Nesrečneža so najprej peljali k zdravniku v Tržiču in potem v tržaško bolnišnico. p Odhod Wiedov iz Trsta. Ko so se j četrtek popoldne vse. potrebne ofici-jelnosti izvršile, se je podal knez Wied ina jahto »Taurus«, katere poveljnik je Slovenec Adolf Potočnik. Točno ob 5. popoldne so se izvršili običajni pozdravi z streli iz kanonov, ladje so se obrnile in zavile proti Albaniji. Okolu 6. je prispela od Pirana laška »Quarto«, pozdravila Wieda in se uvrstila med druge ladje. Spredaij je jadral »Taurus«, za njim »Quarto«, na desni strani angleški »Glaucester« in na levi strani francoska »Bruix«. Vse spremstvo je imelo obliko romboida. — Tržačani bi kaj radi videli v Trstu tudi laško »Quarto«, lazili so po hribih in napenjali oči z daljnogledi, če se bo približala Trstu, a ostala je vkljub temu v eksteritorijalnem vodovju. Vzrok temu je gotovo političen. p Nov župan v Dolini. »Piccolo« poroča, da se je v Dolini, kjer je, kakor znano, bivši župan in deželnozborski poslanec Pangcrc defravdiral (30.000 kron občinskega denarja, vršila dne 4. t. m. v navzodaostl vladnega komisarja volitev novega župana in starešinstva. Izvoljen je bil Avgust Budigoj, kot. starešine pa Ivan Kociailčič, Lorenc Fabrizio in Jožef Veniga. Starešinstvo je vladnemu komisarju slovesno obljubilo vestnost v občinskem poslovanju. p »Občinski slepar«, te besede je zalučal cerkovnik J. Nanut v obraz znanemu standrežkemu županu Andreju Lutmanu na Goriškem, ki je samoob-sebi umevno vložil proti J. Nanutu tožbo radi razžaljenja časti. Toda J. Nanut jc nastopil dokaz — milice ter po svojem odvetniku dr. Fr. Pavletiču predložil sodniku ogromen dokazilni matç-rijal — več slučajev, ki g. župana vse prej kakor priporočajo. I)ne 0. t. m. se je vršila pred c. kr. okrajnim sodnikom dr. Vinicijem glavna razprava. Gospod sodnik je zaslišal samo posestnika J. Brajnika, katerega je predlagal med drugim kot pričo obtoženčev zagovornik dr. Pavletič, nakar jc zaključil razpravo ter oprostil obtoženca J. Nanuta. p Samoumor. V četrtek popoldne okolu pete ure se je obesila na žebelj, ki je bil zabit v hišna vrata v, stanovanju v ulici dei Porta št. 460 v Trstu 75-letna Katarina Stock. p Zakaj »Quarto« ni priplul v Trst? »Obzor« poroča: Avstrijska in italijanska vlada sta se sporazumeli, da »Quarto« priplovo v Trst. Laški ladji je bilo celo namenjeno častno mesto med »Tegethoffom« in »Zrinyjem«. Takrat pa je magistrat policijsko ravnateljstvo obvestil, da bo vse laške pomorščake ves čas njihovega bivanja v Trstu gostil, »Patria« pa jim je hotela prirediti svečan sprejem. Namestništvo je to sporočilo ministrstvu, ki je seveda potem bilo primorano ukreniti potrebne korake, da je »Quarto« ostal na visokem morju. p Za pomorskega okrožnega poveljnika v Šibeniku je imenovan vice-admiral Hugo Hazakaria. p Dvorna vest. V soboto, dne 7. t. m. zjutraj ob 9. uri se je pripeljal z brzo-vlakom z Dunaja v Miramar prestolonaslednik Fran Ferdinand s soprogo kne-ginjo Sofijo Hohenberg in otroci Sofijo, Maksom in Ernestom. Park v Miramaru je za časa šesttedenskega bivanja visoke gospode v gradu občinstvu nedostopen. p Dvorni poštni urad Miramar. S prihodom prestolonaslednika Frana Ferdinanda in družine njegove v Miramar se je otvoril v gradu dvorni poštni urad s popolno dnevno in nočno službo. p Iredenta. Vsled priziva državnega pravdništva v Gorici so potrdile višje oblasti zapienitev laških zemljevidov, ki jih je izdalo laško športno društvo »Tou-ringft. Zemljevidi so narisani tako, da sega meja laškega kraljestva daleč preko vi-demske in belunske provincije na avstrijska tla. p Morilec oproščen pred tržaško poroto. Renjikol Vincencij Nicolasi, ki je dne 14. oktobra 1913 ustrelil svojo ljubljenko Agato Ciaramidoro, je bil v soboto pred poroto oproščen, ker je sloril čin v razburjenosti. Pokojne soprog je namreč v ječi v Siciliji in vsled tega je imela dovolj prilike se seznaniti z Nikolasijem, ki jo je pa pozneje zapustil in odšel v Trsi, kjer se je seznanil z neko Frančiško Covi. Ko je pa to izvedela njegova prva ljubica, je šla za njim v Trst, kjer je zahtevala od njega zopetne ljubezni. Za plačilo jo je Nicolasi ustrelil. Pri poroti ga je zagovarjal dr. Robba. p Avtomobilske zveze. Vcletrgovec Anton Kolenc s Celja je prosil tržaško namestništvo za koncesijo za avtomobilski promet na progi Gorica—Št. Fer-jan—Me dana — Kormin. Avtomobilska družba Gorica — Postojna pa prosi za koncesijo za proge Gorica — Ločnik — Kormin—Čedad in nazaj do Kobarida. p Nov nemški tednik v Trstu. V soboto, dne 7. t. m. je prvič izšel nov nemški tržaški list »Triester Wochenpost«, katerega izdajatelj in odgovorni urednik je neki Helmut Hiitter. Na uvodni strani razodeva list svoj program. Pravi, da ima namen vse nemške stranke ob Adriji združiti proti napredujočemu slavizmu, katerega da so ojačile posebno balkanske zmage. Vsako nadaljno oslabljenje italijanskega elementa ob Adriji po mnenju tega lista pomeni tudi nazadovanje ger-manizma v prid slavizmu. V izvenavstrij-skem političnem