Poštnina platana d gotovini	m	Cena	Din	1*-
Vlcumski dem
S tur. 17.
U IjubljcuU, petek, 22. lanuacMi 1937
leto II.
„Španija - Spancem!"
Govor predsednika španske republike
Valenci ja, 22. jan. o. Havas poroča: Včeraj je prispel iz Barcelone predsednik španske republike Azana. Kakor je znano, je bil Azana dejansko ujetnik katalonske vlade in nekak talec za to, da bo madridska vlada držala svoje obljube napram Kataloncem. Kljub večkratnim poskusom, da bi prišel iz Barcelone, mu to ni bilo mogoče. Zato domnevajo, da pomeni njegov odhod iz Barcelone zdaj končnoveljavno uresničenje težnje, da postane Katalonija popolnoma neodvisna država. Azana se v Barcelono ne bo več vrnil.
Sinoči je imel predsednik republike z balkona mestne hiše v Valenciji govor, v katerem je dejal med drugim naslednje:
»Špansko ljudstvo se je odločilo, da se bo tako dolgo borilo za obrambo republike, dokler bo to potrebno. Španija je zdaj pozorišče tujega prodiranja na špansko ozemlje in se je zaradi tega položaj docela spremenil. Španija je združena s svojo vladavino proti temu prodiranju. Vsakomur je danes znano, da pomeni boj zunanjih sil za posest Španije nevarnost, da izbruhne splošna vojna v Evropi, ker ruši ta boj tujih sil evropsko ravnovesje. Vojna nevarnost raste zaradi tega, kerprihajajo v Španijo zunanje vojske z namenom, da se s svojini vplivom vsidrajo v španske domače zadeve.
Te tuje sile prestopajo vse mednarodne zakone in predpise brez sramu. To se vrši na španskem ozemlju.
Španska vlada sprejme nase sleherno žrtev, da se to prepreči, sprejme nadzorstvo nad pošiljanjem orožja in vse drugo, hoče samo, da se povsod brezpogojno spoštuje oblast republike. — Glede Maroka je dejal, da je Španija v svoji marokanski politiki zmeraj dajala velike koncesije za gospodarsko izkoriščanje, da pa ni nikdar prekoračila meja.
Zanimivo je v njegovem govoru bilo, da ni naravnost skoraj nikjer napadal nacionalistov, pač pa damo inozemske oborožene sile, ki se hočejo polastiti Španije. Morda je to stališče v zvezi z nameni Anglije, da se v Španiji konča brezplodna vojna in se ustanovi ena republikanska vlada.
Nacionalistična zmaga pred Madridom
Salamanca, 22. jan. o. V protinapadu, ki so ca rdeči pred dvema dnevoma poskusili na madridski fronti, je prišlo do strašnih bojev, v katerih so pa
nacionalisti kljub silovitemu zaletu rdečih osvojili hrib Los Angeles, ki obvladuje Madrid. Nacionalisti eo s tem postali gospodarji ene najvažnejših točk, ki jo z vso naglico utrjujejo, tako da je ne bo mogoče zavzeti.
Seviljski radio poroča, da so med napadom na-
cionalističnih čet na Los Angeles rdeči ujetniki izpovedali, da je bil napad republikanskih čet sklenjen le nekaj ur pred prvimi spopadi na teh postojankah. Napadalci so poslali v bitko vse razpoložljive motorizirane oddelke in posrečilo se jim je prispeti do nacionalističnih črt. Takrat je pa nacionalistično topništvo začelo streljati in je pognalo napadalce v beg. Po begu republikanskih čet smo akcijo nadaljevali in prodrli 3 km. Po tem neuspehu se je sovražnik še nadalje umaknil, le njegovo letalstvo je nekoliko delovalo v univerzitetni naselbini.
Po tej ofenzivi v okolici Las Roeas na desnem krilu armade generala Molle je danes na vseh madridskih frontah zavladalo zatišje. Na severu univerzitetne naselbine in v okraju Moncloa je bilo le malo streljanja iz pušk.
Anarhisti se upiralo komunistom
Salamanca, 22. januarja. AA. (DNB.) Anathi-stično-sindikalistični elementi v prestolnici prehajajo odkrito v upor proti oblastnikom v Valenciji in proti odboru za obrambo Madrida. Neki govornik iz tega tabora je včeraj na javnem kraju pred mnogimi poslušalci dejal, da Madrid popolnoma propada od gladu in bede in da morajo sindikalisti anarhistične smeri odreči poslušnost na fronti.
Zasedanje japonsko zbornice ee je pričelo včeraj v novi palači v Tokiu. Predsednik vlade Mirota je govoril o pomenu nemško-japonske pogodbe ter boja proti komunizmu. Pri razgovoru se je baje pokazal precejšnja opozicija proti vladi. Cesar je zaradi tega parlament odgodil, ker vlada pričakuje, da bodo poslanci morda prišli v kakih 14 dneh k pan.cti.
Politika Anglije, Francife in Jugoslavije se ujema
Pariz, 22. januarja. AA. Veliki gospodarski ve-černik »Information« priobčuje članek o jugoslovanski politiki. Ni dvoma, pravi list, da bo pakt prijateljstva med Jugoslavijo in Bolgarijo podpisan prihodnji teden. Predsednik bolgarske vlade Kjose-ivanov ima osebno priti v Belgrad, da podpiše pakt. To diplomatsko dejanje pomeni, kakor smo že povedali, popuščanje napetosti na Balkanu. Po drugi strani je podal kralj, namestnik Nj. kr. Vis. knez Pavle britanskim listom izjavo, ki jo bodo vsi prijatelji miru visoko cenili, kakor to zasluži. List primerja izjavo ugoslov. kraljevega namestnika z znano izjavo predsednika francoske vlade Leona Bluma proti takoimenovani usodnosti vojne. List navaja dalje cele odstavke te izjave kneza namestnika in pravi, da je Nj. kr. Vis. knez namestnik podal ideje, ki se popolnoma skladajo z idejami, ki jih je podal angleški zunanji minister Eden pred
nekaj dnevi v angleškem parlamentu. Tako se je vnovič potrdila skupnost misli in akcije združenih spominov na nevarnosti v bodočnosti. Na koncu omenja pisec članka tudi včerajšnji govor poslanika Puriča na kosilu o priliki polaganja temeljnega kamna za jugoslovanski paviljon na mednarodni razstavi v Parizu, kjer je jugoslovanski poslanik podčrtal neomajno prijateljstvo med Jugoslavijo in Francijo. Zadnje mesece, pravi list, so se često slišali glasovi, ki jim je bil namen zbuditi vero v razne težkoče, ki naj bi obstojale med Parizom in Bel-gradom. Posebno so navajali gospodarske razloge. Vedeli smo to, in smo rekli, da nič ne more ločiti naši dve državi. Zdaj nam to potrjujejo tudi poklicani politiki. Zdaj ni najmanjšega nesoglasja med politiko Londona, Pariza in Belgrada. To bi morali sprevideti tudi tisti, ki bi hoteli v kalnem ribariti.
Bo?i In upori v Abesrnifl
Rim. 22. januarja, o. Po zadnjih poročilih italijanskega tiska je videti, da je položaj v Abesiniji precej nemirnejši, kakor pa bi se dalo sklepati po uradnih vesteh. Osvajanje in pomirjenje pokrajin na jugozahodu in zahodu Abesinije še ni končano, ker so italijanski oddelki naleteli tu na močne abesinske tolpe, ki so dobro oborožene in zelo organizirane. Vrh tega je po V6ej pokrajini Sidom izbruhnila vstaja. Podkralj Graziani je zaradi tega prenesel svoj generalni štab iz Addis Abebe v Sidamo in osebno vodi operacije proti vstašem.
Vrhovno poveljstvo pa ima maršal Badoglio. Do glavnega boja bo prišlo na vzhodnem bregu jezera Margarita. Upornike vodi ras Desta ter dedžas Gabre Mariam.
Ras Desta ima kakih 10.000 vojakov. Ni dvoma, da bo italijanska vojska obračunala tudi s temi oddelki, vendar kakor kaže. šele po daljših bojih.
Roosevelt fe prisegel
Washington, 22 jan. o. Predsednik Roosevelt je uradno prevzel v drugič svojo predsedniško 6lužbo ob velikih slovesnostih. V zbornico se je pripeljal pod najstrožjimi varnostnimi ukrepi, ker se je policija bala zaradi stavke avtomobilskega delavstva demonstracij ali celo atentata. Predsednikov avto so spremljali 4 oklopni avtomobili.
Preden je predsednik Roosevelt odšel v mestno dvorano, kjer je prisegel na ustavo, ga je pozdravil častni oddelek redarstva, vojske in mornarice.
Po zaprisegi je imel Roosevelt govor, v katerem je med drugim izjavil, da je po mnenju Zedinjenih držav jx>trebna močna vlada, ki bo znala rešiti zapletena vprašanja sedanjega javnega življenja. Sodobno vlada mora urediti gospodarske bolezni tako, kakor so svoi čas zdravili nalezljive bolezni. Vlade ne sme nihče ovirali pri njenem delu. Nato je Roosevelt izjavil, da je zlomil av-tokratijo posameznikov in da želi zgraditi še boljšo Ameriko.
Spored zasedanja ZN
2eneva, 21. januarja, o. Na sporedu zasedanja sveta Zveze narodov so tale glavna vprašanja:
Aleksandretta. vprašanje španskih beguncev, svobodna mesto Gdansk, sklicanje predsedstva raz-orožitvene konference, bolgarsko stabilizacijsko posojilo, ustanovitev odbora za proučevanje sirovin in druga gospodarska in politična vprašanja.
Mislijo, da bo svet zasedal leden dni, to je do četrtka prihodnjega tedna. Med turško in francosko delegacijo ne vrše zelo vneto pogajanja, da | stom uporabo belgijskih postaj in se zahvalil Mus-
se dožene spravljiva formula za ureditev vprašanja Aleksandrette Kaže, da se je razmerje med Francijo in Turčijo znatno popravilo.
Francosko-turški razgovori se bodo nadaljevali vzporedno z zasedanjem sveta ZN, dokler ne bodo svetu ZN predložili končnega načrta za likvidacijo spora.
Danes ne bo konference med francoskimi in turškimi delegati Poročevalec o tem vprašanju pred svetom ZN g. Sandler je imel dopoldne razgovor z gg. Delbosom in Ruždijem Arasom. Gosp. Sandler si prizadeva, da bi obe stranki združil na kompromisni ureditvi aleksandrettskega vprašanja.
Program francoske socialne stranke
Pari*, 22. januarja. Poslanski klub francoske socialne stranke, naslednice razpuščenih »Ognjenih križev«, se je sestavil. Za predsednika je izvoljen Ybarnegaray. Izjava, ki jo je klub objavil, pravi, da je francoska socialna stranka skrajno nasprotna vsem diktatorskim poskusom, naj pridejo od koderkoli. Stranka misli, da imajo biti pred zakonom vsi državljani enaki in enakopravni glede davkov. Izjava izreka dalje simpatije vsem narodom, vendar pa ne more dovoliti nobenega tujega pritiska na francosko republiko. Tudi se izjava izreka proti
temu, da bi se francoska varnost prepuščala izključno Društvu narodov, ki je pogosto neaktivno, in priporoča zbližan je z narodi, katerih interesi so enaki interesom Francije. Francoska socialna stranka si želi močne vojske in ponuja roko vsem, ki so združeni v prijateljskem idealu, kar je bistveno za pravo francosko politiko ljubezni, dela, družine in domovine.
Stanfe sv. očeta zmeraj slabši
Itirn, 22. januarja, m. Reuter doznava iz vatikanskih krogov, da je sv. oče včeraj dvakrat padel v nezavest. Izve se tudi, da sc je zdravstveno stanje sv. očeta znova poslabšalo ter so visokegu bolnika morali zopet prenesti v posteljo. Vso noč je sv. oče prebil v hudih bolečinah ter po teh vesteh ni niti za trenutek zatisnil očesa.
