Stev. 343. V Trst«, ¥ soboto, t. decembra 1916» Letnik XLI. Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah fn praznikih, ob 5 zjutraj. Uredništvo: Uiica Sv. Frančiška Asiškega št. 20, I. nadstr. — Vsi dopisi naj sc pošiljajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma hs ne sprejemajo in rokopi?! se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij lista .Edinost"." — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge S omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiškega št. 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Naročnina znaša: Za celo leto...... Za pol leta ............... za tri mesece.......... . . . * 7i nedeljsko izdajo za ceio leto . . • . . za pol leta............... K 24.— . 12.-. 6.-. 5.20 . 2.60 Posamezne številke .Edinosti* se prodajajo po G vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi sc računajo na milimetre v širokosti ene kolore Cene: Oglasi trgovcev in o rtnikov ..... mm po 10 vin* Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K vsaka nadaljna vrsta............ . 2. — Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinaijev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Euinosti". Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lisia. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti" — Plača in toži sc v Trstu. „ Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega ši. 20. — Poštnohranilnični račun št. 8H.652 Pregled nojnovejšiH tioMtov. Romunska bojišča. — Zajetje pri Pre-dealskern prelazu se nahajajočili romunskih čet. Okoli 10.U00 ujetih. Zasledovanje poraženih Romunov med gorovjem in Donavo se nadaljuje. Ruska bojišča. — Ruski napadi v Karpatih ponehali. Posamezni sunki krvavo odbiti. Italijansko bojišče. — Skrajno srditi topovski boji na Krasu, posebno pri Kostanjevici. Na zapadnem bojišču nobenih važnih dogodkov. jVlacedonska fronta. — Srbski napadi pri Trnaji in angleški ob Strumi odbiti. Austrijsko uradno poročilo. DUNAJ, 8. (Kot.) Uradno se razglaša: 8. decembra 1916. Vzhodno bojišče. — Mackense-nova armada: Zasledovanje Romunov preko črte Bukarešt—Ploesti naglo napreduje. S Predeala in Aitschanskega prelaza umikajoči se sovražnik je imel od avstrijskih in nemških čet že zastavljeno pot in je bil večjidel ujet. Včerajšnji plen devete artnade znaša okoli 10.000 mož. Ob Aluti je skupina polkovnika Sziva vnovič napadla v zapadni Romuniji odrezane romunske sile in jih prisilila h kapitulaciji. Deset bataljonov, en eskadron in šest baterij, skupno 8000 mož in 26 topov, je položilo orožje. — Fronta nadvojvode Jožefa: Močni sovražni napadi v dolini Tro-tosula in v ozemlju Ludowe so bili krvavo odbiti. — Fronta princa Leopolda Bav.: Pri c. in kr. četah nobenih dogodkov. italijansko bojišče. — Včeraj zjutraj je pričel na Krasu močen sovražen topovski ogenj, ki je narastel v ozemlju Kostanjevice do največje srditosti, a opoldne, ko ie nastopilo neugodno vreme, zopet ponehal. Jugovzhodno bojišče. — Ob Vojuši včasih topovski boj. Namestnik načelnika generalnega štaba: pL Hofer, fini. ftenriko uradno poročilo. BEROLIN, 8. (Kor.) Veliki glavni stan, 8. decembra 1916. Zapadno bojišče. — Prestolona-slednikova armada: Na zapadnem bregu Muze so Francozi včeraj napadli jarke, ki smo jih zavzeli dne 6. decembra na višini 304; bili so zavrnjeni. Vzhodno bojišče. — Fronta princa Leopolda Bav.: Ruski sunki ob dvinski fronti so se izjalovili. Južno Vidsija so bili v eno naših predstražnih postojank dospeli sovražni oddelki takoj zopet pregnani. — Fronta nadvojvode Jožefa: Po po-nesrećenju velike razbremenilne ofenzive v Karpatih so izvršili Rusi le še delne napade. Napadli so včeraj večkrat ob Lu-dowi in v dolini Trotosula, a so bili vedno krvavo odbiti. — Mackensenova armada: Naše prodiranje proti in preko črte Bukarešt— Plcesti se je vršilo tako hitro, da v mejnem pogorju ob Predealskem in Altschanskem prelazu se nahajajoči Romuni niso imeli več prilike, da se umaknejo. Na umikanju so zadeli že na nemške in avstrijske čete in so, potiskani s severa, večji del že polovljeni. Med gorovjem in Donavo se zasledovanje