oziru se bo zavzemal za trozvezo. Sicer hoče bili povsem liberalen, ker računa s tem, da ob Adriji ni nemških krščanskih socialcev. p Umrl je v Lokavcu pri Ajdovščini znani lastnik žag Iv. Rollett. Štajerske novice. š Občinske volitve v Trbovljah. Trbovlje, dne 5. marca 1914. Občinske volitve so končane. Z izidom sloven-sko-radikalno napredna stranka ni zadovoljna, ker jc do enega — do Ferdinanda Roša neizvoljena ostala. Njena poguba je bila, da se je pri sestavi kandidatov premalo ozirala na može, ki so med ljudstvom najbolj popularni. Ker so gospodje, pri rudniku to hibo takoj opazili. So sestavili napredni stranki nasprotno slovensko listo, v katero so vzeli razen dveh rudniških uradnikov samo take kandidate, za katere so dobro vedeli, da ž njimi proderejo, kar se je tudi zgodilo. To v drugem razredu. V tretjem razredu se je pustila socialnim demokratom popolna prostost. Brez rudnika bi bil boj hud in vroč in bržčas bi sociji napeli vse moči za zmago; rudnik pa se boja ni hotel udeležiti, da bi mu sociji v prvem razredu ne kalili vode. Taktika je bila ja-ko fina. Naprednjaki so v prvem razredu proti rudniku napeli vse svoje moči, a glej, sociji so jim dali brco. Oddali so prazno glasovnico in rudnik je zmagal. Torej prvi razred — industrija, drugi — slovensko - konservativen, tretji socialno demokraški. š Umrl je v Brežicah bivši župan Karol Leiter, star 78 let. — V Celju jc umrl Blaž Brišnik, c. kr. major v pok. š Velika tatvina v Mariboru. Minulo soboto po 4. uri zjutraj je doslej še neznan zlikovec vlomil v izložbo mariborskega zlatarja Viljema Ilgnerja v Gosposki ulici in odnesel za nad 20.000 K dragocenosti. Da bi šipa ne zaropotala, jo je zlikovec prelepil z debelim, s črevljarskim klejem prevlečenim zavojnim papirjem. Vloma sumljiv je neki nevaren vlomilec, ki je pred enim mesecem prišel iz ječe in so ga še 6. t. m. videli v Mariboru. Ilger ni bil zavarovan proti vlomu. š Umrl je v Celju železniški in sodni zdravnik dr. Franc Premšak, star. v 68. letu svoje starosti. Koroške novice. k Novo bogoslovje v Celovcu. Po vsakoletnih ogledih je c. kr. deželna vlada vendar uvidela, da stara bogoslovnica ne odgovarja več zahtevam sedanjega modernega časa ter da v sanitarnem oziru naravnost ni dopustno, da bi se v tem poslopju še nadalje prebivalo. Iz zanesljivih virov se je zvedelo, da se prične z zgradbo novega bogoslovja, ki bo popolnoma moderno urejeno, še to leto ter se bodo vsled tega bogoslovci za dobo gradnje porazdelili po posameznih škofijah. Ljubljanske novice. lj Rheinbergerjeva orkestralna maša v C-duru, ki se bo v odlomkih proizvajala na frančiškanskem koncertu v sredo, dne 11. t. m., ob pol osmih, ima vse vrline klasikov, ogiblje se pa njihovih hib; klasična je lepota njene melodike, fina in vzvišena harmonija, postopi glasov samostojni in zanimivi, mojstrska nje polifonija, jasna in simetrična oblika, predvsem pa blesteči kolorit orkestracije, ki nikdar ne zalare zbora. Maša je v litur-gičnem oziru popolnoma pravilna, tekst popoln in se le malo ponavlja, semtertje se teme naslanjajo na koral. Rheinberger jeva maša je v resnici umotvor, ki prinaša res nekaj novega, izvirnega. Od te maše prinese koncert Kyrie in Gloria, cela maša pa se bo proizvajala dne 25. maata. Kyrie je blaga mirna glasba; Gloria ima lastno temo, sklepa "jo krasna fuga. Vstopnice za koncert se dobe v predprodaji v Katoliški Bukvami. lj Prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand se je v soboto zjutraj z rodbino peljal mimo Ljubljane v Miramar. lj Ljubljanski Nemci so si ustanovili novo društvo »Singverein«, ki že danes priredj svoj prvi koncert. lj Umrli so v Ljubljani: Mihael Fi-lipec, sin sluge, 36 ur. — Franc Kosan-čič, posestnik, 31 let. — Frančiška Novak, čevljarjeva žena, 26 let. — Elizabeta Jaklitsch, zasebnica, 86 let. — Marijana Maček, užitkarica-hiralka, 66 let. — Franc Koprivec, hišnik, 56 let. — Josip Ivolarič, predilnični delavec, 24 let. lj Nočni izzivači. V soboto zvečer je prišlo nekaj Predovičevih hlapcev v gostilno na Tržaški cesti št. 15, kjer so k njim prisedli tudi hlapci s Tržaške ceste. Med seboj so bili prav veseli in ni prišlo med njimi do nikakoršnega ne-sporazumljenja in so se do polnoči prav dobro imeli. Ko so pa po napovedi policijske ure zapustili gostilno, so šli Po-ljančanje nekoliko spremit svoje tovariše po Tržaški cesti. Baš takrat se je pa vračal iz mesta domov na Glincc potnik g. Anton Marn, katerega so začeli pijani ponočnjaki izzivati, naposled so se ga pa dejansko lotili ter mu prizadeli na rami in glavi več ran, potem pa zbežali. Ko je Marn prišel ranjen do hiše št. 24 na Tržaški cesti, je začel klicati stranke na pomoč in branjevec Peter Aleš mu je takoj odprl vrata in mu zmil rane. Nato je šel Marn naravnost zadevo javit policiji, katera je včeraj zjutraj izvršila več aretacij. I i Snmoumor. Danes zjutraj so našli v Slomškovi ulici obešenega hlapca Tomaža Gabrščka, roj. leta 1889. v Blagovici ter pristojnega v Prevoje, okr. Kam- nik. Policijska komisija je dognala, da se je samoumor moral izvršiti že včeraj in odredila, da se je truplo prepeljalo v mrtvašnico k sv. Krištofu. Vzrok samo-umora je neznan. lj Tatvina. Sinoči sta bili v še nt j a* kobskem župnišču ukradeni dve kokoši, ki sta hodili po dvorišču. Ministrant jc videl nesti kokoši iz dvorišča neko žensko, katere pa ni poznal. 