Pred podpfsom pakta večnega prijateljstva z Bolgari
Belgrad, 22. januarja, m. Kakor je »Slovenski dom« že poročal, bo v nedeljo tu slovesno podpisan pakt o večnem prijateljstvu med Jugoslavijo in Bolgarijo. Predsednik bolgarske vlade Kjose-ivanov bo odpotoval iz Sofije v soboto zvečer ter bo prispel v Belgrad v nedeljo zjutraj. Z njim pride še kabinetni šef Milev, obenem pa tudi večja skupina najuglednejših sofijskih časnikarjev in ravnateljev sofijskih listov, na čelu s predsednikom bolgarskega Presbiroja Balabanovim. Med drugimi bodo prišli v Belgrad tudi ravnatelj lista »Utro« Stevan Tanev, »Slova« Mečkarov, »Zore« Kupen-kov, »Dnes« Protič, »Mira« Mrzikov, »Parole Bul-gare« Vladimir Danev. Za prihod predsednika bolgarske vlade so tu končane vse priprave. Predsednik belgrajske občine Vlada Ilič bo s posebnim proglasom pozval meščanstvo, naj se v čim večjem številu udeleži slovesnega sprejema bolgarskega predsednika vlade Kjoseivanova v nedeljo zjutraj na železniški postaji.
Proti prevratnim elementom v angleških kolonijah je napisal v poročilu odbora za napredek angleškega cesarstva sir Patrick Hannon, oster protest, češ, da so to povečini Rusi, ki Sirijo komunistično proj>agando po angleškem cesarstvu.
Prve velike topove preskušajo v novi tovarni za orožje, ki jo je zgradila angleška vlada v Londonu. Pri tem je zaposlenih 4000 delavcev.
6-dnevni politični shod rexistov
Bruselj, 22. januarja, o. Belgijska reksistična stranka je v torek pričela s politično manifestacijo, kakršne zgodovina ne pozna. Gre namreč za šestdnevno politično prireditev, nekako šestdnevno politično dirko, pod geslom »Boj starim strankam«. Vseli šest cini bodo v veliki bruseljski športni palači govori reksističnih voditeljev in manifestacije reksističnih množic. Prva prireditev, v torek, je zbrala 12.000 oseb, kakor jih bruseljska športna palača še ni videla. Vsi kotički so bili zasedeni, govoril je voditelj reksa Degrelle, ki je dejal, da se še nikdar v zgodovini Belgije ni posrečilo nobeni stranki dobiti na svoj shod toliko ljudi. To je dokaz, da njegovo gibanje raste in ne upada. Degrelle je napadel v svojem govoru van Zeelan-dovo vlado, zlasti zaradi umora dijilomata Borts-gravea, ki so ga ustrelili rdeči iz zasede na madridski fronti Zahteval je, da zaradi tega vlada pretrga odnošaje z valencijsko vlado. Obsodil je tudi radijsko politiko vlade, ki prepoveduje reksi-
soliniju za to, da mu je dovolil, da je svojim pristašem in vsemu svetu govoril preko turinske postaje.
Prireditve se nadaljujejo vsak večer in so deležne nezmanjšanega zanimanja. Kljub omalovaževanju, ki jim ga izkazuje belgijsko časopisje vseh starih strank. Shodi povzročajo veliko razburjenje med levičarji in so komunisti že dvakrat napadli Degrcllove pristaše, ki so odhajali s shoda. Re-ksisti so dobili nalog, da se morajo izogibati vsakemu spopadu, ker bo vlada porabila prvo priliko, da jim shode pod pretvezo skrbi za javni mir prepove.
Na sinočnjem zboru je govoril pred velikansko množico nacionalistični senator van Derem, ki je izrazil popolno zvestobo vseh Flamcev belgijskemu kralju in državi. Dejal je, da vsi pravi Flamci prav zaradi Reksa in njegovega idealističnega gibanja cenijo in spoštujejo belgijski narod ter državno enotnost,
Vesti 22. januarja
Peklenski stroji v Lizboni so bili delo inozemskih komunistov in je bilo v tej zvezi aretiranih veliko število domačih in tujih državljanov. V Lizboni vlada zdaj popolen mir.
Volivno pravico za ženske določa novi bolgarski občinski volivni red. Zdaj bodo smele voliti sicer samo matere, toda kljub teinu je to velik korak naprej.
Velik politični govor bo imel v nedeljo francoski ministrski predsednik Blum v Lyonu. V njem se bo dotaknil tudi Sjianije.
Nemčija bo varovala varnost Belgije, ne da bi
se bilo treba Belgiji obvezati, da bi ona pomagala Nemčiji v primeru vojne. S tein je Belgija dejansko neodvisna in ji ni treba sklepati nobenih pogodb o vojaški pomoči ne s Francijo, ne z Anglijo.1 /
Nemške otoke v Severnem morju utrjujejo z
vso naglico, med njimi zlasti Helgoland, kjer so zgradili Nemci več podzemskih letališč.
Pozornost tiska na moskovski proces hoče 7. vsemi silami, ki so mu še ostale, obrniti Trocki. Izjavil je, da so bili že vsi člani prvih sovjetskih vlad, razen Stalina, označeni kot sovražniki Sovjetske Rusije.
Vrnitvi okrožja Aleksandrette v Siriji, ki ga
zahteva nazaj Turčija, se protivijo Angleži, ker mislijo, da bi ta vrnitev dala podporo nemškim zahtevam f>0 vrnitvi kolonij.
ČSR bo financirala romunsko oboroževanje in
je pogajanja s češko vlado vodil general Badulescu. Pravijo, da bo ta trgovski sporazum zelo pospešil gospodarske stike med obema državama.
Stavka je izbruhnila na norveškem parniku »Sheland«, ki je peljal orožje za španske nacionaliste v Seviljo. Stavka je izbruhnila j>o naročilu mednarodne zveze transportnih delavcev.
Stavko v ameriški avtomobilski industriji bo
mogoče rešiti edinole s posredovanjem predsednika Roosevelta samega, ker sta že dva poskusa vladnega j>osredovanja propadla.
Enotno arabsko državo zahteva sirska nacionalistična stranka, ki je poslala posebno spomenico angleški preiskovalni komisiji.
Z noži so napadli reiiste, ki so ee vračali z no* kega shoda, belgijski komunisti ter enega hudo ri.r.ili.
35.000	ljudi je brez strehe zaradi poplave reke Missisipi v južnih delih Združenih držav. Dežuje še zmeraj.
Mraz je zajel Transjordanijo, deželo onstran Jordana, ki je hribovita. Ker ljudje niso bili pripravljeni na mraz in žive večinoma pod šotori, jih je okrog 1000 umrlo zaradi mraza.
Mednarodni sporazum glede tujskega prometa
bo sprejela posebna konferenca, ki se je udeleže zastopniki glavnih tujskopronietnih držav ter potovalnih Jrušt.v.
Potopila se je finska ladja »Savonna« s 26 mornarji, ker je bil vihar tako strašen, da ji ni mogla nobena druga ladja priti na pomoč.
Cena jajcem v Angliji pada zaradi velikega uvoza. Angleški kmetje zahtevajo zvišanje carin.
Mednarodno trgovino je treba podpirati in ne
se omejevati na to, da bi vsaka država zadostovala sama sebi. Edino tako bo mogoče svet razorožiti tudi gospodarsko. Tako se glasi izjava ameriškega finančnega ministia Cordela Hulla.
Belgijski kralj Leopold se je vrnil iz Švice, kjer je mesec dni smučal.
Samomor zaradi gospe Simpsonove je izvršil njen »bratranec« G. Montague. Baje zato, ker ni mogei dobiti založnika za svoje sponam o Simpsonovi.
Hitler je povabil Mussolinija v Nemčijo po
maršalu Goringu, toda Mussolini ne bo vabila sprejel, ker noče prelomiti s vojo navado, da ne gre nikamor iz države.
Društvo za kulturno zvezo s Sovjetsko Rusijo so osnovali v Valenciji, kjer najbrž nimajo trenutno hujših skrbi.
Avstrijsko legitimistično propagando za vzpostavitev Habsburžanov hočejo spraviti v sklad z dr-žnvnimi zakoni tako, da bodo prenesli težišče propagande na organizacijo »Krog avstrijskih vojakov«. Namesto dosedanjega geslo »črno-rumeno« bodo izbrali geslo »rdeče-belo-rdeči« legitimizem.
Nova angleška letalska oporišča seveda zgolj za trgovski promet, bo začelo z vs<^ naglico graditi londonsko zrakoplovno ministrstvo v lionghongu, Penangu in na Ceylonu.
Gradbeni minister o graditvi ceste Ljubljana-Susak
Belgrad, 22. januarja, m. Po sinočnji seji ministrskega sveta se je gradbeni minister dr. Marko Kožulj še dolgo časa razgovarjal s časnikarji. Na vprašanje vašega dopisnika, kaj bo z javnimi deli, ki jih vlada pripravlja na področje tega resora, jo minister Kožulj izjavil, da dela z vsemi silami na to, da bi se čimprej začela graditi velika moderna cesta Ljubljana-Sušak. Načrti za graditev te ceste so že gotovi, ni pa še določeno kakšno gradivo' bodo rabili na tej cesti, če bi bila cesta zgrajena iz makadama, bi stala 50 milijonov dinarjev. V primeru pa, če se bo gradila iz cementa ali asfalta, so pa stroški predvideni na MO milijonov dinarjev. Gradbeni minister je izjavil, da bo s svoje strani storil vse, da bo poiskal potrebne kredite, da se bodo lahko dela pri graditvi te 120 km dolge cesto Ljubljana—Sušak v najkrajšem času pričela.
Čigav je mrlič?
Neznana krsta v tuji grobnici
Ljubljana, 22. jan. |
Včeraj smo poročali o čudni dražbi grobnice, i v kateri ležita dve krsti in ki je bila te dni iz-dražbar a na ljubljanskem okrajnem sodišču. Dogodek je vzbudil splošno pozornost in so se ljudje opravičeno spraševali, kako je mogoče, da se baranta z grobnicami, v katerih leže še krste z mrliči.
Nič manj zanimiv primer se je dogodil drugemu lastniku grobnice. Kakor znano prevažajo nekateri krste s pokopali:ča pri Sv. Krištofu, ki bo opuščeno, na pokopališče k Sv. Križu. Zlasti lansko leto pred Vsemi sveti je bil promet med obema pokopališčema živahen in vedno smo lahko srečavali vozove, na katerih so vozili posamezne krste. Bili so to sorodniki, ki so zemeljske ostanke svojcev hoteli imeti v družinskih grobnicah ali pa v novih grobovih na pokopališču pri Sv. Križu.
Ko je ob Vseh svetih prišel obiskat grobove svojcev tudf*nek magnat iz Avstrije, je doživel pri Sv. Križu kaj čudno iznenadenje .Tam je imel družinsko grobnico in v njej več krst, v katerih so počivali njegovi sorodniki. Gospod iz Avstrije, ki se je iz Ljubljane izselil že pred leti, je za grobnico vestno skrbel in jo dal vsako leto popraviti. Enako skrbi tudi za kovinaste krste, v katerih so trupla pokojnikov. Ko pa je dal tudi ob zadnjih Vseh svetih grobnico odpreti, je ugotovil, da je naenkrat v grobu ena krsta več, kakor prej. Poleg prejšnjih krst je zagledal še nadaljno, lepo kovinasto, o kateri ni mogel ugotoviti, kako je prišla v njegovo grobnico.
Gospod je bil nad odkritjem presenečen ter je hotel zadevo na kakršenkoli način pojasniti. Najprej se je odločil, da bo dal krsto odpreti, da bi na mrliču samem ugotovil, v katero grobnico spada. Toda odsvetovali so mu, češ da bi bila ugotovitev identitete nemogoča, ker se je na zunaj videlo, da mora biti krsta zelo stara, le da je nanovo osna-žena. V kovinastih krstah truplo sicer ne strohni takoj, vendar se razkroj ne zavleče mnogo dalje preko časa, kakor v lesenih krstah.
Ker pa je gospod bogat in se ni hotel sprijazniti z dejstvom, da leži v njegovi grobnici tuja krsta, je poskušal urediti stvar na drug način. Zahteval je pri pokopališki upravi, naj ona mrliča — deložira. Toda pokopališka uprava je zahtevo zavrnila, češ da za to ni pristojna, niti da ni dokazov ali podatkov, kako je prišla krsta v grobnico in
torej tudi ne dokazov, da krsta v grobnico res ne spada.
Ko gospod tudi pri pokopališki upravi ni ničesar opravil, se je napotil k znanemu ljubljanskemu odvetniku. Ogorčen mu je začel pripovedovali, da so mu neznani ljudje položili v grobnico tujo krsto s tujim mrličem in da zahteva', da se ta krsta odstrani iz njegove grobnice. Vprašal je advokata, kdo da je pravzaprav pristojen za tako deložacijo. Na podlagi razgovora z advokatom je gospod na vsak način hotel vložiti tožbo proti neznanim storilcem v roke posebnega kuratorja ter je hotel v tožbi zahtevati izpraznitev grobnice. V tem slučaju bi moral seveda izvršiti sodbo sam na svoje stroške — toda, kakor rečeno, je gospod bogat — in mu za stroške ni bilo mar. Tedaj pa je zavrnil zahtevo advokat, češ da on ne bo mrtvih preganjal po ljubljanskih pokopališčih. Kolikor je znano, se je obrnil gospod še na dva druga advokata, a sta se postavila na isto stališče kakor prvi. Tedaj je očividno tudi dotlčni gospod spoznal, da se mu ne bo grobnica podrla, če bo pustil tujega mrliča v svoji grobnici.