nadaljuje. Deveta armada sama je ujela včeraj okoli 10.000 mož. Ob Aluti se ie izpolnila neizogibna usoda v zapadni Romuniji odrezanih sil. Polkovnik Szivo je dne 6. decembra z avstrijskimi in nemškimi četami izsilil njihovo kapitulacijo. Deset bataljonov, en eskadron, šest baterij, skupno 8000 mož s 26 topovi je položilo orožje. — Macedon-ska fronta: Ponoćni napadi Srbov pri Trnaji, v zhodno Cerne, so bili po nemških in avstrijskih četah odbiti. Istotako so se izjalovili ponovni napadi Angležev v nižini Strume. C - s . . Kljub skrajno neugodnemu vremenu je letalska skupina tudi v novembru dosegla velike uspehe. Naše izgube na zapadu in vzhodu, v Romuniji iu na Balkanu znašajo P O D L ]_S TEK. Njegov Roman. Iz angleškega. — Ne govorive rajši več o tem; rada bi zaspala, tetka. Zjutraj zgodaj so dospeli v Moskvo. XVI. Posreči je sneg obležal in tako so mogli v majhnih saneh drseti po ulicah, mimo vseh onih čudovitih poslopij in cerkva, ki s svojimi zlatimi strehami napravljajo tako slikovit vtisk. Moskva je bila res popolnoma ruska; tako jim je rekel knez So-lencev-Zasjekin. Popolnoma različna od Petrograda, ki bi na prvi pogled mogel biti ravno tako Berolin, Dunaj ali kako drugo veliko mesto. Moskva pa ni enaka nobenemu drugemu mestu na svetu. — Vi Rusi morate biti oosebao oobožni. 31 letal, dočim je zgubil sovražnik: v zračnem boju 71, potom sestrelitve 16, potom neprostovoljnega izkrcanja 7, skupno 94 letal; od teh jih ie 42 v naši posesti. 52 pa jih je padlo za sovražne črte. Topovski in pehotni letalci so si zasigurali z odlično izpolnitvijo važnih nalog priznanje in za-upanje drugih čet. Vodstvo zelo visoko ceni njihova dejanja. BEROLIN. 8. (Kor.) Veliki glavni stan, 8. decembra 1916., zvečer. Nobenih posebnih dogodkov na zapadu In na vzhodu. Na Romunskem je zasledovanje pridobilo na prostoru. Prvi generalni Ttvartirmojster:< pl. Ludendorff. KAPITULACIJA ROMUNOV OB ALUTI. DUNAJ, 7. (Kor.) Danes so se po štiri tedne dolgem blodenju in priznanja vrednem odporu podali oib izlivu Alute ostanki prve romunske divizije. Orožje so položili deli 10 bataljonov, enega eskadrona in šestih baterij, skupno 8000 mož s šestimi polkovniki in 26 topovi. S tem je akcija polkovnika Sziva končana po načrtu. Brigada Szivo, pozneje ojalčena z nemškimi oddelki, ki so med tem zopet izstopili iz skupine, je od začetka romunske vojne krila odsek Oršove. Znala je, ne glede na malo izgubo ozemlja, kar je kmalu popravila, vztrajati proti premoči. Na dan bitke pri Targu Jiu je odbila ura tudi zanjo. Držala je sovražnika z naglim nastopom tako dolgo, da je zamudil zvezo s svojo glavno silo in bil odrezan. Boji v ozemlju Turnu Severina, ki se jih je udeležil tudi mešan oddelek nemške 41. divizije, bodo znatno obogatili poglavje v zgodovini male vojne. Iz prve romunske divizije obstoječi sovražnik se je umaknil najprej proti dolnjemu Silu. Szivo mu je sledil, napravil številne ujetnike in ga potisnil končno proti dolnji Aluti, kjer so se Romuni, s fronto proti zapadu, za hrbtom reko in stoječ tik pred J>onavo, spustili zadnjikrat v boi. Boriti so se morali kmalu skoro na vse strani; kajti vzhodno izliva Alute pri Turnumagurele so se pojavile na severnem bregu Donave avstrijske etapne čete in bolgarski pijonirji, pridružili pa so se tudi hrabri donavski monitorji in izkrcali moštvo. Romunom ni preosta}ak> drugega, kakor predaja. Skupno število po polkovniku Szlvu ujetih Romunov bo po površni cenitvi znašalo 14.000 mož. Topov je bilo uplenjenih najmanj 30. Bolgarsko uradno poročilo. SOFIJA, 7. (Kor.) Macedonska fronta: V ozemlju Bitolja nič bistvenega. V kolenu Cerne včasih močen sovražen topovski ogenj. S krepkim protinapadom so pognale bolgarske in nemške čete nazaj sovražnika, ki je trdovratno napadal naše postojanke vzhodno Cerne. Na obeh straneh Vardarja živahno topovsko delovanje. Ob Belašicl mir. Ob Struini srdit topovski cgenj. Sovražna pehoia nas je ponovno poizkušala napasti v bližini Tahinskega jezera, a je bila vedno razpršena od našega topovskega ognja. V tem ozemlju je sestrelila naša artiljerija eno sovražno letalo, ki je zgorelo. Na