1 j Življenje Jezusa Kristusa, kine* matografična uprizoritev rojstva, življenja in trpljenja, se bo proizvajala od petka 20. do četrtka 26. marca v kinematografu »Ideal« v Ljubljani. Življenje Kristusovo je tako polno redke in >ogate dramatike, da se že od nekdaj raznovrstni umetniki, umetniki barv, umetniki godbe in govora kakor začarani vračajo vnovič k temu izviru vse krasote. In sedaj, pravi župnik »Alfred Hoppe«, se je polastila tega vzvišenega dela tudi najmlajša umetnost: kinematografija, kateri se je posrečilo po dolgih trudapolnih poizkusih uprizoriti velikansko umetniško delo,'katero naj-topleje pozdravljamo. lj Člani I. kranjske tovarne mineralnih voda, reg. zadr. z o. p. v Ljubljani, se tem potom opetovano opozarjajo, da se vrši redni občni zbor v torek, dne 10. marca, ob pol 3. uri popoldne v vrtnem salonu g. Petra Krisch na Cesarja Jožefa trgu. Zadnje vesli. PARLAMENTARNE ZADEVE. Dunaj. Ministrski predsednik je bil danes pri cesarju v daljši avdijenci. Dunaj. Vladni listi pišejo, da se ne gre za vladno krizo, ampak za parlamentarno krizo. Ako obstrukcija ne preneha, ima vlada že v rokah vsa pooblastila za rešitev državnih potrebščin. RAZBIT MLADOČEŠKI SHOD. Praga. Včeraj bi se imel vršiti mla« doeeški strankarski shod v Kutnigori. Narodni socialci o zasedli dvorano. Ko je prišel v dvorano dr. Kramaf, so ga narodni socialci sprejeli s klici: »Fejl« Vladni lakaj! Hanba! Zahtevali so, naj imenuje onih 18 narodnosočiaimih vladnih podkupijencev, o katerih so »Narodni Listi« trdili, da so jim znani. Nastal je tak hrušč, da je bii shod razpuščen. Narodni socialci so nato demonstrirali po Palachovem rinigu. Ko se je zvečer dr. Kramar odpeljal v Prago, je kolodvor .zasedlo orožništVo, da prepreči demonstracije. OBMEJNI BOJ MED ČRNOGORSKIMI IN AVSTRIJSKIMI VOJAKI. Sarajevo. Črnogorska patrulja pod vodstvom nekega poročnika je avstrijski patrulji obmejnih lovcev zabranila stopiti na stezo pri Metelki, ki se nahaja še na bosenskih tleh. Avstrijska patrulja jc zasedla pot, in ker ni mirno pogovarjanje nič izdalo, jo obkolila z orožjem. Uradno se poroča o tem s Ce-tinja: Črnogorska vlada je radi dogodka na meji pri Metelki, v katerem sq bili, kakor se poroča, štirje Črnogorci ustreljeni, poslala noto avstrijskemu poslaniku. PARLAMENTARIZACIJA HRVATSKE VLADE. Zagreb. Parlamentarizacija vlade je skoraj gotova stvar in se bo izvršila, ko se ustanovi narodno-gospodarski oddelek. P od ban, sckcijski šef za justico in sekcijski šef za narodno gospodarstvo se bodo imenovali iz vrst koalicije, do-čim bodo ban, minister za Hrvatsko in sekcijski šef za nauk in bogočastje predstavljali staro unionistično strujo. KRIZA V STAVBINSKI STROKI. Dunaj, Vsled posredovanja ministrskega predsednika glede olajšanje krize v stavbinski stroki so banke izjavile, da so pripravljene dati stavbinske kredite v večjem obsegu; hipotečni in zavarovalni zavodi pa so izjavili, da bodo tudi dovolje. vali v njihovo stroko spadajoče ugodnosti, VELEIZDAJNIŠKI PROCES. Lvov. Danes se je pričel tu veleiz-dajniški proces proti 37 let staremu ab-solviranemu slušatelju prava Simonu Benkasjaku, proti 28 let staremu iuri-stu Kolderi in še dvema tovarišema. Obtoženci so se hoteli zagovarjati v ruskem jeziku, predsednik pa tega ni dovolil in je dejal, da se morajo zagovarjati v enem v deželi običajnih jezikov: v poljskem, rusinskem ali nemškem, sicer bo smatral, da nočejo dati odgovora. Zagovornik je proti temu protestiral. KRALJ PETER IN ALBANSKI KNEZv Drač. Kralj Peter je albanskemu knezu poslal srčno čestitko. NAČELNIK RUSKEGA MORNARIŠKE* GA GENERALNEGA ŠTABA UMRL. Videm, šef ruskega mornariškega generalnega štaba ie lla noti v Nizzo umrl. RUSI IN BOLGARI. Sofija. »Dnevnik« objavlja, da je Sasonov naročil ruskemu poslaniku v Sofiji, Savinskemu, tla naj z vsemi sredstvi dela lavc, pos. in župan, Dol. Logatec, 1 K. — Vek. Lilija, naduč., Polšnik, 1 K. — Ant. Nedved, žpk., Starad, p Podgrad, 5 K. - Lujiza Butscher, Ljublana 2 K - Mat. Kadunc, žpk., Preloka, 1 K. -p-i blagoslovljenju poljskega križa vsled želje pokojnega Frana Kegel v Murščaku nabral pri večeru njegov sin Ant. Kegel 8 K 30 vin. — Janko xt kaPlan- Sv- Barbara v Halozah. 4 K 32 v. — Neimenovan, Št. Vid pri Zatični, 1 K. - Ant. Knaflic, Lušečka vas, 6 K. — Fran Zaje, finnančni svetnik, Sp. šiika. 7 K. — Ignac Sach, Gorica, 4 K. — Jos. Markič, kaplan, Preddvor, 3 K. — Rud. Stegenšek, Zettling, 14 K. _ A. RamoveS, Dobrepolje, 2 K. — Simon Prislov, Št. Vid pri Za-tičm, 2 K — I. Poznik, Gradec, 1 K. — Anton RuUr, Tolmin, 2 K. ~ Jak, Kozjek, Mojstrana, d i • -Tl- xt ano' P°staienačelnik, Rečica ob * . ' ?• r.