Stvar je zanimivejša z druge strani: kdo je spravil neznano krsto v to grobnico? To je hotel lastnik grobnice predvsem ugotoviti. Povpraševal je na vse strani, na starem in novem pokopališču, obljubil je nagrade grobarjem — a vse je ostalo zaman. Iz tega pa sklepa, da krsto ni60 pripeljali v njegov grobnico pomotoma, ampak namenoma. Omenjeni gospod je prepričan, da svojci pokojnika, katerega truplo je v tej kovinasti krsti, nimajo svoje grobnice. Vedeli pa so, da je kovinasta krsta na Krištofovem pokopališču še dobro ohranjena in so jo zato na vsak način hoteli spraviti s pokopališča od Sv. Krištofa, ki je opuščeno, k Sv. Križu. Ker pa tu nimajo svoje grobnice, so položili krsto v — tujo. Najbrž — tako pravi gospod — so razmere dobro poznali in so vedeli, da živi lastnik te grobnice v Avstriji ter prihaja v Ljubljano bolj redko. Po tej verziji je verjetno, da si nameravajo svojci, ki so prenesli krsto v tujo grobnico, postaviti v doglednem času lastno. Tedaj bo — tako je gospod prepričan — krsla iz njegove grobnice zopet izginila. Lastnik grobnice si torej zadevo razlaga tako, da so neznani ljudje, ki še nimajo svoje grobnice, položili krsto za čas, dokler ne postavijo lastne grobnice, kratkomalo v — tujo. Ali je ta razlaga pravilna, se bo videlo v kratkem.
Jutri premiera
vesele operete, v kateri zmaguiejo humor, petje, mladost in ljubezen.
CHRDHS
Maks Hansen, Irene VimitlMiia Zilachy,TiborHalmay	#lu{]Cf
Pustolovščina mlade žene! Zabava in humor! Ognjevita ciganska muzika!
Filmi,
ki jih velja videti... afl ne videti
Burgtheater (Kino Union). Režiser Forst je dal v zadnjih dveh letih nekaj filmov, ki so prinesli sloves dunajski filmski industriji tako, da je njegovo ime postalo za filme že nekako odločilno. V »Burgtheatru«, ki ima za vsebino resnične drame iz življenja tistih, ki življenje igrajo, pa nastopajo ‘Se mojstri kakršen je Wemer Krauss. S tem je o filmu povedano v glavnem vse in ga kot resno, globoko delo ni treba dalje obravnavati. V tem filmu spoznamo velikega mojstra z dunajskih odrov, ki bi večina izmed nas najbrž nikdar ne bila deležna njegove neposredne umetnosti, če ne bi k temu pomagal film. Osrednja postava v filmu ni »Burgtheater« kot nekak kolektiven pojm in vznač-ba za umetniško tvorbo, marveč Werner Krauss kot igralec.
Poledica in neprevidnost -vzrok nesreče
Maribor, 21. januarja. Dnnes okrog 11 dopoldne se je pripetila v bli; žini križišča fl Prešernovo ulico na Aleksandrovi cesti usodna nesreča. V smeri od kolodvora je vozil po pravilni desni strani ceste Oinulečev avtotaksi, ki ga je šofiral Franc Vrecl, nasproti pa se je peljal na kolesu Maks Čepe, ki stanuje na Tržaški cesti 54. Malo pred avtomobilom pa je hotel Cepe zaviti na levo stran ceste, ko pa je zagledal pred seboj vozilo, je izgubil duhaprisotnost ter zavijal sem in tja. Šofer avtotaksija je z vsemi zavorami naglo zavrl na ledeni cesti, pa je avto kljub zavoram zdrčal naprej ter se obrnil z zadnjim delom na desno. Pri tem je udaril s tem delom voza z vso silo kolesarja ter ga vrgel ob tla. Udarec je pognal bici-klista na rob ceste, da je udaril z glavo po granitnem robniku ter obležal nezavesten. Reševalci so ga takoj prepeljali v bolnišnico, kjer precej časa niso mogli ugotoviti njegove identitete, ker ni imel pri sebi nobenih dokumentov. Poškodbe, ki jih je ziidobii pri padcu, so zelo nevarne, vendar upajo, da jim ne bo podlegel.
Radi ljubosumnosti pred sodniki
Maribor, 21. jan.
Pred okrožnim sodiščem se je zagovarjala 24-letna Ana Gselman iz Kač, ki jo jo spravila pred sodnike njena prehuda ljubosumnost. Stanovala je skupaj s svojim ljubimcem Francem Bezjakom v isti hiši v'Podovo. K Bezjaku pa je večkrat prihajala na obisk tudi Matilda Vindiš. Ti obiski so šli Gselina-novi na živce. Večkrat je zagrozila Vindiševi, da ji bo nekaj zagodla, če bo s svojimi obiski nadaljevala. Viiuiiševa pa se ni tega ustrašila in tako ie prišlo dne 25. oktobra lanskega leta do razburljivega dogodka. Gselmanova je pričakala svojo nasprotnico v zasedi in ko se je Vindiševa vračala od Bezjakovih, jo je napadla s kolom. Povzročila ji je poškodbe na glavi ter je zadobila Vindiševa poleg brazgotin tudi pretres možganov. Gselmanova je pred .soJniki skesano priznal dejanje, zatrjevala pa je, da jo je Vindiševa zmerjala ter pljuvala proti njej, radi česar ji je tako zavrela kri, da je zgrabila za kol ter lopnila po nasprotnici. Priče pa zatrjujejo ravno nasprotno in pravijo, da je Gselmanova napadla Vindiševo brez povoda. Sodišče je obsodilo vročekrvno žensko na 14 dni strogega zapora, pogojno za dobo 2 let.
Naročajte in širite Slovenski dom!
Med ameriškimi Slovenci
Pred dobrimi štirinajstimi dnevi se je oglasil v Chikagu znani ameriški Slovenec Jakob Kraker. Njegov oče je doma iz Črnomlja na Dolenjskem, mati pa je Goršetova Jera iz Semiča. Njegovi starši so se preselili v Ameriko že v prejšnjem stoletju. Mladi Kraker je tip pravega Belokranjca. Čeprav je bil rojen v Ameriki in ni nikdar bil doma v Sloveniji, vendar dobro govori slovensko. On drugače biva v Nebraski in ima tam tudi večje posestvo, ki si ga je pridobil s svojo veliko podjetnostjo. V Chikago je sedaj pripeljal tudi cel železniški voz živine za tamkajšnjo klavnico. Čeprav je star že okoli 40 let, je še vedno »zavber slovenski •ant«.
Pri neki društveni seji se je nenadoma .zgrudil na tla Jernej Šemerl. Zadela ga je kap in je kmalu nato umrl. Doma je bil iz Črnega Vrha nad Idrijo. V Ameriko je prišel leta 1913. Bil je nekaj časa navaden delavec v premogokopu, nato pa je imel tudi malo trgovino. Njegova žena je doma z Blok in se je prej pisala Marija Marolt.
Smrt je pobrala v zadnjem času tudi še nekaj drugih Slovencev, ki žive v Ameriki. Med njimi so: Marija KržiSnik, stara 62 let, doma iz Podkraja; Marija Tomšič, rojena Malešič, stara 64 let, doma iz Vinice v Beli Kraiini. Zapušča sedem sinov in dve hčeri. Jožef Borštnik, star 46 let, doma v Žu-jevem pri Cerknici na Notranjskem; Peter Fortuna, 56 let star, doma iz Nered pri Sv. Juriju; v Ameriki je živel 36 let.
Zanimivi so celotni statistični podatki o smrtnih primerih med ameriškimi Slovenci. V Kanadi in Združenih državah je umrlo v preteklem letu 832 Slovencev in sicer 221 nasilne smrti. Pri raznih delih po tovarnah in rudnikih je bilo ubitih 34, 8 jih je povozil vlak, 7 jih je bilo umorjenih, 27 se jih je samih končalo, 52 Slovencev pa je podleglo smrti radi drugih nesreč. Ta statistika vsekakor kaže, kako hitro umira slovenski živelj v Ameriki.
Dvoženec pred kaz. sodnikom
Ljubljana, 22. januarja.
Dobri ruski pesnik Koljcov je avtor lepe satire o mnogoženstvu in sodnikih. Pokojni Vdovič jo je klasično prenesel v naš domače doneči jezik.
O dvožencu pa je včeraj 6odil kazenski sodnik-poedinec okrožnega sodišča g. Fran Gorečan. V Ljubljani je mogoče formalno to redek slučaj! Prav čedna je povest o dvožencu Ludviku, Sarajevčanu, staremu nad 36 let, čednemu dečku, ki ima v Ljubljani nenavaden poklic. Mnogo ima posla s črevami, pa so ga na državnem tožilstvu v obtožnici zamenjali, da spada Ludvik med čevljarske pomočnike, proti čemur je pred sodnikom odločno protestiral.
Zraven Ludvika sta se na zatožno klop vsedli še dve ženski. Brhka Polonca, doma tam izpod Šmarne gore, Ludvikova druga žena. po poklicu zasebnica -Zadnja pa Ludvikova mačeha 'Kristina rojena Oršidova, stara 56 let, vdova.
Pred sodnikom se je razpletalo zadnje dejanje ! družinske tragikomedije. Sodnik prvemu obtožencu: »Vaša mati?«
' Ludvik v resnem tonu: »Nezakonski. Za mater j sploh ne vem. Očeta poznam!«... »Koliko otrok?«.. »Skrbim za štiri v starosti od 1 do 17 let. Eden je od prve žene, dva sta nezakonska ! in 1 zakonski od druge moje ljubljene žene.«
Sodnik k tretji obtoženki, stari Kristini: »Ko- I likokrat in kdaj ste bila kaznovana?«.. Kristina vsa iz sebe in ogorčena: »Sploh se ne morem spominjati. Ne pamtim ja, gospon sudija!«
Vesela in zabavna je bila uvertura razprave, še zabavnejši je bil nadaljni razplet obravnave.
Kaj vse državni tožilec očita vsem trem obtožencem? Prvič. Ludviku in Polonci, da sta 2. av- j pusta 1931. sklenila zakon v trnovski cerkvi v ; Ljubljani, ko i' 'iil krepki Ludvik že veljavno ože- i njen s Franjo Wermouth, s katero se je bil 15 junija 1910. poročil v cerkvi sv. Petra v Tuzli. Suhi starki Katarini pa, da je Polonco s prikrivanjem dejstev dovedla do tega, da se je poročila z Ludvikom.
Tuzla ie daleč!
Prav pisano in veselo se je razvijal zagovor obtožencev. Sodnik g. Gorečan prvemu: »Priznate, da ste sklenili dvojni zakon? S Franjo Wermou-thovo ste se 1919. poročili. Kmalu 6te jo zapustili in odjadrali v Ljubljano?« »Da, gospod!«... »Zakaj?«... »Prepir in nesložnost sta vladala v
hiši.«... »Ste vedeli, da prva žena živi?«... »Nič nisem vedel o prvi ženi. Mi ni bilo znano, da še živi«... »Morali bi se zanimati za njo!«... »Slišal sem. da je že davno mrtva« . . »To bi morali imeti črno na belem, potem bi 6e lahko poročili s Polcmico« ... »Drugi so me nagovarjali, tudi Polončini starši. 2 njo sem imel že dva nezakonska otroka.«... »Zakaj so vas nagovarjali?«... »Tako. Starši so mi govorili’: Tuzla je daleč! Tu pa nikdo ne ve o prvi ženi. Sam sem jim povedal, da bi bilo to hudo kaznjivo. Moja Polonca pa sploh ni nič vedela do preiskave. Se sedaj zadovoljno skupaj živiva.«
bodnik: »Ali Polonca ni vprašala zaradi otroka Gjurka?«
Obtoženec: »Moja mačeha Katra ji je dejala, da je Gjuro njen sinek. V resnici pa je moj. Vso stvar je mačeha ovadila, ker ji nisem več dajal denarja.«
Druga obtoženka Polonca je mirno pripovedovala, kako si ie z možem poročila v dobri veri, da je samski. »Nisem vedela, da je poročen. Poznava se že od 1025. Tri otroke imava. Za Gjura sem mislila, da je njegov brat. K trnovskemu župniku sem nesla njegov samski list, a g. župnik ga je odklonil, češ. da je lis4 star. G. župnik 6am je nato pisal v Tuzlo. Prejel je nov samski list za Ludvika Janiča. Sjwmladi sem šele zvedela za resnico. Zelo me je bolelo Sem nedolžna!«
Zadnja obtoženka Katarina, ki je skuhala celo afero, je zelo klepetava Jezik ji je dobro nabrušeu. Teče ko hudournik. Sodnik: »Kaj pravite? Priznate? Priznate?«... »Nič ne znam o 6tvari. Se ne spominjam.«... »Vedela sem, da je poročen. Nisem vedela, da se namerava zopet poročiti.« Drž. to? "?c g. Goslar: »Ste vedeli, da se je poročil s I olonco?« »To sem vedela.«...