fronti Egejskega morja je šest ladij brez uspeha bombardiralo naše postojanke ob izliv u Strume. — Romunska fronta: V Dobrudži patruljni boji, spopadi in slab topovski ogenj. Sovražnik se pridno utrjuje. Pred našimi postojankami na levem krilu so pokopali naši vojaki dosedaj 753 sovražnih trupel. Ruska artiljerija je srdito obstreljevala naše vojake, ki so pokopavali padle ruske vojake. Ob Donavi pri Tutrakanu topovski boj, streljanje s strojnimi puškami in pehotni ogenj. Pri Silistriji obstreljevanje. Na Vlaškem so zavzeli zavezniki Bukarešt in Ploesti in zasledujejo v neredu proti vzhodu umikajoče se romunske armade. Trdnjava Bukarešt se ni upirala. Turško uradno poročilo. CARIGRAD, 7. (Kor.) Iz slavnega stana se poroča: Na nobenem bojišču nobenega važnega dogodka. — Severno Donave se je po zadnjih poročilih Število od naših čet pri bojih pred Bukareštom privedenih ujetnikov zvišalo na 4000, med njimi 66 oficirjev, plen na 38 brzostrelnih topov, med njimi (ive 10*5 cm brzostrelnl havbici, 100 polnih municljskih vozov, 20 strojnih pušk, 3 avtomobile, na tisoče pušk in veliko množino opremnih predmetov. Samo v bojnem odseku naših čet so pustili Romuni na bojišču več kakor 600 mrtvih. _ IZGUBA FRANCOSKE VOJNE LADJE. PARIZ, 8. (Kor.) Mornariško ministrstvo objavlja: Linijska ladja »Suffren« (12730 ton), ki je bila 24. novembra od-plula proti orijentu, ni dospela ter se smatra za izgubljeno. Posadka »Suffren« je znašala 18 častnikov in 700 mož. — je menila Tamara. — Tu je taka množina cerkva, in povsod napravljajo ljudje tako pobožen vtisk. — Naša vera je naša zaščita, — je dejal njen spremljevalec. — Ko bo ljudstvo dovolj izobraženo, da bo začelo dvomiti, bo slabo za Rusijo. — Ali ste opazila, da imajo vsi tako resne, potrpežljive obraze? — je vprašal Stefen Strong. — Brez upanja se ta izraz pač ne more imenovati, toda nekaka tiha vdanost je v njem. Vsaikikrat, kedar pridem semkaj, imam občutek: »Kaj pomaga ves boj?« V nekaj časa mora človek postati popolnoma melanholičen. Obstali so ravno pred hišo Romanovih in so čakali voditelja, ki naj bi jih spustil vanjo. Tedaj je prišla mimo njih kopica beračev. Razkuštrani lasje so jim viseli okoli glave in oblečeni so bili v. oopohioma raz- Linijska ladja »Suffren« ie bila spavljena leta 1899. Dolga je bila 126 m, široka 21 m, oklop 300 mm. Oborožba: 4 topovi 30'5 cm, 10 topov 16'45 cm, 8 topov 10 cm, 22 topov 47 cm in 2 cevi za lansiranje torpedov. Konjskih sil 16.700/brzina 18 milj. BLOKADA NAD GRŠKO IN OTOKI. ŽENEVA, 8. (Kor.) Kakor razglaša uradno vlada francoske republike, je bila sporazumno z zavezniki proglašena blokada nad Grško iu#pod grškim gospodstvom se nahajajočimi otoki Blokada bo dne 8. decembra ob 8 zjutraj napovedana kot efektivna. LONDON, 7. (Kor.) Trgovine v Atenah so zopet odprte. Podaniki aliiranih držav so se podali na krov v Pireju se nahajajočili ladij. Grški mornarji skrbe za vzdrževanje reda. Odnošaji med Grško in aliiranci so v pričakovanju podrobnejših poročil ententnih vlad takorekoč prekinjeni. ______ ANGLEŠKA KABINETNA KRIZA. KABINET GEORGE. AMSTERDAM, 8. (Kor.) Iz Londona se uradno poroča: Lloyd George je bil zvečer sprejet od kralja v avdijenci iu je prevzel od kralja ponuđeno mu mesto ministrskega predsednika in prvega lorda državnega urada, nakar je izvršil cet emo-niieini poljub roke. Ta napoved kaže, da ie imel Lloyd Geroge s sestavitvijo ministrstva uspeh. LONDON, 7. (Kor*) Pričakovati je, da bi imel kabinet George v spodnji zbornici dovolj podpore. Ministri in vodilni politiki so včeraj ves dan konferirali. Car-son je izjavil, da je vest, da je pripravljen v irskem vprašanju skleniti kompromis, da se omogoči uvedba službene dolžnosti na Irskem, neresnična. Lord Derby je zavrača! trditev, da je njegov nastop smatrati kot nelojalno nastopanje proti As-quit!iu. Kot državni podtajnik v vojnem uradu je prišel kmalu na sled, da vlada ni popolnoma kos sedanji vojni. Mali vojni svet m potreben samo za posvetovanje o zadevah, ampak tudi za sklepanje. Ta vojni svet mora imeti vrh tega tudi moč, da prisili vse okraje, ki so. v zvezi z vojno, k