~ Nabrano na gostiji Mihaela Sinko z Antonijo Gregorec 18. novembra 1913 v Drago, tincih 12 K. — Jos. Golmajer, žpk., Vače, 10 K. — iT. Lackmayer, žpk,, Preddvor, 5 K. — Dr. Ivo Cesnik Gorica, 2 K. — Ivan Meznaršič, Metlika, 6 K 60 vin. — Fr. Kranjec, žpk., Šmarje pri Ajdovščini, 5 K. — Po č. g. Franu Toplak, kapi., Središče, nabrano na gostiji Lukman-Tomažič v Vo-drancih pri Središču pri licitaciji dveh cigar, 14 K. — Dr Janko Bezjak, gim. rav., Gorica, 5 K. — Mih. Barbič, žpk., Brdo, 5 K. — Jure Šterk, Vinica, 10 K. — Po g. Antonu Bulovec, Smokuc, nabrano na svatbi g. Ivana Vidmar, 7 K 14 vin. — Ob priliki godu Konrada Mente, provizorja v Ko-stanjah, darovala Marijina družba v Kostanjah, 10 kron. — Ant. Zaje, revid. dež. naklade, Ljubljana, 2 K. — Nabrali svatje na ženitnini vrlega mladeniča J. Šiško, Sv. Bolfenk v Slov. goricah, po č. g. Jos, VodoSek, žpk., 5 K 30 vin. — Martin Jurko-vic .dekan v Ljutomeru, 5 K. — Po č. g. M. Kranjc, kapi., Ribnica, nabrano v veseli družbi v župniSču v Ribnici na Pohorju, 6 K. — Fran Bratina, Sv. Toma,ž p. Sv. Križ-Cesta, 7 K. — Jan. Smrekar, katehet, Ljubljana, 2 K. — Ant. Rabuza, c. kr. gim. prof. Celje, 1 K. — And. Golob, Ljubljana, 2 K. — Dr. Matija Lavrenčič, Podgrad, 2 K. — Peter Jer-nejec, Vič pri Ljubljani, kot zadnji pozdrav pokoj. Mariji Jernejec, 10 K. — Teran Janez, žpk., Šinkov-turn, 2 K. — Jak. Češnovar, vod. bolet, urada, Kostanjevica, 1 K. — Jan. Flis, gen. vikar, Ljubljana, 6 K. — Jan. Vuga, vikar, Gabrovica, 10 K. — Iv. Grum, dež. dacar, Krškavas, 1 K. — Fran Robinig, Šmarjeta pri Velikovcu, 75 vin. — Jos. Poplatnik, žpk., Polenšak, nabrano na Cvetkovi gostiji v Strejacih 24. novembra 1913, 4 K 25 vin. — Jernej Podpečan, kaplan v Konjicah, nabrano pri blagoslovljenju Lepakove hiše, 13 K 28 vin. — Mošič Jakob, bogoslovec v Celovcu, 1 K. — Tomo Tavčar, kaplan, Čemšenik, 5 K, — Tomaž Arloti, Maribor, 2 K 20 vin, — Po g, Janku Novak nabrano v gostilni Gabrijelčič na Brezjah 4 K 2 vin. — Fr. Schreiner, kaplan, Žalec, kot odgovor na napade v »Slov. Narodu« in »Narodnem lestu«, 10 kron. — Karol Bunc, Komen, 2 K. — Ciril Štem-berger, Goče pri Vipavi. 3 K. — Po g. Albinu Smole, šol. vod. na Rovih, nabrano na svatbi ženina Simona Pevc in neveste Ane Traven v Žičah 8 K. — Fran Černe, uradnik, Ljubljana, 1 K. — Giovani Bait, Monfalcone, 5 K. — Jak. Aljaž, žpk., Dovje, 3 K. — Blaž Brdnik, Slovenjegradec, nabrano na direktorialnem Frančiškovanju, 2 K 70 vin. — Jos. Kukaška, žpk., Ukve, Kor., 2 K._ Fr. Spindler, kaplan v Brežicah, 1 K. — Peruzzi Kajetan, Možica, 1 K. — I. Plevanec, žpk. v p., Vel. Gaber, 1 K. — Darovala družba rodoljubov zbranih v »Nar. domu« v Pliberku, 9 K. — Josipina Kačar, Ljubljana, 2 K. Dr. Jos, Gruden, stol. kanonik, Ljubljana, 5 K. — M. Karba, žpk., Zreče pri Konjicah, nabrano na svatbi Očko-Višnar v Loški-gori pri Zrečah, 5 K 41 vin. — Fran Kadunc, žpk. v p., Ljubljana, 12 K. — Prispeval klub »Žrelski Falotenvereinj v Žrelcu, 10 K. — Josip Bekar, duh. v pok., Komen, 2 K. Darovali svatje na gostiji g. Al. Jeršečič in Mire Škerjanec v Ranjkovcu pri Rog. Slatini, 16 K. — Duhovniki šentlenardskega dekanata ob godo-vanju dr. Ant. Suhača, 16 K. — Josip Prosen, Zagreb, (članarina) 6 K. — Martin Sekolič, Prihova, p. Konjice, 2 K. — Po g. V. Drevenšeku, dijaku v Hajdinu pri Ptuju, nabrano na gostiji g. V. Pal in M. Zelenikove, Zg. Hajdin, 13 K 70 vin. — Nabrano na gostiji g. Fr. Cobelj in Kristine Vraz v Svetinjah, 16 K 16 vin. — Po č. g. Iv. Gorišek, župniku, Gor. Ponikva pri Žalcu, na svatbi g. Lovro Kos — Alojzija Tkavc, 10 K 30 vin. — Avg. Wester, c. kr. šol. svetnik, Ljubljana, 5 K. — Si. S., Dunaj, 5 K. — M. Sadjak, Ljubljana, 1 K. — Slov. kat. izobraž. društvo v Prevaljah, Kor., (članarina) 10 K. — Jan. Sajovic, prošt, Ljubljana, 10 K. — Darovali gostje ob priliki poroke Frana in Cecilije Kämet v Jare-nini, 10 K. — Val, Batič, vikar, Pečine, 5 K. — Pepica Kačar, Ljubljana, 2 K. — Al. Kokelj, Vur-berg pri Ptuju, 2 K. — I. Schweiger, Leskovec pri Krškem, 5 K. — Nabral Stanko Verbič v veseli družbi treh krčmarjev v Lokvi, 3 K 50 vin. — J. Rozman, župnik, Kovor, 5 K, — Jan. Brence, župnik v Preski, 10 K. — Jan. Prešeren, župnik, Koprivnica, 10 K. — Val. Jereb, žup. uprav., Sv. Martin, Istra, 5 K. — Fran Kukovica, delovodja, Nagy-szabos, Ogrsko, 2 K 50 vin. — Bambič Jos., kaplan, Kor. Bela, 2 K. — Ig. Šelander, Podravlje, Kor., 1 K. — Ig. Strnad, Dunaj VII,, (članarina) 2 K. Paznik dež. prisilne delavnice Majce nabral 3 K. — Po g. Mihaelu Gabriel, Št. Janž v Rožu. darovali Šentjanžčani, ker jih Kranjci tako krepko zagovarjajo, 7 K. — Pavlic Ivan, Ljubljana, 2 K. — Ivana Demšar, Ljubljana, 4 K. — Anton Rogač, dekan, Hrušica, 10 K. — Dopisnik »Domoljuba« 30 vin. — Fran Sinko, kaplan v Teharjah, 5 K. — Po g. Ant. Zupane, JurkloSter, nabral na gostiji Ivana Kozmus in Helene Deželak v Št. Lenartu nad Laškim, 2 K. — Po g. And. Prebevšek, Sv. Anton v Slov. goricah, nabrano na veseli svatbi dveh sester Nežike in Micike Anžel v Smolincih, 10 K 60 vin. — Gašper Čarman, Škofja