Afera je prišla na ta način na dan. Ludvik se je sprl s svojo mačeho. Sama pravi, da jo je celo pretepel. V jezi je odšla v trnovsko župnišče in zadevo povedala g. župniku, hotela je gospoda samo informirati, ne pa sodišču ovaditi. Tega tudi ni storila.
Kratka sodba: Ludvik zaradi dvoženstva na I mesec zapora, pogojno za dobo dveh let. Obtoženki Polonca in Katarina pa se oprostite od obtožbe. Vsi so sprejeli sodbo. Sledila bo pač ex-offo pred okrožnim sodiščem v Ljubljani civilna pravda na razveljavljanje zakona s Polonco. Zanimivo je dalje, da je Ludvikova prva žena poročena z drugim moškim po starokatoliškem ohredu.
Javna kuhinja Vinccncifeve konference v Celju
Celje, 21. januarja 1937.
V zadnjih letih opažamo v Celju, da je med vsemi dobrodelnimi organizacijami najbolj delavna Vincencijeva konferenca, ki je bila ustanovljena leta 1929. Posebno zadnja leta, ko je bila gospodarska kriza na višku ter beda in j>omanjkanje največja, je bilo delovanje Vincencijeve konference nad vse blagodejno. Vsi, ki so bili pomoči potrebni, so se obračali za pomoč in ne brez uspeha. Bili so že Časi, ko so odpovedale vse druge ustanove pri konferenci je revež vedno našel pravo razumevanje. Celjska javnost zna tudi pravilno ceniti tako delo in kolikor največ more, konferenco tuai podjiira.
Že dalje časa je konferenca premišljevala, kako bi ustanovila v Celju prepotrebno javno kuhinjo, kjer bi dobivali reveži, brezposelni in manj premožni zdravo in dobro hrano zastonj ali po znižani ceni. Veliko se je o tem premišljevalo, dvomilo o uspehu, čakalo, ker nihče ni vedel, kakšen bo konec. Končno je konferenca le sklenila ustanoviti kuhinjo. Pri tem delu jo je posebno podpiral sedanji mestni svet, ki je uvidel takoj veliki pomen take socialne ustanove za Celje. Mestni svet je sklenil, da da občina konferenci brezplačno na razpolago potrebne prostore v stari ubožnici na Slomškovem trgu. Odbor konference se je pa medtem pogajal z vodstvom usmiljenih bratov in sester sv. Vincencija katerim je že od prvega početka nameraval prepustiti in izročiti vodstvo kuhinje. Storjene so bile kmalu vse predpriprave, prostori v stari ubožnici so bili hitro primerno adaptirani in javna kuhinja Vincencijeve konference je začela na praznih Narodnega zedinjenja dne 1. decembra preteklo leto z delovanjem. Zelo težko te bilo začeti, ker je bilo treba nabaviti vse na novo. imeli nismo v Celju v takih stvareh še prav nobenih skušenj, toda z božjo pomočjo je bil storjen začetek in tako upamo, da bo lahko kuhinja obstojala naprej.
Prostori so bili, kakor rečeno, lepo adaptirani, nabavljen je bil ves potreben materijal, v kuhinji
Občni zbor marib. Maratoncev
Maribor, 21. januarja.
V našem športnem življenju so občni zbori SSK Maratona v Mariboru vsekakor pomemben dogodek. Saj podaja na njih bilanco enoletnega dela ena najmočnejših in najmarljivejših športnih organizacij. Delo, ki ga vrši Maraton že šest let, se namreč v slovenskem športu v resnici pozna. V mnogih športnih panogah prvači Maraton ne le v Mariboru, marveč tudi v Sloveniji, pridobil pa si je s svojimi lepimi uspehi častno ime širom države. Zlasti pa je bilo pomembno njegovo delovanje za razvoj športnega življenja na Štajerskem. Nihče ne more Maratonu oporekati zaslug, da so se mnoge športne panoge v Mariboru začele tako lepo razvijati šele z njegovim vstopom v športno areno. Predvsem omenjamo nagel razvoj lahke atletike, rapiden dvig rokoborbe in boksa in veliko zanimanje za plavalni šport. Vse te panoge so se sicer gojile v Mariboru že prej, vendar ni bilo vidnih uspehov ter so komaj ustanovljene sekcije zopet umirale. Šele Maraton je prinesel s svojini sistematičnim delom novo življenje in zanimanje in v veliki meri je njegova zasluga, da je danes mariborski šport vsestransko na zavidljivi višini. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da je Maraton vršil to delo v najtežjih okoliščinah, brez vsake javne podpore, ki je nekaterim drugim športnim organizacijam obilo pritekala, čestokrat v borbi z velikimi ovirami, mnogokrat mu je celo pretila nevarnost oblastvene razpustitve. In morda so v resnici te ovire vzrok, da so se Maratonci s tem večjo žilavostjo zagrizli v svoje delo ter so izpeljali klub iz vseh največjih težkoč k zmagovitemu poletu. Kljub težavam je klub napredoval, zavzemal je vodilno mesto v mnogih panogah, kot v lahki atletiki, rokoborbi, boksu, plavanju ter je ponesel zanimanje za športno udejstvovanje tudi na deželo v široke narodne plasti. V svojih vrstah bi je vzgojil lepo šlevilo dobrih atletov, ki so že
čestokrat zastopali barve naše države na mednarodnih srečanjih. Da je bilo delo tako uspešno in |>lodonosno, je predvsem zasluga osnovnega načela, ki ga je Maraton vedno izvajal: Zdrav duh v zdravem telesu Ni omejeval svoje delo samo na enostransko vzgojo telesa, temveč tudi na vzgojo duha in Te tako je razumljivo, da je v “kratki dobi svojega obstoja dosegel zavidne uspehe, s katerimi se lahko ponaša le pičlo število športnih organizacij v državi. Poleg športnikov je vzgajal tudi ljudi, da so poleg svojega telesa krepili in jeklenili tudi svoj značaj.
V znaku teh lepih uspehov se je vršil tudi sinočnji šesti občni zbor SSK Maratona, ki je bil odlično obiskan. Dvorano na Aleksandrovi 6 so maratonski športniki docela napolnili. Zborovanje je vodil predsednik inž. Ivan Lah, ki je uvodoma pozdravil častnega predsednika dr. Alfonza Wan-miillerja ter predsednika Mariborske zimsko-šport-ne podzveze kap. v p. Miloša Gnusa. Podal je nato obširno in programatično sestavljeno jioročilo, katerega so potem izpopolnili jiodpredsednik dr. Meško, tajnica Lovšetova. blagajnik Poženel, gospodar Novak, preglednik Grešak, nato pa načelniki sekcij: luhkoatletske Grmovšek, težkoatletske in bo-ksaške Šapec, plavalne Rostacher, kolesarske in kegljaške Štrucelj, šahovske Zagoršek in dnmske Zolgerjeva, dočini je za odsek • v Rušah poročal Krušeč. Za prihodnje poslovno leto se je izvolil sledeči odbor: predsednik inž. Ivan Lah, I. podpredsednik inž. Erik Ki seli. II. podpredsednik Jože Planinšek, I. tajnik Ivan Sušnik, II. tajnik Poldka Lovšetova, IIL tajnik Franc Čelofigam, blagajnik Jože Masešič, gospodar Franc Seidler, revizorji Franc Hrastelj, Jože Poženel in Ciril Grešak, razsodišče dr. Josip Leskovar, dr. Alojzij Juvan in dr. Adolf Obran, odborniki Jože Lekan, Martin Kores, Franjo Kramberger. Franjo Sekolec. inž.
, France škarabol, klubova zdravniška služba dr. A.
sta bila vzidana dva velika kotla. Mnogo je bilo ob začetku stroškov, a šlo ie vendarle. Dobri ljudje so storili vse, kar je bilo v njihovih močeh. Saj toliko dobrotnikov, kakor jih ima v Celju javna kuhinja Vincencijeve konference, zelo težko najdete kje drugje.
Odbor se ni zmotil, ko je poveril vodstvo kuhinje usmiljenim sestram. Puste prostonflr stari ubožnici, v pritličju, kjer je kuhinja, so spremenile sestre v kratkem času v najprijetnejši dom. kjer sc človek najraje mudi. Na sredi je kuhinja, na vsaki strani kuhinje obednica. Od otvoritve do danes v kuhinji še ni zmanjkalo obiskovalcev. Vsak dan se kuha sedaj za več kakor sto oseb. Obisk je pa od dne do dne večji. Meseca decembra je bilo razdeljenih 2291 kosil, to je dnevno nad 70. Za prvi mesec je to izredno veliko. Meseca januarja bo ta številka veliko večja. Skoraj dnevno zmanjka opoldne hrane, tako velik je naval v kuhinjo. Prihajajo pa z listki Vincencijeve konference, precej nakaznic pošlje mestna občina, ima pa kuhinja tudi od dne do dne več takih obiskovalcev, ki so pripravljeni nekoliko plačati. Saj hrana ni nič posebnega, toda neko posebnost itna sijajno je pripravljena. To pa že moramo pustiti naši kuharici, da zna iz slabih stvari napraviti dobre. Redko kje najdete kosilo tako okusno pripravljeno kakor v kuhinji Vincencijeve konference. In veste, koliko =tanc tako kosilo s kosom kruha, če kdo plača. Samo dva dinarja in nič več. Tako poceni v Celju gotovo ne dobite kosila prav nikjer.
Hvaležni moramo biti vsem dobrotnikom, ki so omogočili, 'da je začela javna kuhinja z obratovanjem. Hvaležni smo celjskim pekom in mesarjem, trgovcem ter vsem drugim mnogoštevilnim dobrotnikom, ki dnevno podpirajo to prepotrebno ustanovo. Naj bi ostali kuhinji naklonjeni tudi še v bodoče in naj bi skušali vsak f»o svojih močeh pridobiti še novih podpornikov, pa najsi darujejo v blagu ali denarju. V teh dneh, ko je dnevno toliko ljudi brez tople hrane, mora storiti vsak svojo dolžnost in pomagati kjerkoli more.
Literarni večer je priredilo v sredo zvečer Društvo absolventov trgovskih šol v dvorani IV-lavske zbornice. Nastopili so Bogomir Magajnu (»Regina Cq,eli<), Ludvik Mrzel (>Bog v Trbovljah«), Tone Seliškar (8 pesmi, znanih \7. zadnjih letnikov >Ljubljanskega zvonac) ter Jože Kranjc (»Obraz v oknu«), V splošnem monotonem realizmu, ki je znak za današnjo slovensko književnost, je prišla najbolj simpatično do izraza čustvena bolestnost Magajnove proze, dasi je tudi on, kakor ostali nastopajoči, bral že znano stvar.. Prav zaradi tega in zaradi malo učinkovitega branja večer ni vzbudil take pozornosti, kakor bi jo kot sicer redka prireditev lahko. Ker take prireditve služijo osebnemu stiku umetnikov z občinstvom, jih je treba vsekakor pozdraviti.
Wankinuller, dr. Jože Žitnik, dr. Janez Schrott, načelniki sekcij: lahkoatletske Jože Smerdel, tež-koatletske Joža Vidic, plavalne Rostacher Franjo, kolesarske in kegljaške Štrucl Franjo, šahovske Kolman I., zimsko-športne Šapec Fric, boksaške Medved I., damske Ivka Žolgerjeva. Ustanovila se je fahle-tenis sekcija, ki ji nnčeljuje Vrstovšek I.