izvedbi njegovih sklepov. LONDON, 8. (Reutr. — Kor.) Lloyd George je prejel številne čestitke. Časopisje je prepričano, da bo sestavil močno vlado. S pristoine strani se izjavlja, da bosta Asquit in njegov krog sodelovala z vlado Lloyd Georgesa. Lloyd George je sporočil delavskrstranki, da.se bo imenoval delavski minister, ki bo prevzel vse zadeve, izhajajoče iz municijskega zakona. — Glasom lista »Morning Post « je Asquith prejel kraljevo lastnoročno pismo, v katerem mu kraJj izreka zahvalo za velike deželi izkazane usluge ter rnu ponuja dostojanstvo pearja in red hlačnikov. — Asquith je to odlikovanje hvaležno odklonil. za premagance. Najbolje bi bilo, ako bi poslušali modri nasvet lorda Greya uev-tralcem, naj delajo za zbližanje vojskujočih se vlasti in za organizacijo, s katero bi se dosegel trajen mir. Boji se sicer, da se bodo mirovni pogoji Nemčije zdeli nesprejemljivi. Ne pozna tajnosti bogov, ki vedre in oblačijo, vendar meni, da bi bilo vredno, da bi se nemški pogoji pretehtali, ali se jih more sprejeti ali ne. Saj je državni kancelar Bethmann Hollvveg izjavil, da aneksija Belgije in zasedenih krajev Francije ni v njegovih mirovnih pogojih. Naj-kočljiveje vprašanje bi bilo Alzacija in Lotaringija. Misli, da nemški narod nikdar ne odstopi teh dveh pokrajin, ker ju smatra kot sestavna dela svoje države. Ve tudi dobro, da v današnjem stanju ne bi Francija hotela sprejeti niti najblažjih pogojev Nemčije, ker so tam u ver jen i, da pride dan, ko bodo Francija in njeni zavezniki mogli diktirati mirovne pogoje. — Dokler pri ententi obstoji ta nada, je vsak mirovni predlog brezuspešen. Vkljub temu pa si dela neke iluzije o možnosti skoiajšnjega miru. V Nemčiji vedo, da, dokler traja tako razpoloženje duhov, treba nadaljevati boj. Ne preostaja drugega, nego čakati! Ali, ko v Franciji in Angliji izprevidijo, da je zid, ki ga je postavila Nemčija proti svojim nasprotnikom, ne-porušen, pride čas, ko vlade poravnajo svoje račune in bilance ter uvidijo, da vsa vojna ni vredna, da bi trajala dalje, ake se nočejo pogubiti za vedno. Francija more, ako hoče, že danes doseči osvoboditev svojega teritorija in onega Belgije, ne da bi žrtvovala stotisočev in morda milijonov ljudi, da niti ne štejemo milijard denarja, ki bi ga stalo nadaljevanje vojne. On ne pozna čutstev mržnje, ki so se nabrala in ki bi za nedogleden čas onemogočala vzajemno življenje med narodi. A Nemci in Francozi so tista dva naroda, ki sta u-stvarjena in poklicana, da se razumeta, da se vzajemno izpopolnjujeta v mnogo-čem bolj, nego dTugi narodi. g^zne politične vesti, »Neue Ziircher xZeitung« je priobčila izjave svojega specijalnega dopisnika, Louisa Chassereau-a z znanim nemškim politikom princem Aleksandrom Hohenlo-he, ki se je že ponovno oglasil s svojimi stvarnimi nazori v prilog dosege miru. — Princ Hohenlohe je izjavil v glavnem: Nemec sem in to dober Nemec. Pri tein pa ne pozabljam, da sem tudi Evropejec. Zato obžalujem sedanjo vojno, ker vidim v njej samomor Evrope, razsulo evropske civilizacije toliko za zmagovalce, kolikor trgane ovčje kožuhe, da jih je bilo res žalostno, da, skoraj groza videti. Z istim potrpežljivim smehljajem so prosili miloščine in se zahvaljevali, ko so prejeli denar. Zdelo se je, aa je beda tu doma. — Kako ie vendar inogla tako velika rodbina bivati v tej majhni hiši? — je vprašala Tamara. — Kakor se zdi, je bilo ljudem v prejšnjih časih popolnoma vseeno, kako so bili nastanjeni. Poglejte samo to malo spalnico in to smešno posteljo! — Tu si pač lahko predstavljate, kaj vas čaka v Miloslavu, — je dejal Gricko. — Spodaj v veži je za vse pripravljena cela vrsta vojaških postelj. Tamara ni odgovorila ničesar. Kakor hitro je začel govoriti Gricko, je šla dalje in je odgovarjala le splošno, kakor je bilo že ves dan. Ce bi se bila ozrla, bi jo bil moral posvariti izraz v njegovih očeh, iz katerega se je dalo raz videti, da Gricko Kako se Kože pospeševanje austrijske^ časopisja. V poteku svetovne vojne so z mero-davnih strani opetovano naglašali. kako vlogo igra v taboru naših sovražnikov časopisje, kako da to papirnato orožje