Loka, 10 K. — Po g. Al. Kosi, pos, v lljašovcih, nabrano na gostiji g. Al. Kosi in Micike Šantel v lljašovcih, 6 K 76 vin. — Po č. Janku Šircc, kaplanu, Vranjsko, nabrano na sedmini rajne Ane Žotler, 3 K 20 vin, — V. Kra-ner, kaplan, Gor. Radgona, 2 K 20 vin. — Nikolaj Fažmon, Sp. Duplek, p. Sv. Martin pri Vurbergu, 5 K 10 vin. — Peter Dajčman v Dramljah, nabrano na gostiji Vengrut-Dajčman, 5 K 24 vin. — Janez Pečolar, čevljar v Topolšici, Štaj., 4 K. — Po č. g. Ferdinandu Žgank, duhovniku, Dobje pri Planini, nabrano na gostiji g. Andreja Kladnik in Marije Jazbinšek v Dobju 16. februarja 1914, 7 K. — Martin Erhatič, kaplan, Sv. Anton v Slovenskih goricah, od gostije Bezjak-Jurančič in Haraerščak-Bezjak, 6 K 20 vin. — Anton Jerič, župnik v Lo-zicah, 3 K. — Po g. Jakobu Trojnko, jur., Gradec, vesela drii*b» pod predsedstvom g. Severa i: Or moža, iztržila za eno cigareto 5 K. — Po g. Tončki Rančigaj, Gomilsko, nabrano ob priliki poroke Marije in Ivana Rančigaj, 12 K. — Darovali svatje ob priliki poroke g. Ivana Fagancl, trg. in pek. njoislra na Rečici, z Nežiko Plesnikovo, 5 K. — Janez Miki, trgovec, Vodiča vas, 2 K. — S. Štefan, Dunaj, 5 K, — Marija Osana, učiteljeva vdova, Ljubljana, 1 K. — Tomaž Tavčar, kaplan v Čemšeniku, 2 K. — Jan. Mervcc, župnik, Št, Rupert, Dolenjsko, pod naslovom: Dejanja govore.., 1 K, — Po č. g. Iv. Sekol. župniku, Vogrče, ob priliki neke kupčije z g. I. Čarfom iz Kanovecc, 10 K. Ustanovnina: Dr. Semec, ravnatelj deželnih električnih naprav, Ljubljana, I. in II. rok, 100 K. Iz nabiralnikov: Podružnica Šmartno pti Litiji iz nabiralnika v župnišču 3 K 55 vin.; nadalje v gostilni g. Rus v Šmart nem 2 K 88 vin. in v gostilni Kat. Rozina, Šmartno, 93 vin. — Nabrano v nabiralniku v go. stilni g. Frana Gostiša v Gor. Logatcu 2 K. — Iz nabiralnika pri »Neuvvirtu« ob priliki godu č. g. Konrada Mente, proviz, v Kostanjah, 6 K. — Iz nabiralnika v hotelu Trabesinger, Celovec, 5 K 40 vin. — Po g. Ig. Mrcina, obč. taj„ D. M. v Polju, iz nabiralnika pri Hladniku, 3 K 81 vin. — lg. Mrcina, obč. tajnik v Dev. Mar. v Polju, iz nabiralnika pri »županu . 1 K 40 vin, — Podružnica Vipava, iz nabiralnika pri »Silvestru« 1 K 79 vin. Iz nabiralnika v gostilni g. Jos. Ambrožič, Slavina, 8 K 70 vin. — Kat. slov. izobraž. društvo v Spodnji Idriji, 3 K 88 vin. — Iz nabiralnika v go-stilni g. Ig. Mrcina v Zg. Kašlju, 2 K 46 vin. — »Tarokisti pri sv. Petru v Ljubljani« 27 K 06 vin. — Iz nabiralnika pri »Češnovarju-, Kolodvorska ulica v Ljubljani, 11 K 14 vin. — Po č. g. Fr. Polak, kaplanu v Hočah, iz nabiralnika pri g. Fr. Lebe, 4 K 51 vin. — Po č. g. Fr. Polak, kaplanu, Hoče pri Mariboru, iz nabiralnika v kaplaniji, 6 K 20 vin. — Podružnica v Železni Kaplji 2 K. — Po č. g. And. Benetek, župniku, iz nabiralnika v župnišču v DjekSah, 8 K .— Podružnica Sv. Jurij ob juž. žel. 3 K 88 vin. — Po podružnici Sv. Tomaž pri Ormožu iz nabiralnika pri gostilničarju g. Caf, 4 K 40 vin.; nadalje iz nabiralnika pri trgovcu g. I. Keglu 1 K 12 vin. Prispevek podružnic: Podružnica na Ježici 60 K. — Podružnica Sv. Jurij ob Taboru 50 K. — Podružnica v Mariboru 15 K. — Podružnica v Celovcu 39 K 40 vin. — Podružnica v Celju (nabrala gospa Ana Zcbič, pos. na Bregu pri Celju, med članicami) 11 K 30 vin. — Po podružnici Žalec, nabrano v veseli družbi v Št. Janžu na Peči 52 K. — Po moški podružnici na Vrhniki, nabrali agitatorji ob deželnozborskih vo. litvah dne 1, dec. 1913 7 K 76 vin.; nadalje iz na-biralnika v društvenem domu 4 K 40 vin. — Po. družnica na Breznici 39 K. — Podružnica v Konjicah 8 K. — Podružnica Sv. Jurij ob juž. žel. 20 K. — Po podružnici Sv. Jurij ob juž. žel. darovali igralci, 3 K 14 vin.— Podružnica v Konjicah (nabrala Micika Lamut v Konjicah) 5 K. Ženska podružnica Sv. Križ tik Slatine, 20 K. — Podružnica v Vipavi 3 K. — Podružnica v Konjicah (dar Roze Kokol) 2 K. — Podružnica Sliv-niča pri Mariboru 25 K. — Podružnica za Spodnjo Mislinjsko dolino v Pamečah, nabrano ob priliki poroke Fr. Bari — Helena Izak, 16 K. — Po podružnici v Hočah pri Mariboru, nabrala g. M. Jurič na gostiji A. Mlaker — Fr. Lebe, 7 K 45 vin. — Po podružnici v Konjicah, nabrala g. Fran Furman in g. Jula Kumer na gostiji Vivod — Kotnik, 10 K 35 vin. — Podružnica Sv. Magdalena v Mariboru, 10 K. — Ženska podružnica Dol. Košana, 13 K. — Podružnica v Krškem, 16 K 50 vin. — Podružnica v Podgori pri Gorici, 200 K. — Po podružnici Št. Ilj v Slov. goricah nabrano na veseli gostiji Zupanič— Simonič v Cerknici, 16 K 40 vin. — Ženska podružnica v Trstu, prebitek veselice, 120 K. — Po podružnici v Železni Kaplji, nabral č. g. L Fajnik, kaplan, ob priliki igre »Večna mladost in lepota« 2. februarja 1914 pri veselem omizju, 10 K. — Podružnica MengeS 20 K. — Podružnica Šmarje pri Jelšah 10 K. — Po podružnici v Konjicah nabrano na gostiji Šibanc — Slapnik v Konjicah, 6 K. — Podružnica Šmartno pod Šmarno goro, 61 K 20 vin. — Podružnica Studenice pri Poljčanah, 22 K 22 vin. — Po podružnici Sv. Križ pri Mariboru, darovali svatje na