Ob zaključku občnega zbora, ki je trajal do polnoči, so sprejeli zborovalci važne smernice za delo kluba v bodočnosti, ki naj se tako organizira, da bo zamogel klub še uspešneje posegati iz ozkega okvira zgolj športnega udejstvovanja rudi na druga področja, da zajame in združi v svoie sredi tudi ono mladino, ki stoji danes še ob strani. V te svrhe se osnuje poseben prosvetni odsek. Obenem bo posvečal klub vso pažnjo iskanju novega športnega prostora, ki bo zadoščal vsem športnim potrebam kluba in ostalih organizacij, ki se želijo udejstvovati tudi na šjiortnem področju. Klub pričakuje z upravičenostjo, da ga bo pri tem njegovem važnem delu podpirala vsa naša zave lan slovenska javnost ter mu/ pripomogla do čim večjega razmaha.
Kulturni koledar
ioief Kržišnik
22. jan. 1926 je umrl v Trnovem pri Ilirski Bistrici pesnik in prevajatelj Jožef Marija Kržišnik. Rodil se je 13. marca 1865 v St. LenaTdu pri Škofji Loki. Gimnazijo je študiral v Ljubljani, nekaj čaca moderno filozofijo na Dunaju, 1. 1888 pa je stopil v bogoslovje, ki ga je dovršil 1. 1892. Potem je kaplanova! po različnih štajerskih krajih. V letih 1899—1900 je bil zopet na Dunaju, kjer je promoviral za doktorja filozofije. — V vseučiliških letih se je bavil z dramatiko in je tudi spisal zgodovinsko igro »Lauro«. V »Ljubljanskem zvonu* je v teh letih priobčil več lirskih in epskih pesmi, ki pa ne razodevajo posebnega talenta. Daljša je pripovedna povest »Sava«. Poleg tega je prevajal z nemščine (Termontov) in francoščine. L. 1899 je izdal pesniško zbirko: Male pesmi. Ljubljenci mladini. —
Ljubljana danes
Koledar
Danes, 22. jan., petek: Vincenc.
Jutri, sobota, 23. jan.: Zar. Mar. Dev.
•
Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10, in mr. Bohinec ded.. Rimska cesta 31.
•
Drama: »Kralj z neba«. Dijaška predstava. Opera: »Navihanka«. Premiera.
Kino Matica: »Revolta na brodu Bounty«. Kino Sloga: »Škrjanček poje žvrgoli«.
Kino Union: »Burgtheater«.
HraBCBig*
TEI.
22-21
UNION
Willy Forstova filmska umetnina
Burgtheater
Werner Krauss, Horttnae Kaky, Olga Čehova, Wuiy Elcbberger, Bans Moser
MEtumai
Daneu nepreklicno poalednjičl Najlepša teh&rjcva opereta
Škrjanček poje žvrgoli...
(Wo dle Lercne ungt)
Marta Eggerth, Hans sohnker, Carl Anton, Fritz Imoof, Tlbor ualmay, Lucle hngllscn
TEL.
21-24
MATICA
nate
Predavanje prof. Šantla o narodnih nošah:
Varujmo, kar je lepo in - naše
Ljubljana, 22. januarja.
Včeraj zvečer je mlado in javnosti še dokaj nepoznano društvo »Naša skrinja« priredilo v frančiškanski dvorani svoje prvo javno predavanje. Govorila sta g. profesor Saša Šantl in ga. Šarčeva o naših narodnih nošah.
Nastopil je g. prof. Šantel, ki je v svojem, dobro uro trajajočem predavanju poudaril lepoto, korist in svojstvenost narodnih noš.
Živimo v času, ko se bojuje hud boj med starim in noviin. Mi ta čas doživljamo. Preko naših krajev veje duh zapada in mi se proti njemu bojujemo že delj časa. Ta duh nam sili nekaj, kar ni v skladu z našim narodom, nekaj, česar naš človek ne ljubi, vsaj preprost ne. Iz tega boja je odšel kot-zmagovalec predvsem naš kmet, d oči m pa je gospoda podlegla.
Med naš narod so sc umešale tuje, nam nezabeljene stvari. In če smo očistili jezik peg, moramo očistiti teh peg tudi literaturo in glasbo. Vse to pa je v zvezi z etnografijo, zato je tudi temu potrebno posvetiti nekoliko več pažnje. Kako-to, da dopustimo, da gredo v tuje države naši narodni proizvodi, jih tam tujci nekoliko predelajo, potem pa jih pošiljajo nam nazaj kot 6voje blago, pri tem pa spravljajo mastne dobičke. Ali je morda prav, da se z našimi starinami in starimi dragocenostmi polnijo tuji muzeji in se zopet žanjejo sijajni zaslužki. Zakaj naših stvari ne dajemo v svoj etnografski muzej in s tem dvigamo njegovo vrednost in pa svojo slavo.
Med najvažnejše in najlepše predmete pa spadajo gotovo narodne noše. Od Triglava pa do Balkana in od Vojvodine, Srema in Banata pa tja na morje in zopet gori do prekmurskih ravnin, povsod, prav povsod imajo ljudje svoje, svojemu kraju in easu primerne noše. Le žal, da jih ne znajo nosit
in rabit, kadar je umestno in potrebno. Naši ljudje imajo narodne noše le za slovesnejše prilike, dvakrat ali trikrat na leto. Za primer prave rabe noše pa naj nam bodo Rateče, kjer ima vsako dekle svojo narodno nošo in si jo obleče skoro vsako nedeljo.
Če bi naredili zemljevid narodnih noš že same Jugoslavije, bi dobili dokaj zanimivo sliko. Saj ima vsaka večja pokrajina, skoro bi lahko rekli vsak večji kraj svojo vrsto noše. Kakor pa imamo v literaturi i v glasbi veliko tujih primesi in spakedra-nosti, tudi le-te v nošah ne manjka. Toda nam morajo biti svete in drage le domače, zares naše stvari.
Kdor je pred svetovno vojno obiskal muzej, je takoj spoznal češko ali rusko, nemško ali pa francosko narodno nošo. Danes je to malo težji, kajti tudi noše so se med tem veliko bolj razvile in pomnožile. Res je, da je narodna noša narodova stvar, vendar je narodu to bolj deveta briga. Potrebno hi bilo, da se to zanimanje vzbudi že v šolski mladini, zato bi bilo potrebno nekoliko več narodno efektnega dela.
Res je, da je delo nekaterih kot n. pr. Grebenca in Siča neprecenljive vrednosti, vendar v narodu še ni vzbujeno ono zanimanje, ki bi v njem moralo biti. To nalogo pa si je nadelo društvo »Naša skrinja«, ki hoče v narodu vzbuditi in ohraniti čut do vsega, kar je lepega, predvsem pa — našega.
G. govornika, ki je navzočim pokazal še več diapozitivov narodnih noš od 17. stoletja dalje, so poslušalci nagradili z aplavzom. Nato je tudi o narodnih nošah govorila še ga. Šarčeva in tudi pokazala nekaj slik.
Predavanje, ki je bilo za Ljubljano nekaj posebnega, saj o tem že dolgo časa ni nihče govoril, bi zaslužilo malo večjega obiska. Danes |x>poldne ob 4 pa bo predavanje za šolarje.
Ali spada to v Sokola
Danes premiera šlager fllma, kakršnega 4e dolgo ni b iol Na)»e6Ja pomorska pustolovščina vseh časov na ulmskem platnu
Revolta na brodu Bountv
Charles Langhton. Clark Gable, franchot Tone j ..JI (Velefllm v nemškem lesikui c->nf,!> ' Danes som o predstava ob 16. url
Večerni predstavi odpadeta zaradi koncerta!
_ (P\j?xLbtajo^ ov-i 1G.,19.15oi 21.15xxAi
XV. prosvetni večer velja spominu 20-letnice ruske revolucije. Kominterna organizira po celem svetu manifestacije, da bi vsaj navidez pokazali uspehe in sadove ruske revolucije. Kakšni so ti sadovi nam bo nazorno povedal predavatelj g. dr. Ivan Ahčin, glavni urednik »Slovenca*, ki nastopi na tem večeru. G. predavatelj je znan strokovnjak, ki stalno zasleduje delovanje boljševizma. Poleg živahne besede bodo tudi številne »kioptične slike pokazale na bajne u&pehe tistega raja, ki so ga ustvarili boljševiki v Rusiji. Predavanje bo ob 8 zvečer v verandni dvorani hotela Union v petek, 22. t. m. Predprodaja vstopnic v Prosvetni zvezn, sedeži 3 Din, stojišča 2 Din. za dijake 1 Din.
Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva Siška-Ljubljana prireja do preklica redna strokovna predavanja in sicer vsak drugi in četrti torek v mesecu (razen pustni torek) za svoje člane in tudi ne člane. Predavanja bodo vedno ob pol 20 v prostoru narodne šole v Sp. šiški. Odbor si je zagotovil prvovrstne predavatelje, ki bodo tolmačili razna dela na domačem vrtu. — V torek, dne 26. t. m. predava o cvetlicah g. Čeh, vrtnar iz šiške. Izven tega bo predvajan zelo poučni sadjarski film in sicer v soboto, dne 6. febr. ob pol 20 v Lasanovi ! dvorani. Vodnikova 17. Film bo tolmačil predsed- ! nik g. Kafol. Vstop prost.	j
. Kočevje, 21. januarja.
Občni zbor našega Sokola se je vršil dne 17. januarja 1937 v gimnaziji. Udeležilo se ga je menda 80 do 100 oseb, med njimi več dijakov, nemških in slovenskih. Večino je pa tvorilo uradništvo, od sreskega načelnika in prosvetnega referenta ter gimnazijskega ravnatelja do slug. Vodil je občni zbor (od prevolilne borbe dalje) poslevodeči pod-starosta dr. Hočevar. Za starosto je bil s precejšnjo večino izvoljen ob volilni borbi odstopivši br. Lovšin, prejšnji in sedanji župan. S tem, tako se zdi, je obsodila večina sokolskega članstva one nekatere člane, ki so prej zahtevali, da g. Lovšin odstopi, češ da ni primerno, da je starosta nacionalne viteške sokolske organizacije oseba, ki vzame na svojo župansko kandidatno listo dve tretjini od-borniškili kandidatov, ki v domači hiši govore nemško in to v občini, ki je vsaj dve tretjini slovenska. Pač pa je g. župan in ponovno izvoljeni starosta brez zahteve članstva izjavil, da bo ob prihodnji priliki spet odstopil, da ne bo Sokola vlekel v politiko. — Najbolj značilen na občnem zboru pa je bil govor odposlanca sokolske župe, ki je dajal nekake smernice za bodoče delovanje Sokola. Kot nasprotnike, proti katerim se ima Sokol boriti, je navajal Rim, katoliško akcijo in komunizem. Komunizmu je posvetil manj besed. V Kočevju pač ne moremo za koga trditi, da je komunist. Oni, katere obče smatrajo za najbolj rde-
če, so pa itak kandidirali na listi sedanjega in bivšega sokolskega staroste in agitirali zanjo i so mu z agitacijo dali 60 do 70 glasov, tako da je bila to med njegovimi volilci za Nemci najmočnejša trdna skupina. — Precej govora pa je porabil župni odposlanec — izrecno je naglašal, da govori v imenu župe — o katoliški akciji. Nekateri bratje Sokoli so baje potem izjavljali, da takih besed proti Cerkvi in njenemu delu še niso slišali. Med govorom ni sicer nihče odšel, pač pa br. prosvetni referent in še dva druga po govoru. — Nekateri so se baje čudili, da ni bilo v govoru župnega referenta slišati kaj več o nalogi sokolstva v narodnostnem boju. Vendar so se zborovalci spomnili tudi na to, ko so govorili o novem sokolskem domu. Z ozirom na to, da so na narodno mešanem ozemlju, so zaprosili Ciril-Metodovo družbo za 70 tisoč dinarjev, za državo pa poudarili, da ima dolžnost, da jim pomaga. Za pomoč, Cirii-Metodove družbe se zdi. da so že nekako zagotovljeni, kolikor se more sklepati po sklepu njenega zadnjega občnega zbora, po člankih v »Jutru« (zlasti pred sokolskim občnim zborom) in po nekem obisku iz Ljubljane. Sicer je imel Sokol nekaj let sem precejšnje podpore iz občinskega proračuna (menda
20.000	Din letno) in bi po našem mnenju vsaj s temi (in najbrž tudi z drugimi: banovinskimi in državnimi) podporami zgradil sebi dom, če si ga že ne more s požrtvovalnim delom svojega članstva, kot so to delali bivši Orli.
Ljubljansko gledališče
DRAMA
Začetek ob os ni ih
Petek, 22. jan.: Ob 15. Kralj z neba. Dijaška predstava. Cene od 14 do 5 Din.