porabljajo in pospešujejo z vso ljubeznijo, kako da je časopisje sodelovalo za z: nag o v rr.nogih diplomatičnih bitkah, ter da je po državi z ničemur pospeševano razširjanje avstrijskih listov v inozemstvu omogočalo nasprotnemu časopisju in njegovim zaplečnikom, da je nam na škodo vplivalo na razpoloženje v onih deželah. Vlade sovražnih dežel so storile, kolikor sc je le dalo, za pospeševanje in širjenje svojega časopisja in uspeh jim ni izostal. Zistematično obdelovanje nevtralnega inozemstva je tam izzvalo dokaj za centralni vlasti neugodnega razpoloženja, ve-doma so se razširjale laži in kriva poročila po vsem svetu, ne da bi se mogli centralni vlasti v obrambi opirati na domače časopisje, ki bi bilo istotako razširjeno v inozemstvu. Vzrok je v brezbrižnosti rne-rodavnih krogov — kakor se je kazalo že v času miru — napram potrebam časopisja, in pa v pomanjkanju vsakega pospeševanja. Če boj za obstanek že v letih miru ni bil avstrijskim listom lahek, pa je med dolgo vojno, posebno pa v zadnjih mesecih, zadobil zelo resne forme. Mate-rijaliie, potrebne za izgotovitev dnevnega lista, so tako poskočile v ceni, da se troš-ki po, četudi povišani naročnini in ceni v podrobni razprodaji, ne morejo več pokrivali, a na drugi strani je dohodek od oglasov skoro popolnoma upadel. K vsem tem pojavom, ki ogrožajo na-daJjni obstanek mnogih dnevnih listov, se je pridružila sedaj nova odredba ministrstva za trgovino, ki zelo omeja možnost širjenja, in sicer: določbe, izdane sporazumno glede uravnave poštnega prometa s časopisi med avstrijskimi deželami in onimi ogrske krone ter Bosne in Hercegovine. - Dosedai veljavne določbe glede poštnega odpošiljanja časopisov so bile v av-stro-ogrski državni meji povsem enakomerne. Nič ni oviralo avstrijskih listov na razširjevanju v oni drugi državni polovici. _ Nove določbe pa utesnujejo to možnost širjenja najhuje, ovirajo promet časopisov s preprodajalci, povišujejo poštnino, otežujejo možnost izvajanja mnogih tisoče v izprernemb v naslovih in silijo uprave časopisov, ki vsled točasnih razmer itak trpe na pomanjkanju osobja, k uvedbi novega zistema v razpošiljanju. Ena točka v teh določbah je vredna, da jo posebno naglasimo, in to je omejitev števila izvodov, ki se pošiljajo brezplačno! Odslej ni dovoljeno časopisom niti proti plačilu predpisane časniške in pristojbine za posredovanje, pošiljati več nego 10 odstotkov skupne naklade v brezplačnih izvodih. Dokler niso bile izdane te določbe, se poštne oblasti niso prav nič menile za to, komu, ali proti plačilu ali brezplačno, sc pošiljajo časopisi. Temeljni pogoj je bil edino le, da je bilo prav frankirano. Tu se nehote vsiljuje vprašanje: kak namen zasleduje ta določba? Odgovor je jasen: svobodno širjenje avstrijskega časopisja na Ogrkem iu v Bosni in Hercegovini se hoče kontrolirati in omejati. Dočim je bilo do sedaj časopisom na svobodo, da so preprodajalcem v everi-tuvelno z vsakim dnem menjajočem se številu, kakor je bilo pač primerno dnevnim dogodkom —pošiljati zjutranje in večerne liste v različni nakladi, sc morejo po novih določbah preprodajalci naročiti le na isto število, veljavno za ves mesec. Vsa izkustva, k: so jih uprave časopisov nabrale v mnogoletnem delovanju in veliko spretnostjo o porabi listov v posameznih krajih ob di?ev;h tedna in nedeljah, zjutra-njih in večernih, so z eno poteza vržena med staro železo in prodajalci so prisiljeni, da brez ozira na navedene okolnosti skozi cel mesec prejemajo isto število lista, ne da bi mogli upoštevati dogod-kov na svetu. Občinstvo sc torej ne bo smelo čuditi, če bodo v krajih, kjer se promet menja, posebno v krajih izletov itd., ob posameznih dneh listi hitro razprodani, ker se prodajalcem tudi ob takih dneh ne bo moglo pošiljati več izvodov, nego so gotovi, da jih prodajo ob dnevih najmanjega prometa. Okolo avstrijskega časopisja se postavi kitajski zid. Svobodno gibanje pri razpošiljanju, pravica svobodnega razpolaganja s svojo lastjo bo izdajateljem izdatno omejena. In to vse v času. ko se v sovražnih deželah ukrepajo vse odredbe v povzdigo in daljnje širjenje časopisov. Ni