Iglič—Špesarjevi gostiji, 30 K. —■ Po podružnici v Konjicah, nabrala g. Jula Kumer na gostiji Škoflek — Škale, 5 K 20 vin. — Nadalje je nabrala g. Tereza Godec na gostiji Bogatin 4 K 30 vin. — Ženska podružnica na Vrhniki, prebitek veselice v Vel. Ligonji pri Vrhniki, 20 K. — Po podružnici Sv. Jurij ob juž. železnici od gostije Pečar-Wodeb, 7 K 21 vin. — Podružnica Sv. Jurij ob juž. železnici (članarina) 50 vin. Sklad Mohorjanov: 342. Mohorjani Sv. Jernej pri Ločah, po knez,-škof, žup, uradu, 3 K 20 vin. — 343. Mohorjani Boh. Srednjavas, po žup. uradu, 7 K. — 344. Mohorjani Št. Rupert v Slov. goricah, 9 K 20 vin. — 345. Mohorjani v Nabrežini po kuratnem uradu 9 K 86 vin. — 246. Mohorjani v Šempolaju po č. g. Frančišku Švara, vikarju, 9 K 20 vin. — 247. Mohorjani v Gor. Ponikvi p. Žalec, po žup. uradu, 2 K 50 vin. — 248. Mohorjani Podgora pri Gorici, po č. g. C. M. Vuga, kuratu, 14 K. — 249. Mohorjani v KrSkem po žup. uradu 3 K 60 vin. — 250. Mohorjani v Cerknem po i. g. dr. Franu Knavs, dekanu, 4 K 85 vin. — 251. Mohorjani v Čadramu, po č. g. I. Bezenšek, župniku, 10 K. — 252. Mohorjani na Viču pri Ljubljani, po župnem uradu, 8 K. — 253. Mohorjani v Rihenbergu, po č. g. Jos. Strancar, župniku, 13 K, — 254. Mohorjani v Ratečah p. Bela peč, po župnem uradu, 4 K. — 255. Mohorjani v Hajdinu pri Ptuju po č. g. Jan. Toman, žup»iku, 26 K. — 256. Mohorjani v Selah, Kor., po g. Tom. Olip, 7 K 80 vin. — 257. Mohorjani v Žihpoljah, po č. g. Fr. Mihi, župniku, 5 K. — 258. Mohorjani v Kapli na Dravi, po žup. uradu, 5 K. — 259. Mohorjani v Suhorju pri Metliki, po žup. uradu, 5 K. — 260. Mohorjani v Podgorju po župnem uradu 2 K 50 vin. — 261. Mohorjani v Metliki, Dolenjsko, 11 K 10 vin. — 262. Mohorjani Prevorje p. Pilštanj, po č. g. Romanu Skerbs, poverjeniku, 3 K. PRISPEVKI ZA »LJUDSKI SKLAD«. za mesece: november, december 1913, januar, februar 1914. Prevzv, g. knezoškof 80 K. — Dr. Ivan Zajec 60 K. — Dr. V. Pegan 80 K. — Prof. Dermastia 10 K. — Dr. Stoje 9 K. — Prelat Kalan 20 K. — Kanonik Šiška 20 K. — Dr. A. Ušeničnik 15 K. — Župnik Petrič 5 K. — Dr. Debevec 11 K. — Urednik Kerhne 12 K. — Dr. Dermastia 7 K. — Ravnatelj Traven 8 K. — Ravnatelj Jovan 9 K. — Ravnatelj Rašica 4 K. — Župnik Barlč 4 K. — Dr. L. Pogačnik 2 K. — Dr. AdleSič 1 K. — Dr. Natlačen 4 K. — Dr. Čekal 1 K. — Neimenovan 1 K. — Jernej Ložar 1 K, — Neimenovan 10 K. — Ivan Lavrenčič, kanonik, dež. poslance, 20 K mesto venca na grob dr. Žitnika. — Občinski zastop Stari trg 30 K mesto venca na grob dr. Žitnika. — Dr. I. M. Kržišnik, dekan. Trnovo, 10 K. — A. Lavrič, dekan, Vip&v», 10 K. — I. Primat, kaplan, Vrhnika, 2 K. — G. Cerar, kaplan .Črnomelj, 3 K. — I. Pele, župnik, Hinje, 5 K. — A. Pehani, župnik, Knežak, 5 K. — F. Sedej, kaplan. Polhov gradeč, 4 K. F. PavSič, župnik, Turjak, 2 K, i- M. Okorn, beneficijat, Voglje, 5 K. — 1. Tušar, Idrija, 4 K. — M, Arko, dekan, Idrija, 10 K. — I. Trpin, župnik, Mošnje, 2 K. — M. Jarc, kaplan, Dobrova, 3 K. — M. Zevnik, kaplan, Kamnik, 10 K, — Dr. I. Kot. nik, kaplan. Kranj, 3 K. — K. Zaje, kaplan, Slavina. 2 K. — J. Omahna, kaplan, Boštani, 3 K. —• A. Pipan, župnik v p„ Št. Vid pri Zatičini, 5 K, —■ M. Novak, župnik, Radoljica, 5 K. — R. Potočnik, kaplan, Mokronog, 2 K. — J. Bulovec, kaplan, Sv. Križ, 2 K. — F. Sever, župnik, Št. Vid, 2 K. — I. Šašelj, župnik, Adlešiči, 5 K. — S. Žužek, župnik, Vodice, 10 K. — J. Miklavčič, kaplan, Št. Vid, 3 K. — A. Kralj, kurat, Gočc, 2 K. — J. Markič, kaplan, Preddvor, 2 K. — A. Pravst, kurat, Planina, 3 K. — M. Grzin, župnik, Preserjc, 5 K. — I. Zupane, župnik, Goriče, 2 K. — F. 1'ečarič, kaplan, Dovje. 2 K. — V. Jeršc, kaplan. Mengeš, 20 K. — I. Žga. njar, kaplan, Trnovo, 2 K. — Franc Zbašnik, župnik v p., Hrastje, 3 K. — I. Zupan, župnik, Hrenov vicc, 10 K, — A. Lovšin, kaplan, Radeče, 3 K, —• F. Pfajfar, kaplan, Vel. Dolina, 2 K .— S. Pristov, kurat, Št. Vid, 2 K. — 1. Vidergar, župnik, Št. Vid, 2 K. — A. Črnugelj, kaplan, Črni vrh, 2 K. — S, Ažman, župnik, Kamnagorica, 2 K, — P. Likar, kaplan, Št. Jernej, 2 K, — J. Vrankar, župnik, Dobrava, 5 K .— M. Erzar, dekan, Postojna, 10 K, — F. Pešec, župnik, Krka. 2 K. — M. Škerjanec, župnik, Prem ,3 K. — I. Dolenc, kaplan, Trnovo, 2 K. — J. Hafner, kaplan, Vel. Lašče, 2 K. — A, Stenovec, kaplan, Stari trg, 2 K. — A. Brcceljnik, kaplan, Cerklje, 3 K. — I. Erjavec, župnik. Gor. Logatec, 2 K. — V. Čadež, kaplan, Tržič, 3 K. —• A. Jerič, župnik, Lozice, 2 K. — F, Kovačič, kaplan, Loški potok, 5 K. — V. Sitar, župnik, Št, Gotard, 3 K. — A. Abram, župnik, Košana, 6 K. — F. Vidmar, župnik, Tržišče, 2 K. — M. Arko, dekan, Idrija, 10 K. — Neimenovan, Sostro, 3 K. — T. Rožnik, župnik, Dobrnič, 5 K. — J. Rozman, župnik, Kovor, 2 K. — J. Lavtižar, župnik. Kranjska gora, 5 K, — E. Jarc. dež. in drž. poslanec, 60 K. — Dr. Perne, Kranj, 2 K. — I. Rogelj, kaplan, Kostanjevica, 3 K. — I. Mihelčič, župnik, Zaplana, 5 K. — J. Miklavčič, župnik, Vrh. 3 K. — F. Žvan, župnik, Boh. Bistrica. 