Sobota, 23. jan.: Dež in vihar.* Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol.
OPERA
Začetek ob osmih Petek, 22. jan.: »Navihanka«. Opereta. Premierski abonma.
Sobota, 23. jan.: »Vesela vdova«. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol.
Dijaška predstava. V petek ob 3 pop. bodo igrali kot dijaško predstavo po cenah od 5—14 Din Gregorinovo božično igro »Kralj z neba«, ki je zaradi bibličnih motivov in socialne slike življenja v tistem času jako zanimiva. Slikovito prikazano dejanje in lepa glasba, ki sta jo skomponirala gg. prof. Tomc in Raha, izpopolnjujeta dejanje. Koreografija je Golovinova. Režiser R. Gregorin.
V Beneševi opereti »Navihanka« igra glavno vlogo mladega dekleta, ki se vtihotapi kot sirota iz zavetišča v tujo hišo. ga. Marica Bručan-Lubeje-va. Dejanje se vrši v angleškem kopališču Brighto-nu in na domu bogataša Webstra. V opereti nastopajo njegova žena in hčerka, Bessin zaročenec grof Moretti, teniški šampion Fred, misteriozni sluga Andv. policijski komisar in policista, simpatično dekle Katarina td, V libretu je mnogo posrečenih dovtipov in lepih šlagerjev. Delo je zrežiral prof. Šest, koreografija je Golovinova, dirigent Žebre.
Mariborsko gledališče
Sobota, 23. januarja ob 20: »Ukročena trmoglavkam. Globoko znižane cene. Zadnjič.
Ptuisko gledališče.
Ponedeljek, 25. januarja ob 20: »Prva legija«. Gostovanje »Narodfiega gledališča« iz Maribora.
Tujsko-prometni tečaj za Dolenjsko v Novem mestu
V cilju neposrednega pospeševanja tujskega prometa pa tudi pogcetnistva in vseh ostalih nosilcev turizma priredi kr. banska uprava s sodelovanjem Olepševalnega in tujskoprometnega društva v ponedeljek dne 15. februarja t. 1. celodnevni tujsko-prometni tečaj za Dolenjsko v Novem mestu.
Predvidena so tale predavanja: 1. O tujsko-prometni propagandi vobče in posebej za Dolenjsko; 2. o planinstvu in zimskem športu s posebnim ozirom na Gorjance; 3. o najvažnejših pogojih za pospeševanje tujskega prometa; 4. o potrebi, možnostih ir praktičnih načinih polepšanja in ureditve zunanjega lica, stanovanj, tujskoprometnih postojank in krajev; 5. o postrežbi jjosta v teoriji in praksi. Ded predavanj bo spojenih s predavanjem podučnih filmov oziroma skioptičnih slik.
Udeležba tečaja je popolnoma brezplačna. Tečaj se prične točno ob 9 dopoldne in traja cel dan.
K tečaju naj se takoj prijavijo in sicer na naslov Olepševalno in tujsko-prometno društvo v Novem mestu, vsi zainteresirani v čim večjem številu posebno pa: lastniki hotelov, kavaren, gostišč, gostilničarji, natakarji, natakarice, hotelsko osebje, sobarice itd. Nadalje zasebniki, ki oddajajo tujske sobe, obrtniki, avtobusni podjetniki, izvoščki. Posebno pa naj se na ta važen tečaj za povzdigo Dolenjske prijavijo g občinski odborniki, učitelji, funkcijonarii in člani tujsko-prometnih in olepše-
funkcijonarji in člani tujsko-prometnih in olepševalnih društev, sadjarskih in vrtnarskih društev, rosvefnih in kulturnih organizacij, planinskih in rističnih društev in klubov. Samoobsebi je umev-
£
no, da imajo pristop tudi zanimanci iz kmetijskih in drugih 6k>jev. Vsak, ki prijavi svojo udeležbo na tečaju, naj sporoči na zgoraj označeni naslov:
Slaba vremenska poročila
V zagrebških časopisih se zagrebški smučarji pritožujejo nad netočnim poročanjem iz posameznih zimskih centrov v Sloveniji o stanju snega in o snežnih prilikah. Kot konkreten primer navajajo poročilo iz Rimskega vrelca, na čigar ugodno poročilo je odpotovalo precejšnje število smučarjev, ker so mislili, da bodo iahko smučali. Ko so pa prišli na mesto, so razočarani ugotovili, da o kaki smuki ne more biti govora. Po zatrjevanju »Jutarnjega lista« so taka neresnična poročila dale tudi neke druge zimsko-športne postojanke v Sloveniji.
' Resničnost lega pritoževanja s strani Zagrebčanov zaradi premajhnih podatkov nismo mogli ugotoviti. Vendar pa opozarjamo naše zimskošportne centre, naj bodo v poročanju o snežnih prilikah popolnoma točni. Tako netočno poročanje se vedno maščuje samo nad onim, ki ga je dal. Potegnjeni smučarji ne bodo šli na led več kol enkrat, ker drugič ne bodo niti verjeli, da je poročilo točno, tudi če bi bilo pravilno. Končni efekt takega netočnega poročanja pomeni popolno dis-kreditiranost vseh poročil. Če se bodo te stvari ponavljale, vzamejo zaupanje tudi poročilom Zveze
za tujski promet v Sloveniji, JZSZ in SPD. o katerih Vemo, da so dovolj točna in pravilna. Apeliramo tedaj na vse naše ziinsko-športne centre, naj bodo v svojih vremenskih poročilih popolnoma točni.
Športniki ali že veste..
... da je bilo preteble dni v Wimbledonu tekmovanje za svetovno prvenstvo v boksu muhe kategorije. Škot Banilind je premagal Filipinca Mon-tanca in si tako obdržal naslov svetovnega prvaka tovrstnega športa.
... da so Egipčani povabili najboljše madžarske lahkoatlete (Horvatha, Gyeesa, Kovacsa, Van-seghya in druge) za turnejo, ki bo trajala nekaj mesecev.
... da ima tekmovanje v Garmisch-Paitenkir-chenu, ki bo od 23.—31. t. m., zelo zanimiv program. 23. jan. bo spust za dame in gospode, 24. jan. slalom za dame in gospode, 24.—28. t. m. turnir hokej tekem, 26.—28. umetno drsanje poedincev in parov, 28. in 29. prvenstvo Nemčije na ledu, 30. smučanje na 18 km v teku poedincev in kombinacij in 31. jan. skoki poedincev in v kombinaciji.
... da je dvakratni olimpijski zmagovalec v veslanju Avstrijec Gregor Hradelzky tudi odličen smučar in da je pri nedeljskih smučarskih tekmah na Semmeringu »položil« marsikatero avstrijsko klaso,
... da se bodo aprila meseca podali nogometaši Anglije na turnejo v Avstralijo in Novo Zelandijo, kjer bodo ostali do konca oktobra. Pravijo, da bo to najboljši trening za tokijsko olimpijado 1. 1940.
... da bo od 2.—7. februarja ▼ Zelle am See akademsko prvenstvo sveta v zimskem Športu (smučanje, drsanje, hokej in bob). Do zdaj so prijavile svoje sodelovanje: Avstrija, Italija, Poljska, Francija in Jugoslavija v vseh disciplinah, razen bob v dvoje. Nemčija bo nastopila v smučanju in hokeju, Finska v smučanju in hitrem drsanju, Le-tonska v smučanju, hokeju in hitrem drsanju, Litva v umetnem drsanju in Švica v smučanju in bobu v dvoje.
... da so v Novi Zelandiji poznali smuči že
okrog 1860. leta. V Avstralijo so jih nesli Norvežani, pri nas pa »o se začeli najprej smučati na Blokah in sicer kar na deskah od soda. Zdaj pa ima prave smuči že staro in mlado.
športne vesti
SVETOVNO PRVENSTVO V NAMIZNEM
TENISU
JTTZ je za svetovno prvenstvo v namiznem J tenisu, ki se vrši letos v Badenu. določila tele igralce: Lazar (Ilirija), Marinko (Hermes), Mariborčan Senekovič (Zagreb) in Stein (Pančevo). V državni reprezentanci so torej trije Slovenci.
Naši igralci v namiznem tenisu pa so pred dnevi pokazali na prvenstvu alpskih dežel v G razu-kjer sla se plasirala v finale Lazar (Ilirija) in Marinko (Hermes), tretje mesto je pn zasedel Senekovič. Igra naših tekmovalcev je vzbudila v Gra-zu toliko pažnjo. da so že pozvani, da sodelujejo pri tekmovanju za avstrijsko prvenstvo v namiznem tenisu.
Od tu in tam
Češki socialni delavec g. Peter Zenkl se je na
poti domov ustavil tudi v Mariboru, kjer je bil gost tamkajšnjega župana g. dr. Juvana. Tudi v Mariboru je imel predavanje o socialnih ustanovah ki jih ima Praga in ki je zanje takorekoč postavil temelje on sam V Maribor je prišel z njim češki konzul. Dr. Zenkl si je drugi dan po predavanju ogledal tudi mariborske socialne ustanove, nato pa se je dopoldne istega dne že odpeljal naprej proti Pragi.
Težka nesreča *na ladji »Princesa Olga«, ki se
nahaja v ladjedelnici v Splitu, se je pripetila predvčerajšnjim. Silen pritisk vroče pare, ki je nenadoma hušknila iz neke dovodne cevi, je povzročil dvema delavcema hude opekline. Prepeljali so ju takoi v splitsko bolnišnico in je njuno zdravstveno stanje zelo resno.
Seja plenuma finančnega odbora bo jotri, v soboto, ob 9 dop., kakor jo je sklical predsednik tega odbora Vojislav Janjič, Na dnevnem redu je nadaljevanje razprav o predlogu prqračuna za proračunsko leto 1937-38 in o finančnem zakonu samem.
Demokratje iz vsega Srema so pred nekaj dnevi imeli v sremskem mestu Rumi svojo konferenco. Pravijo, da je bila konferenca zelo dobro obiskana in da je na njej imel referat o sedanjem političnem stanju v državi — najbrže samo o stanju, ki vlada med demokrati — neki Selenič. Dotaknil se je baje samo tiste dobe, ki smo jo preživeli po občinskih volitvah. Koliko je bil to zanje hvaležen posel, vedo že sami.
Velik uspeh hrvatske skulptnre je gotovo ta, da sta dobila prvo nagrado za osnutek spomenika, ki ga bodo postavili poljskemu maršalu Pilsudske-mu v Katovicah, dva Hrvata in sicer Anton Augu-stinčič in zagreški arhitekt Drago Galič, ki v zadnjem času delata skupno. Ta vest je vzbudila posebno na Hrvatskem veliko senzacijo, posebno pa so ponosni na ta dva moža v Zagrebu. Hrvatje pravijo, da je to uspeh, kakršnega hrvaški kiparji še niso dosegli. Spomenik predstavlja maršala Pilsud-skega na konju, pod njim pa je simbolično prikazana šleska vstaja proti Nemcem.
Vladimir Radič ne odobrava skavtizma, vsaj tako se lahko sklepa iz njegove izjave, s katero popravlja neko vest v »Jutarnjem listu« o njegovem obisku skavtom. Pravi takole: Tega sestanka hrvatskih skavtov se sploh nisem udeležil, še manj pa sem izrazil željo, da sam postanem skavt.
Okoli 60.000 dinarjev škode je povzročil požar, zaradi katerega je bil včeraj popoldne ves Zagreb pokoncu. Začela je goreti hiša na Maksimirski ulici. Ogenj je nastal v prekajevalnici, kako, pn se še ne ve. Človeških žrtev ni bilo, ker so gasilci še pravočasno izpraznili vsa bližnja stanovama.
Elektrotehniški obrtniki iz Zagreba so v neprestanem prepiru z električno centralo. Ker niso zadovoljni z delom te centrale, so se že ponovno pritožili na bansko upravo. Zagrebški elektrotehnični obrtniki zahtevajo med drugim, da mestna električna centrala ustavi delo inštalaterskih uradov, da zapre prodajni urad, da se znižajo takse, ki jih zahteva električna centrala od raznih električnih aparatov in sploh, da ta centrala, premalo ščiti splošne interese zagrebških tovrstnih obrtnikov. Končno so dognali tudi to, da električna centrala dela instalacije tudi izven mestnega področja in sicer tako poceni, da preveč konkurirajo obrtnikom. Razprava je pokazala, da so pritožbe obrtnikov utemeljene, in je bilo končno sklenjeno, da se to vprašanje reši s kompromisom.