se zdelo vredno, da bi bili pred sklepom tega dogovora povprašali izdajatelje za njihovo mnenje. Preko njihovih glav so z vrsto birokratičnih odredb skovali novo verigo za a.strijsko časopisje. Nove določbe omejujejo možnost širjenja avstrijskih listv izdatno in ne le v lastni stvari, mat več v izpoznavanju dalekosežnih državnih interesov smo prisiljeni, da najostreje protestiramo proti temu, da bi dogovor, nastal pod egido njegove eksce-lence pl. VVagner-Jauregga, stopil v veljavo. VOlflO POSOIŠ ne misli na mir. Tako je mislila, da je delala popolnoma prav. in ni vedela, da je vsaka zavrnitev le še podžigala ogenj v njegovih žilah. Grickova slaba volja je zvečer dosegla vrhunec. Hodili so po muzejih, galerijah in takih podobnih zavodih, ne da bi bil mogel tudi enkrat samkrat govoriti na samem s Tamaro. Toda premagoval se je in bil je videti tako ravnodušen, da je skrb kne-ginjina izginjala bolj in bolj. Pri nekem veselem obedu so vprašali Rusi lorda Courtraya, kaj neki napravlja nanj največji vtisk, nakar je Jack veselo izjavil: — Najbolj mi ugaja pripovest o Ivanu Groznem, kako je s svojo staro dobro palico možakarju, ki mu je prinesel slabo vest, pribil nogo na stopnjico. To je bilo pametno, kajti tako je takoj pojasnil vestniku svoje stališče. Vojni maršal baron Conrad pl. Hoizeu-dorf o vojnem posojilu. Načelnik generalnega štaba, vojni maršal bar. Conrad pl. Hotzendorf se je izrazit o petem vojnem posojilu tako-Ie: «Nobena vojna preteklih časov ni bila tako kot sedanja boj za obstanek nam vsem drage domovine, v kateri edini morejo vsi narodi naše monarhije ohraniti svoje posebnosti, nobena prejšnja vojna pa jim tudi ni v večji meri kot ta pobudila zavesti tesne skupnosti. Skupni boj bojujejo iz notranje potrebe iu prav tako tudi prenašajo skupno trpljenje. V tem duhu jim ne sme biti in jim tudi ne bo nobena žrtev prevelika vse do zmagoslavnega konca te borbe. 3. 12. 1916. Conrad pl. Hotzendorf, v. m. 1. r. Tržaška trgovinska in obrtna zbornica in peto vojno posojilo. Ob obilni udeležbi s strani zastopnikov iz trgovinskih, obrtnih in pomorskih krogov se je v navzočnosti narnest. svet. dr. Bernarda Karmiriskega v četrtek, 7. t. m., dopoldne vršilo v trgovinski zbornici pod predsedstvom cesarskega komisarja trgovinske zbornice, dvor. svet. vit. Hi-gina pl. Scarpe, posvetovanje o petem vojnem posojilu. Predsednik je v svojem nagovoru poudarjal, da sc osrednji državi po poltretjem letu vojne nahajate v najboljšem položaju in da vedno naraščajo potrebščine države v svrho nadaljevanja boja do dosege zmagoslavnega miru, iu se je nato obrnil s toplim apelom na domoljubni čut našega trgovskega sveta, poživljajoč vse, da store, kakor so storili doslej, tudi za peto vojno posojilo svojo polno dolžnost in da ne opuste prilike, da store, kar store vsi drugi. Nam. svet. dr. Karminski je razpravljal o koristih, ki jih nudi peto vojno posojilo kot najboljša naložitev gotovine, m izražal pričakovanje, da tržaški trgovci i v svojem domoljubju i v svrho dobre naložitve denarja pripomorejo do sijajnega uspeha petega posojila. Priporočal je potem, da naj tudi vsem svojim podrejencenj Sfran II. „EDINOST44 Štev. 343 V Trstu, dne 9. decembra 1916. dajo priliko, da se v velikem obsega udeleže novega posojila, m to tembolj, ker se z izdajo kosov po 50 kron daje tudi vsem manj iinovitim osebam prilika, da pripomorejo k dobremu izidu posojila. Iz nato sledeče razprave je izhajala trdna volja vseh zastopnikov trgovstva, obrtništva in pomorstva, da se izkažejo vredni vanje stavljenega zaupanja in da z vsemi svojimi močmi pripomorejo, da se neopovržno izpritiajo njihova čustva napram domovini in njihovo neomajno zaupanje v srečen uspeh našega orožja. Popoldne so se sestala v isto svrho, ob navzočnosti istega gospoda nam. svet. dr. Karminskega, zastopstva osrednje zveze zadrug, posameznih gospodarskih zadrug, zveze trgocev na drobno in malih ob rtov. Ko sta predsednik dvorni svet. vit. Scarpa in nam. svetnik dr. Karminski iz-pregovorila zbranim nekaj navduševalnih besed za čim obsežnejšo udeležbo pri pe-tein vojnem posojilu, izražajoč