10 K. — F. Vovko, župnik, Št. Peter, Dol., 5 K. — G. Vilman, župnik, Ljubno, 5 K. — F. Povše, kom. svetnik, drž. in dež. poslanec, 150 K. — Občinski odbor Dol. Logatec 20 K. — Nagode, župnik, Št. Jošt, 10 K. — Tarokisti v hotelu »Balkan«, Kranjska gora. 5 K. — Kmetska zveza za ljubljansko okolico 50 K. — K. Čuk. župnik, Škocijan, 2 K. — A. Komlanec, kaplan. Škoci-jan, 2 K. — J. Klavžar, kaplan, Škocijan, 2 K. Darovi za dr. Žitnikov spomenik. VI. izkaz (zaključen 28. februarja). Neimenovan poslanec, Ljubljana . . . K 40 — Fran Komatar, nadpaznik dež. prisilne delavnice, Ljubljana...... » 2 — Ivan Bešter, župnik, Senožeče . . . 60'— Jernej Benčan, Planina pri Rakeku. zbirka............. 54'30 Stanko Premrl, stolni kapelnik, Ljub- ljana ............ * 4 — 5 — Josip Piano, postajenačelnik, Rečica ob P............. 2— Viktor Šega. kurat dež prisilne de- lavnice, Ljubljana....... 2'— Anton Bojanec, kurat, Suhorija . . . » 6'— Jan. Spetič, Mar. Srebot, Matej Šlab- 3'80 Županstvo Planina pri Rakeku . , . » 20 — Jos. Jakusch, arhitekt, Ljubljana . . » 3 — Vsota . K 202'10 K temu izkazi I.—V, , » 1378 41 Skupaj . K 1580 51 Našemu uredništvu pa so poslali poslanefi Zurc zbirko 40 K. Darovali so: Župnik Nemanič, Brusnice, 10 K. — Deželni živinozdravnik Černe 5 K. — Župnik Terškan, Šmihel, 1 K, — Vikar Lobe, Novo mesto, 2 K. — Župnik Porenta, Sto-piče, 5 K. — Prof. Sever, Novo mesto, 1 K. — Ravnatelj Rohrmann, Grm, 5 K. — Dragotin Golia, Novo mesto, 1 K. — Jos. Zurc. dež. poslanec, 10 K, — Dalje je uredništvu poslal drž. in dež. poslanec vitez Pogačnik 25 K, ki smo jih izročili določenemu namenu. vešča slovenskega in nemškega jezika Išče slut-be v kakšni trgovini ali kaj primernega. Ponudbe na upravo „Slo venca" pod št. 757. ribizlovih grmov se proda: Kolodvorska ul. 11, pri vrtnarja. 753 Skladišče na dvorišču se odda takoj, nllca 6, II. nadstropje. šelenburgova 781 Sprejmem učenko za mojo manufakturno trgovino, zmožno tud) nemščine, 16 let staro. T. Ogrin, Novomesto. Ugodna priložnost dobro ohranjena 1*1 i •• tt ■ vii se ceno proda. — Ogleda se lahko vsaki fas na Dnnajskl cesti Stev, 50. 75G KNJIŽEVNOST. Priporočamo naslednje ravnokar iz-izšle priporočljive knjige: Fastenpredigten über die Erreignisse aui dem ölberge, von P. Gerard Diessel. Cena K —.96. Eberle, Die kirchlichen Leidensoiiizien der Fastenzeit. Fastenpredigten. Cena K 1.20. Zottl, Die sieben Worte Christi am Kreuze. Nebst einer Predigt auf den hl. Karfreitag. Fastenpredigten. Cena K 1.44. Bussar, Zehn Minuten Predigten aui jeden Sonntag des Jahres. Predige praktisch, predige populär, predige kurz! K 3.36. Predigten des Hochwst. Herrn Dr. Augustin Egger, Bischof von St. Gallen. 11. Band. Cena K 5.28. Udeis, Der Kampf um Gott. Sämmt-(iche Vernunftbeweise für und Einwürfe gegen das Dasein Gottes, populär apologetisch dargelegt. Cena K 2.60. Klug, Die ewigen Wege. Gedanken über das zweite Hauptstück des Katechismus. Cena K 2.16. Mohr, Die Seele im Hergottswinkel. Sonntagsbüchlein für schlichte Leute. Cena K 2.40. KATOL. BUKVARNI V LJUBLJANI. Izpraznjena Je služba organista in cerkvenika » Vel. Laščah. — Letna plača 1200 K. Stanarina 180 K. Pismene prošnje sprejema do 14. t. m. župnl urad. 723 Kurzne cene dne 7. marca 1914. Državne rente. 4% konv.dav.pr kron. renta (maj—nov.) 4% konv. dav. pr. kron. renta (jan—jul.) 4'2°/0 avstr. velj. papir, renta (febr,—avg.) 4-2% avstr. velj. srebr. renta (april—okt.) 4 avstr. zlata renta, davk. prosta . . . 4% avstr. kronska renta (marec—sept.) 4% av. kron. renta iz 1.1912 (junij—dec.) 4 °/o ogr. renta v zlatu.......... 4% ogr. renta v kronah iz 1.1910. . . 4'/2% ogr.renta v kronah iz 1.1913. . Druge javne zadolžnice. 4"Jo kranjsko deželno posojilo iz 1.1888. 4 V2°/o kranjsko del inelior.pos. iz 1.1911. 4'/2% kranjske deželne banke..... 4% bosansko deželno posojilo..... 4% obveznice Rudolf, železnice 4 o/o obvezni« železn. Ljubljana-Kamnik 4 % obveznice dolenj. železnic..... Srečke. 4% drž. srečke iz 1.1860. po 500 gld. a. v. 4% drž. srečke iz 1.1860. po 100 gld. a. v. Državne srečke iz 1.1864. po 100 gld. a. v. Državne srečke iz 1.1864. po 50 gld. a. v. 5% don. uravn. pos. iz 1.1870. po 100 gld. 3% avstr. zemlj. kredit, srečke I. izd. 3°/o avstr. zemlj. kredit, srečke II. izd. Bazilika budimp. iz 1. 1886. po 5 gld. Ljubljanske srečke po 20 gld....... Rudeci križ avstr. iz 1. 1882. po 10 gld, Rudeči križ ogr. iz 1. 1882. po 5 gld. . Rudeči križ ital. iz 1. 1885. po 25 lir . . Josziv-srečke iz 1.1888........... Turške srečke............... Srbske drž. tob. srečke iz 1.1888..... Akcije. Avstr. kreditni zavod........... Avstro-ogrska banka........... Anglo-avstrijska banka.......... Dunajsko bančno društvo........ jadranska banka.............. Ljubljanska kreditna banka....... ynion banka.............. Zivnostenska banka ............ Avstrijski Lloyd.............. Državna železnica............. Južna železnica.............. Alpine................... Skoda........ «........... Valute. 20 frankov................. 20 mark.................. Sterling..........'