Po 20 letih je prispela dopisnica nekemu trgovcu v Vojvodini. Subotiški trgovec Tadelberg, ki je pred vojno živel v Vukovarju, je odšel leta 1915 na rusko fronto. Za njim so istega leta poslali iz Linza dopisnico, ki pa tedaj ni prišla več na pravi naslov. Sedaj, po 20 letih, je Tadelberg dobil šele to dopisnico. Zanimvo je tudi to, da dopisnica ni skoro nič pomazana in ima samo dva žiga: Prvega z datumom 17. januarja 1915, drugega pa 17. decembra 1936.
Petdesetake sta delala ravnatelj bclgrajskc Kovnice denarja Boškovič ter njegov knjigovodja Djordjevič, o čemer je »Slov. dom« že poročal. Ugotovtili so, da sta napravila na isti aparaturi, kakor prave državne petdesetake, okrog 300.000 komadov več za sebe. Med tem, ko sedaj oba pre-sedevata svojo kazen, je te dni preiskovalni sodnik odšel v Kovnico ter so od tam pod njegovim nadzorstvom odnesli kovance v finančno ministrstvo, kjer jih bodo uničili.
Vsebina dr Mačkovih plakatov, ki jih je poslal svojim prijateljem v Slovenijo, je prav zanimiva-v njej dr. Maček priporoča svojim pristašem disciplino ter prepoveduje ustanavljanje ali sodelovanje pri ljudski fronti. Izrečno je v teh plakatih rečeno, da hočejo nekateri gospodje pod firmo kmetsko-delavske politike vsiliti ljudem svoje vodstvo ali vsaj vpliv, ki je popolnoma tuj slovenski duši. Prav razumljivo je, da gospodom v Sloveniji, ki pravijo, da so vodje dr. Mačkovega gibanja, taka lekcija ni bila po godu in so zato plakate, mesto da bi jih razdelili med pristaše (če je sploh kaj pravih mač-kovcev v Sloveniji), raje uničili.
Plakati dr. Mačka, ki jih je poslal v Slovenijo »voditeljem«, ki sami o sebi govorijo, da so mač-kovci, so kakor slišimo —— posledica nedavnega bivanja dr. Dragoljuba Jovanoviča v Sloveniji. Kakor Je »Slov. dom« že poročal, se je tedaj dr. Jo-vanovič sestal v Ljubljani z raznimi gospodi, tako-zvanimi »voditelji mačkovstva«. Jasno je bilo tudi že prej, da se pod firmo mačkovstva skriva v Sloveniji popolnoma drugo gibanje, kar je sestanek omenjenih gospodov z dr. Jovanovičem le še potrdil. Dr. Maček je sedaj ponovno dokazal, da tega gibanja ne priznava kot svojega.
Preureditev šibeniške luke je predmet neštetih razprav, ki se vrše v tem obmorskem mestu. Napravljeni so že vsemogoči načrti za ta dela. Dela na preureditvi te luke so zveza z velikimi težavami in tudi z težkimi denarnimi žrtvami Treba bi bilo namreč dobiti večjega prostora za skladišče. To pa drugače ne bo šlo, da nanosijo ob to pristanišče velikanske množine zemlje od drugod, kei je sedaj teren za kakšna skladišča nt*priineren. Strokovnjaki so tudi že zračunali. koliko bodo ta dela stala. Steli so do devet milijonov dinarjev. Domnevajo celo. da 6e bo kredit, ki je odobren za graditev unske proge in ki znaša 50 milijonov dinar-ev, razdelil za preureditev treh naših največjih luk, t. j. Splita, Sušaka in Šibenika.
Druga številka »Umetnosti« je, kakor slišimo, /e v tisku ter bo zelo pestra in vredna svojega imena 7a?topani hodo v reviji najboljši slovenski umetniki
Lazi-berač - ameriški bogataš
Večkrat ditamo v časopisih vesli o kakem človeku, ki berači okrog po hišah, ki pa je v resnici bogatejši kakor katerikoli izmed tistih, ki mu izkazujejo dnevne podpore Taki ljudje imajo nek sadističen užitek v tem, da kopičijo svoj denar, ne da bi vedeli zakaj in za koga. Pri tem se ne vprašujejo, ali nadlegujejo bližnjega, tudi jim ni mar socialni čut — k beliču prilagajo belič, ko ie nogavica polna, jo zavežejo in pristavijo k ostalim napolnjenim nogavicam gori kam v podstrešje. In ob posebnih prilikah, kadar je povsod tiho, navadno ponoči, se splazijo h kupčku, privijejo kje kako lučko in po cele ure prestavljajo in preštevajo svoje denarje. Kakor nenadomestljive zaklade jih privijajo k sebi — v njih najdejo vso svojo uteho požrežnosti in pohlepa.
Najnovejše vesti vedo poročati o sličnem primeru, katerega so odkrili v Newyorku. Od hiše do hiše je v gotovem mestnem okolišu ob četrtkih in petkih kolovratil star mož ter prodajal ribe. Bil je deležen splošnega sočutja in ljudje mu niso samo plačevali rib, marveč so mu dajali tudi miloščino. Hrane sploh ni imel urejene ter si je tudi kuhal ni sam. Bil je »aboniran« pri dobrih ljudeh ter je vsak dan kosil kje drugje. Včasih se je seveda zgodilo, da je tam, kjer je pričakoval, hrane ni dobil. Niti v takih primerih si hrane ni kupil sam, marveč se je spravil v svojo podstrešno sobico, ki mu jo je iz usmiljenja dal na razpolago nek hišni lastnik. Tu v tej podstrešni sobici, ki je bila
bolj podobna kakemu brlogu kakor človeškemu stanovanju, se je vlegel na slamo ter prestajal pravi glad. Zaradi tega gladu je neprestano hiral, dokler končno ni hudo zbolel. Tudi v bolezni je bil siromak kakor pirej: usmiljeni ljudje so mu prinašali v podstrešje hrano, jo postavljala pred vrata ter zopet odhajali. V sobi se nikdo ni rad zadrževal, ker je bila tako nesnažna in tako zaduhla, da so ljudje jedva dihali. Na sveti večer je mož umrl. Nikdo ni za njim žaloval; vsak je bil prepričan, da je zemeljski trpin rešen svojega trpljenja. Pogreb je bil tak, kakršen je pogreb vsakega reveža: najprej so ga prenesli v občinsko mrtvašnico, kjer so ga položili v navadno krsto, v kateri so ga potem prenesli na pokopališče.
Ko pa so nijegovo stanovanje snaiili, so odkrili, da je bil pokoiniik neverjetno bogat. Na različnih krajih v sobici je imel skrite bankovce ter drobiž — vsega za 100.000 dolarjev, ali v našem denarju za okrog milijon dinarjev. Ko so okoličani zvedeli o velikem odkritju, so skoraj vsi istočasno prijavili v zapuščino velike zahteve, češ da so mu denar posojali, da so mu dajali hrano na up, itd. Verjetno pa je, da nobeden od teh ne bo ničesar dobil, ker je vsak lažnemu siromaku vse podaril, ne pa posodil. Nasprotno pa se uspešno uveljavljajo zakoniti dediči, ki pokojnika prej sicer niso hoteli poznati, ker so mislili, da je revež, a so sedaj, ko je umrl, zanj vsi navdušeni, ker jim je toliko zapustil.
Reševalki zlato kolajno
V Angliji podeljujejo vsako leto posebno kolajno tistemu, o katerem ugotove, da je storil najpogumnejše dejanje v dotičnem letu. Za lansko leto je pTvič dobila to odlikovanje ženska. Zlato kolajno je osebno izročil vojvoda yorški, sedanji angleški kralj, neki gospodični Evelini Graham-Ironsovi. Ta je nekoč opazila v vodi potaplajočo se žensko. V izredno težkih in nevarnih okoliščinah je skočilo mlado dekle v vodo ter rešilo žensko gotove 6mrti. Dekle je sprejelo za 6voje junaštvo sedaj najvišje angleško odlikovanje — prav gotovo zasluženo.
Letalo brez letaka ne leti
V Parizu so imeli pred nedavnim nenavadno letalsko dogodivščino. Na pariškem aerodromu se je dvignilo v zrak letalo, ki ga je vodil nek učenec. Ta sicer ni imel pravice, da vodi sam letala, vendar je pokazal tako dobre uspehe, da mu je vodstvo šole tudi že večkrat prej dovolilo samostojno pilotiranje. Tokrat pa je imel mladi pilot smolo. V višini okoli 1500 metrov je zašel v gosto meglo. Ko ni nikamor več videl, se je silno prestrašil. Ta strah ga je privedel do tega, da je segel po padalu in v strahu za življenje skočil iz letala. Srečno je pristal na zemlji in s strahom pričakoval obenem z
ljudmi, ki so se nabrali okoli njega kaj bo z njegovim letalom. Naenkrat so opazili, da sc je letalo iz daljave bližalo zemlji. Večkrat se je v polni brzini približalo zemlji tudi do dvajset metrov, a se je zopet dvignilo in letelo naprej. Letenje brez pilota je trajalo sikoraj celo uro, dokler končno ni pošlo gorivo in je motor prenehal brneti. Tedaj je letalo z vso silo treščilo — k sreči v nek gozd. Vodstvo šole je po tem dogodku mlademu pilotu prepovedalo nadaljnje obiskovanje šole, ne vedo pa, koga bo zadela krivda za povzročeno škodo, ki je nastala pri nesrečnem, ali pa tudi srečnem padcu letala.
Mož, ki ie žarnice
O zanimivem proslavljanju Silvestrovega večera poročajo iz Cikaga. V veseli družbi je popival tudi 31 letni zakonski mož, ki pa na veseljačenje ni popeljal tudi svoje zakonske družice. Ura je potekala za uro, in ko se je mož spomnil, da bo treba že iti domov, je že lepo, počasi vstajalo novoletno jutro. Ko je prišel domov, mu je žena začela brati levite, kakor |e pač to navada v takih primerih. Moža je to oštevanje zelo razburilo. V pobesneli jezi se je besno ozrl okoli sebe po sobi, da bi našel predmet, nad katerim bi se znesel. Pogled mu je obvisel na žarnici. Takoj jo je odvil in v naslednjem trenutku jo je že imel med zobmi. Prestrašena žena je hotela to preprečiti, a ko tega ni mogla in ko je videla, da sega
V Newyorku je angleški teniški igralec Fred Perry (v krogu) nastopil pred 18.000 gledalci proti Anie-rikancu h la w orlu Vinesu in zmagal. V 5 mesecih je la igralec zaslužil s svojim teniškim logarjem
nič manj kot 100.000 dolarjev.
'‘viviviv?
• ■ .<. ,
>;yV.-
:i'*n!iy§
' "" X s>y-^.yv^ !
Snežni plug čisti berlinske ulite.
mož že po drugi žarnici, je skočila k telefonu in poklicala policijo. Čeravno je bila policija zelo hitra, je bil mož še hitrejši in je med tem pohrustal že sedem žarnic povrsti. Stražniki so imeli precej posla, da so možu kolikor toliko jezo ohladili. Istočasno pa so tudi že poklicali na prošnjo zbegane žene reševalce, ki so takoj prepeljali moža v bolnišnico. Tu so mu zdravniki nenavadno slaščico spravili iz želodca.
Časopisni papir v številkah
Po mnenju nekega londonskega lista porabijo na svetu sledeče množine časopisnega papirja. V Angliji ga porabijo letno 26 kg na osebo, v Ameriki 22 kg, v Avstraliji 12, na Holandskem 11, v Franciji 9, v Skandinaviji 8, v Nemčiji 3.25, v Ru siji pa 1 kg. Jugoslavije list ne navaja, a s tem še ni rečeno, da pri nas najmanj čitamo. kakor ni rečeno, da v omenjenih državah največ čitajo.
Trdovratne bakterife
Strokovnjaki so si že dalje časa belili glave s poizkusi, ali bakterije vzdržijo tudi v brezzračnih prostorih Napravili so na raznih krajih sveta že več poizkusov, vendar pa so bile ugotovitve zelo različne. Zato je bilo sporno, ali so poizkuse pravilno izvršili, ali ne. Sedaj so pred posebno komisijo zgradili v znanstvenem zavodu v Boltimoreu velik steklen brezzračen prostor, v katerem so i imeli postavljeno posebno aparaturo, ki je sproti j dokazovala, da v prostoru res ni nobenega zraka. V tem prostoru so imeli 22 dni klice, ki pa jim pomanjkanje zraka ni nič škodovalo. Zadnje dni so znižali celo temperaturo do 268 stopinj pod ničlo. Ne brezzračni prostor in ne strahoviti mraz, ki je že tik absolutne ničle (— 272 stopinji nista mogla malim organizmom vzeti življenjske sile.