pričakovanje, da zadruge obnove svoje odlično sodelovanje pri petem posojilu, je zastopnik osrednje zveze zadrug g. Polla obširno razpravljal o delovanju, ki so je zveza in posamezne zadruge razvijale ob priliki prejŠnjiii posojil in je pojasnil organizacijo, ki je že izvršena za peto posojilo. Nato so na kratko razložili delovanje in že izdelan načrt za sedanje posojilo zastopniki zadruge gostilničarjev, zadruga kavamar-jev, zadruge stavbenikov, zadruge jestvin-čarjev in zveze trgovcev na drobno. Iz te razprave izhaja, da so se zveze zadrug in zadruge same vzorno organizirale za peto vojno posojilo, tako da že sedaj ni dvoma, da podpisovanje petega vojnega posojila s strani zadrug in njih zadružnikov zopet poda lep dokaz globokega pa-triotičnega čuta, ki jih navdaja. i&rovizacilske s Svari. Purani. Aprovizacijska komisija je nabavila znatno število puranov iz Štajerske. Prvikrat se bodo purani prodajali jutri, v nedeljo, 10. t. m., v mesnicah po mestu in sicer po naslednjih cenah: celi purani po K 7'20 kg, posamezni deli s priklado po K 8'— kg. V mesnicah, kjer se prodajajo ti purani, se ne smejo prodajati purani, dobavljeni od drugod. Prodaja prašičev. Prodaja prašičev za rejo se bo nadaljevala danes, v soboto, jutri, v nedeljo, in eventualno tudi naslednje dni v čistilnici riža pri Sv. Soboti od 9 dop. do 12 opoldne. Vojne Kuhinje aprovizacijske komisije. Aprovizacijska komisija sporoča, da se bo od ponedeljka, 11. t. m., dalje hrana v vojnih kuhinjah oddajala samo proti predplačilu. Za kosilo se bo moralo plačati že prejšnji večer, za večerjo pa isti dan dopoldne. Osebe, ki dobivajo hrano v kuhinjah, dobe proti dotičnemu plačilu nakaznico na kosilo ali večerjo prihodnjega razdeljevanja Na nakaznici bo zabeležen dan razdeljevanja. Nakaznica velja samo za tisti dan. Kdor ne vzame hrane tisti dan, izgubi pravico za prejem hrane na dotično nakaznico in tudi ne bo mogel zahtevati nanjo hrane naslednje dni. V kuhinjah bodo vsak dan napisana jedila prihodnjega razdeljevanja, katera se bodo morala torej plačati naprej. Kdor torej hoče dobiti obed v ponedeljek, 11. t. m., mora kupiti nakaznico v nedeljo, 10. t. m., zvečer; kdor bo hotel dobiti večerjo v ponedeljek zvečer, si bo moral kupiti nakaznico v ponedeljek dopoldne itd. NOVE IZKAZNICE ZA KRUH IN MOKO. Nove izkaznice za kruh in moko, ki bodo veljavne od ponedeljka, 11. t. m., dalje, se razlikujejo od dosedanjih in sicer v tem, da določajo za vsak dan posebej vsaki osebi določeno množino kruha, oziroma moke. Ker aprovizacijska komisija doslej še ni pojasnila, ali niso morda s to izpremembo zvezane še kake druge iz-premembe, kakor n. pr., da bi odrezki, namenjeni za nabavo kruha za določen dan, izgubiti veljavo, če bi se ne porabi!! tisti dan, ali pa, da bi bili odrezki, na katere se dobiva namesto kruha tudi moka, bili veljavni za nabavo moke samo tisti datum, ki ga kažejo, prosimo aproviza-cijsko komisijo, da sama veljavno pojasni poslovanje z novimi izkaznicami, da bo ljudstvo poučeno in ne bo neljubih dogodkov po pekarnah in družinah. Domače vesti. Povodom nastopa vlade Nj. Veličanstva cesarja Karla I. se bo danes, v soboto, 9. t. m., ob 10 dopoldne vršila v stolnici sv. Justa slovesna pontifikalna služba božja z zahvalnico. C. kr. državni uradniki se udeleže te maše v službeni uniformi z žalnim znakom na levem rokavu, žalno ovitim ročajem sablje in žalno ovito pentljo na klobuku. Namestnik vabi funkcijonarje c. kr. oblasti, uradov in državnih učnih zavodov, da se kolikor mogoče mnogoštevilno udeleže te cerkvene svečanosti. Vsakdo je dolžan čitati časopise. C. kr. okrajno glavarstvo v Kraljevem Gradcu na Ceškern je izdalo razglas, v katerem pravi med drugim: »Ob najrazličnejših prilikah se izgovarjajo osebe, ki se kaznujejo zaradi raznovrstnih prestopkov, da niso vedele za to ali ono odredbo, ker ne čitajo časopisov' in tudi uradnih razglasov ne, ker nimajo za to časa ali priložnosti itd. Opozarja se, da je v sedanjem času posebno važno in v interesu vsakega posameznika, da čita časopise, ki vedno ob-Javliašo pomembne in večkrat tudi globoko v lavno in tudi zasebno življenje pose- gajoče uradne razglase in zasleduje razvoj stvari.