......... Rubelj ................... Vsa tozadevna po asnlla se dobe tudi v podružnici c. kr. pnv. avs r. kred t. zavoda v Ljubljani. Tržne cene. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 7. marca 1914. Pšenica za april 1914.....12-48 Pšenica za maj 1914.....12'41 Pšenica za oktober 1914 . . . 11'22 Rž april 1914........9'36 Rž za oktober........8"77 Oves april 1914.......7 64 Oves za oktober.......769 Koruza za maj 1914.....6*77 Koruza za julij 1914.....6-89 Lep hlev za 5 konj, zraven sobo za hlapca, se takoj odda v najem v Spodnji SiikL Zaloga Piva Rheiningbau«. 731 Izdaja konzorcij »Slovenca«, K h 82 90 82 90 86 50 86 65 104 50 83 50 83 40 98 90 82 05 30 30 05 — 95 — 81 50 85 55 92 75 1621 437 — 670 — 350 — 271 _ 281 50 241 25 27 — 60 — 31 75 46 — 16 — 225 50 29 50 638 75 1958 — 343 50 536 AVti — 4C6 _ 609 — 279 25 627 — 713 50 103 25 840 75 772 40 19 04 23 54 24 02 253 25 Zahvala. Povodom smrti našega ljublje-uega, nopozabnega očeta tasta in starega očeta, gospoda ttia Klopi izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izraženo sočutje in za spremstvo pri pogrebu, svojo najtoplejšo zahvalo. Nadalje se zahvaljujemo preč. duhovščini za sjjremstvo pri pogrebu, kakor tudi si. pevskemu društvu za ginljivo petje. Vsem Bog poplačaj! Moravče, 9. marca 1914. 784 Žalnjoči ostali. C «m župnik pri sv. Luciji poleg Albone je bil po uporabi tinkture za želodec lekarnarja Piccoli-ja v Ljubljani, Dunajska cesta, rešen želodčne bolezni, na kateri je trpel skozi 9 let. — Steklenica 20 vinarjev. Naročila sprejema lekarna zdravniško priporočeno kritvoreče vino daje moč in zdravje. Vzorec 4 steklenice 5 kg franko po poštnem povzetju K 4-50. Edina zaloga Br. Novakovič veletrgovina vina, vermoutha, Maršale, Malage, konjaka, žganja itd. Ljubi] ana« .......................................................................................... M«»»» TRGOVINA papirnate oziroma mešane stroke, na dobrem mestu v Ljubljani, pripravna tudi za damo, se vsled družinskih razmer, pod ugodnimi plačilnimi pogoji takoj proda. Ponudbe na Anončno ekspedicijo Hočevar v Ljubljani. 764 RAZPIS SLUŽBE oskrbnika oziroma oskrbnice in kuharice za hotel »ZLATOROG«. ===== Slovensko planinsko društvo v Ljubljani razpisuje službo oskrbnika ozir. oskrbnice ter kuharice za hotel Zla-torog v Ukanci ob Bohinjskem jezeru. Ponudbe je poslati na Osrednji odbor Slovenskega Planinskega Društva v Ljubljani do 30. marca t. 1. 786 Sprejme se i SANATORIUM • EMONA 1 ZA'NOTRANJE^^j^iCNE -BOLEZNI Í" / LtJUBLtJANA • KOMENSKEGA ULICA- 4 \ k f sef-ZDRAVMK:pRMARij■ D^- FR. DERGANC11 bomptoaristinla vešča slovenskega in nemškega jezika. Ponudbe s jirepisi spričeval in če mogoče s lotogra-lijo, ki se vrne, na upravništvo „Slovenca" pod št. 788. Kmetijsko društvo v Vipavi i$če spretnega potovalca za vinsko kupčijo s plačo po dogovoru. Ponudniki naj se obrnejo naravnost pismeno, še bolje osebno na kmetijsko društvo. mešane stroke z dobrimi referencami, išče mesta^ ker njegov dosedanji šef opusti trgovino. Cenjena vprašanja na Frid. Ferra pri tvrdkl H. D, Taurer, Dobrlavas, Koroško. Sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo žalostno vest, da je naša preljubljena hčerka, sestra in nečakinja, gospodična Leontina Pollak po dolgi bolezni, večkrat previdena s svetimi zakramenti, danes zvečer udana v voljo Božjo, zaspala v Gospodu. V molitev priporoča rajnico v imenu vseh sorodnikov 7 Viktorija Pire. Tržič, dne 7. marca 1914. Mesto vsacega drugega obvestila. Službe išče mladenič star 17 '/i let, ki jc dovršil 5 gimn. razredov: a vsled gmotnih razmer moral zapustiti šolo. Nastop lahko takoj. Pri zglasitvi naj sc označijo plačilni pogoji in čas nastopa. Naslov pove uprava pod št.. 795. Razglas. V torek dne 10. marca 1914 dopoldne ob pol 9. uri razprodal 1 -m pod roko vse svoje zemljišče v Zgodnji Šiški to je hišo št. 36 z vrtom in gospodarskim poslopjem, nadalje krasne stavbene prostore, njive, travnike in gozde, ležeče v davčni občini Zgornja in Spodnja Šiška, Glince in Trnovo, in nadalje svoje stavbišče ob državni železnici v Spodnji Šiški. Zadnje omenjeno stavbišče se nahaja prav tik železničnega tira in je jako pripravno za podjetnika, ki hoče izpeljati iz progo državne železnice že-leznični tir na svoje zemljišče. Posamezni reflektanti so uljudno vabljeni, da se zglase pri meni V Zgornji Šiški št. 36 ali pa pri mojem zastopniku gospodu Dr. Josipu Furlanu, odvetniku v Ljubljani, kjer dobe vsak čas natančna pojasnila in vsestranske informacije. S prodajo pričnem v torek dne 10. t. m. dopoldne ob pol 9. uri v Zgornji Šiški št. 36, kjer naj se posamezni kupci snidejo. V Ljubljani, dne 6. marca 1914. 776 Ivan Zakotnik tesarski mojster in posestnik, simia "1 Spomladne modele za dame in deklice priporoča 2734 tvrdka R. LiU KIČ Ljubljana, Pred Škofijo št 19. Za gospode in dečke največja izbira oblek in površnikov najnovejšega kroja. Priznano nižje cene! suni Tisk: »Katoliške Tiskarne •<. Odgovorni urednik: Jožef Gostinčar, državni poslanec,