Vstopvrce za nebesa
Pobožen puščavnik v Besarabiji, kateremu poljski in gozdni sadovi očividno niso zadoščali, je prišel na svojevrstno misel, da si mora že na zemlji izposlovati in zagotoviti sebi in vsem svojini bližnjim sedeže v nebesih. Mož ni bil tako skromen in ponižen, kakor so ponavadi ljudje, ki gredo živet v 6amoto, temveč nasprotno zelo podjeten in prebrisan. Skliceval se je na 6Voje puščavniško me-ništvo ter postavil v bližini svojega brloga tloris nebes. Ta tloris je bil podoben načrtu, kakršnega vidimo pred gledališkimi blagajnami. Na njem so bili po številkah označeni sedeži. Puščavnik je narisal nebesa tako, da je bil v ospredju božji tron, takoj pred božjim tronom pa so bile lože, za ložami nekaj vrst z blazinami podloženih sedežev, čemur so sledili običajni trdi sedeži. Po kakovosti sedeža in po oddaljenosti od božjega trona so bile določene cene. Puščavnik je poznal svoje ljudi, ki so neizobraženi in zanemarjeni, strašno lahkoverni in prepričani v svetost njegovega življenja. Zato mu je posel dobro uspeval. Razprodajal je nebesa kakor vstopnice za kino. Marsikateri kmet je prodal
svojo kravo, da si je z izkupičkom zagotovil trd sedež v nebesih. Najbolj premožni pa so si rezervirali kar lože, dočim so se morali revni in povprečni zadovoljiti pač s stojišči. Podjetnost puščav-nika pa je imela seveda dokaj kratke noge. Lepega dne so 6e pred njegovim brlogom pojavili pravcati zemeljski policaji ter odvedli puščavnika v drug brlog. Z njim vred pa so odnesli tudi blagajno in načrt nebeških sedežev. Denar so pozneje vrnili nebeškim reflcktantom, katere je imel puščavnik vpisane v posebnem seznamu.
Obvestila
11. predavanje znanstvenega odbora Prirodoslov-nega društva bo v petek 22. t. m- v predavalnici mineraloškega instituta univerze ob 18. rredaval bo g. univ. prof. dr. Košir o uspehih svojin trnsplantacij-skih poskusov. Predavanje je vstopnine prosto in vsakemu dostopno.
Prosvetno društvo Trnovo ponovi v nedeljo 24. januarja ob 8 zvečer na društvenem odru v Karu-novi ulici 1*4, Timtnermanovo in Vetermanovo ljudsko if?ro «Trije kralji«. Promijera te igre je imela preteklo nedeljo popolen uspeh, ker Je za ponovno uprizoritev veliko zanimanje. Opozarjamo vse na predprodajo vstopnic, ki je v uedeljo od 10 do 12 dopoldne v Domu.
Eden najzanimivejših klavirskih koncertov letošnje sezone bo brez dvoma drevi ob 20 v veliki Filharmonični dvorani. Svetovnoznani pianist Aleksander BorovHki bo zaigral najrazličnejša dela iz svetovne klavirske literaturo. Na sporedu so zastopani Scarlatti, Bach, Liszt, Sandby, Smetana, Prokorjev, Stravinski in Musorgski. Opozarjamo na kratek uvod k nocojšnjemu koncertu, ki je tiskan v programni knjižici in so dobi v predprodaji kakor tudi pri biljeterjih. Izredno zanimiv večer, vreden vsega*' nattega zanimanja Predprodaja vstopnic v knjigarni Glns-bono Matice. Začetek točno ob 20. Prenosa po radiu ne bo.	j 1)lj pjjjc*
bi.oSLBnjuj
Radio
Programi Radio Ljubljana
Petek, 22. januarja: U Šolska urn: Kako so sl narodi dolili svet-dlalog (vodi g. dr. Branko Vrčon) 12 Iz naših logov in gajev (plošče) — 12.45 Vreme, poročila — 13 Cas, spored, obvestila — 18.15 Operna glasba (Radijski orkester) — 14 Vreme, borza — 18 Zenska ura: Zona po trgovskem in obrtnem- zakonu (ga. dr. Donata Capuder) — 18.2(1 Saint Saens. Živalski karneval (plošče) 18.40 Francoščina (g. dr. Stanko Leben) — 19 Cas, vreinc, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nac. ura: Srbska kraljica Jelena Anžnnavska (dr. Dragomir Marič iz Belgrada) — 19.50 Zanimivosti 20 Prenos iz Maribora: Simfonični koncert Glasbeno Matice — 22 Cas, vreme, poročila, spoTod — 22.15 Slo, vanska glasba na ploSčah — 22.30 Angleške plošče.
Drugi programi
Petek, 22. januarja Betgrad: 20 Zagreb. — Za. greb: 20 Dobroničev koncert. — Dunaj: 20.15 Corneliu-sova lirična drama «Cidi. — Budimpešta: 20.40 Dohna-nyijov koncert. — Trst—Milan: 17.15 Plesna glasba. — Him Bari: 20.40 Bonatzkyjeva oporeta «Juši«. — Praga: 19.30 Kabaret. — Varšava: 20.15 Koncert filharmonije. — Berlin—Stuttgart. 20 Zabavni koncert. — 21 Vojaška godba. — Krinigsberg: 20.10 VVolfova opera •Corregldor«. — Lipsko—Frankfurt: 20.10 Velik zabavni koncert. — Ko In: 20.10 Vojaški večer.
Sveo ElveBtad:
54
Zlodej se dolgočasi
Posebno ob vročih dnevih se zdi, da se vse ozemlje med Capo Lorrente in Pazzuoli, vsa ta dolga črta, ki je že iz pradavnih časov znamenita po svojem modrem morju in čudovitih pobočjih, pokritih z vinsko trto in mandljevimi drevesi — pogreza v neprestanem izhlapevanju. To počasno in leno izhlapevanje v vročini in tišini obeša megličasto pokrivalo nad pokrajino, nekaj, kar se blešči in zastira, kar se lesketa kakor biserovina in v čemer se sončna Inč prizmatično lomi. Danes pa je prišla tismontana z bregov in s svojo svežo in suho hladnoto svetlo zravnala morsko površino ter otoke in predgorovja tam daleč zunaj nadah-nila, tako da so se jasno pokazali na obzorju; bili so bolj sivi od morja, na sebi so imeli svileno sijajen, sivosrebm blesk, ki je lahno trepetal.
Bilo je še dokaj zgodaj, ko je prva raketa planila v višino. Niti toliko še ni napočil mrak, da bi lahko luči prižgali; prve svetilke so zažarele le pod predgorjem Lorrenta, tam, kjer večer najprej razgrne svoje temnomodre sence po pobočjih, naglo, čim ga spočne potopljena sončna svetloba. O, temnomodre sence, ki spreminjajo svojo obliko, ko se nagne dan, zdi se, da se ravno ob tisti uri, ko se senčnost in tišina spajata v negibnost črnih cipres, odpirajo ve-
lika brezna, napolnjena s temnimi, malce hladnimi barvami.
Kakor prešeren človeški domislek je planila raketa iz oljčnega gaja na otoku Procida; šinila je naravnost proti zahajajočemu soncu, ki se je v trenutku zazdelo nekam nepotrebno. Bila je kakor kamen, ki ga vržejo v nebesni ocean, s svojim zvezdičastim sojem je razrila njegovo zelenilo in se z brezbarvnimi bisernimi penami razpršila v vodi; vse to je pogoltnil srebrn sijaj večernega neba. In vendar je bila raketa šele prvi znak tega, kar naj bi prišlo.
V najbolj vročih opoldanskih urah je zaliv čisto onemel. Majhni parniki s svojimi blestečimi se sončnimi jadri so odpluli proti otokom, dim iz njihovih dimnikov se je dvigal ravno za njimi. Potem so prihajale večje ladje, na primer iz Južne Amerike; vračale so se s praporčki okrašene na vseh jamborih, kakor veselo poročilo o dolgi vožnji. Ladje govorijo vedno z znamenji, ki so skrivnostna in nerazumljiva nestrokovnjaku, razumljiva in enostavna preprostemu človeku; to je razpoloženje brez besedi, ki veje preko jamborskih vrhov in šine z drhtečo peno ob lepih bokih, čudovitost in hrepenenje potovanja, otožen spomin na palme ob daljnih obrežjih. Glej, tam doli vozi parnik iz Kaira v pristanišče Porto Immacolatella, v rumenem in motnem vodovju je zapustilo za seboj ves vzhod, vsa čudovita mesta: Aden, Singa-pore... Potem prihaja ladja iz Tripolisa, rumena je kakor saharski pesek, pod pokritim
promenadnim krovom je videti dolge vrste tropskih čelad. In spet nova ladja, to pot bojna, eden od dreadnaughtov drsi kakor temni oblak nevihte počasi preko zaliva in se zasidra v bojni luki.
In potem dolgo časa ni nič drugega videti v zalivu kakor jadrnice, velike, težke barke, ki so obtežene z vinom, barke, ki neprestano stegujejo dolga vesla in si tako pomagajo v vetru. Ti težki čolni imajo nekaj nerodnega na sebi; in kdor vidi napol gole, zagorele mornarje, kako so nagnjeni nad ogromnimi vesli, misli, da ne gleda postav iz našega stoletja; kakor da na njihovih veslih, ki jih nikdar popolnoma ne dvignejo iz vode, visijo mnoga stoletja, kakor da gleda rimske in saracenske galere, z istimi lepimi sužnji, ki imajo temne oči in v njih žalost.
Videti so še druge jadrnice, vitki ribiški čolni, ki se njihova latinska jadra namakajo v vodi kakor golobje peroti. In dalje veslaški čolni. Cim bolj se večeri, tem manj jih je. Iz vseh bližnjih pristanišč prihajajo v zalivski bazen in prinašajo vanj nenavadno življenje. Tako je, kakor da bi se nekaj zbiralo, kakor da si nekdo pripelje slavnostno obleko, četudi je še v vsem videti nered, nejasno počenjanje in postopanje. Dolgi osmerci veslajo brez cilja sem in tja, morda le zato, da se pokažejo, veslači stoje v njih pokonci in le polahko porivajo vesla. Drsajoče napredovanje čolnov, enakomerni red dviganja in padanja vesel, ritem v veslaških gibih, nič ni lepšega od čolna, ki reže morsko
gladino. Nič ni slišati in vendar je oblika njegove razgibanosti čista godba. In veslači sami nagonsko iščejo lepih učinkov, najprej veslajo preko srebrne površine, ki jo je zahajajoče sonce razgrnilo preko vode, srebro se lesketa ob ploskih veselnih koncih in kaplja nazaj, kakor mesečina; potem gre preko globoke senčne nižine, ki jo je ustvarilo zahajajoče sonce s svojimi barvami, to je globoko, tiho jezero sredi morja, vse je čudovito zeleno. Coln drsi neslišno preko svoje lastne zrcalne podobe, preko modrih in rdečih desak. Potem pa zopet v svetlo ravan, ki se prav narahlo začenja kodrati, kakor zrelo pšenično polje v poletnem vetru, čolni se križajo ali gredo drug ob drugem, tiho, brezskrbno, vse je igra naključja, in četudi proti vsem kompasovim določilom, je v vsem mrgolečem roju skupen nagon gibanja, ki jih žene tja čez, proti bledim Caprijevim skalam. Čolni prihajajo tudi iz drugih krajev.
Toda kljub množici blesketajočih se vesel in nagibajočih se jader je na vsej morski zrcalim zaliva nenavadno tiho; to je na videz nezdružljivo s to raso, ki je vedno hrupna in prekipeva od veselja, kadar v množini nastopa. Toda za zdaj je še prezgodaj. Še vedno se odraža temnomodra kepa Iske na žarečem večernem nebu. Še vedno se vidijo njegovi svetlikajoči se obrisi, predvsem vrsta cipres, ki so črne, kakor zarjavele palice na pokopališčni ograji. Še vedno stojijo pinije na zunanji strani Misena, napolnjene z zlato sončno lučji, kakor kozarci šampanjca.
•SloveiukJ dom« izhaja vsak delavnik ob 12 Mesefna naročnina 12 Din za Inozemstvo 25 Din OrednIStvo Kopitarjeva nlica 6TTL Telefon 2904 Hi 29%. Uprava; Kopitarjeva 6. Telefon 29» Za Jugoslovanko Uskarug v Ljubljaui; &. Cfifc Izdajatelj: Ivan Rskuviio. UxecL{iik; Jože Košiče*. ^