« Pomožna akcija za Goriško in Gradišćansko. Pod predsedstvom namestnika se je vršila te dni na namestništvu v Trstu peta seja deželne pomožne komisije za Goriško in Gradišćansko, ki so se je udeležili člani komisije, kakor tudi upravni in tehniški poročevalci namestništva. Namestnik se je najprej v toplih besedah spominjaj pokojnega vladarja Franca Jožefa, pri čemer je opozarjal na dejstvo, da je preminuli vladar, ki mu je bila Goriška j zelo pri srcu, še v zadnjih mesecih svojega vladanja podal težko izkušeni deželi, katere usodo je vedno zasledoval s sočutjem. ganljive dokaze skrbi. Komisija bo delala v smislu njegovih očetovskih prizadevanj, ako posveti tudi v nadalje vse sile za to pomožno delo. Komisija je sprejela svoječasno od namestništva za poznejšo zopetno zgradbo dežele zapričete študije in preddela, na znanje. Te študije imajo namen, posebno v tehniškem oziru ustvariti vse predpogoje za kolikor mogoče hitro in uspešno pomoč in popolno izvedbo akcije. Pri tem pomagajo namestništvu osrednji uradi in posebno minister za javna dela, ki je dal namestništvu na razpolago višjega tehniškega funkcijonarja svojega resorta. Nato se je razvila živahna debata, ki se je je udeležil posebno* goriški deželni glavar msgr. dr. Faidutti in pri kateri je bilo doseženo popolno soglasje v vsakem oziru. Komisija se je pečala nato še s prošnjami bednega prebivalstva goriške in gradiščanske za podporo, ki so dospela v zadnjem času, pri čemer je bilo kakor v zadnjih sejah, predlagano večje število brezobrestnih posojil iz državnih sredstev. Šestdesetletnica položitve temeljnega kamna za mornariški arzenal v Puli. Pred 601eti. dne 9. decembra 18o6., je bil ob navzočnosti cesarja in cesarice na svečan način položen temeljni kamen za zgradbo mornariškega arzenala v Puli. Za časa, ko je Fran Josip zasedel prestol, je bilo osrednje avstrijsko pristanišče v Benetkah, kjer se je nahajal tudi arzenal. Leta 1848. je izbruhnila tam vstaja in osrednje pristanišče je bilo preneseno v Trst. Leta 1850 se je po cesarjevem nalogu sestala komisija, ki je imela odločiti o bodočem razvoju vojne mornarice. V račun je bila vzeta Pula kot osrednje pristanišče, in to je odgovarjalo nazorom nadvojvode Ferdinanda Maksa, ki je bil leta 1854. imenovan višjim zapovednikam vojne mornarice, a leta 1855. so začeli s potrebnimi pripravami in preddeli za gradbo utrjene mornariške postaje v Puli, kamor je bil prenesen tudi mornarični arzenal. Dne 9. decembra 1856 ob 8 uri zjutraj sta dospela v Pulo na c. kr. vojni ladji »Elisa-beth« cesar in cesarica v spremstvu bavarskega princa Karla. Po slovesni maši se je napotila cesarska dvojica na kraj, kjer se je imela izvršiti položitev temeljnega kamna. Tam so položili v nemškem jeziku sestavljen spominski spis, ki je začenjal z besedami: »Minulo je osemnajst-sto let, odkar se je tu na obali Adrije dvignilo tisoč delavnih rok, da inocnemu brodovju Rima m njegovi cvetoči trgovini prirede stalen in trden temelj.« Dalje se glasi: »Avstrijski krepkovoljni vladar je modro izpoznal važnost tega primernega pristanišča in je odredil, da Pula ko po-pFej pošiljaj na vse strani zastave, delujoč ob enem obrambno in povspeševalno. Ta kamen naj naznanja bodočemu naraščaju, da je dne 9. decembra leta 1856 cesar Fran Josip I. z lastno roko položil temelj za zgradbo močne opremne zgradbe za pomnoženo brodovje svoje dTŽave in s tem tudi blagoslovno seme za ponoven procvit nekdaj zavidjanega pristaniškega mesta. Pod vodstvom zapovjednika avstrijskega brodovja, nadvojvode Ferdinanda Maksa, se zopet dviga tisoč delavnih rok, da ustvarijo delo, ki nastane častno iz nekdanjih ruševin, sijajno trdnjavo za avstrijsko pomorsko moč. Vsevi-šnji naj ščiti in blagoslovi tako začetek kot zvršetek«! Razvesili so cesarsko zastavo ob grmenju topov z ladij in vseh utrdb. Zbirka in razstava vojnih spominov. Cesarski komisar je uvedel akcijo, da se zberejo vsi spomini sedanje gigantske vojne s posebnim ozirom na naše mesto in njega okolico. Taka zbirka bi morala vsebovati vse to. kar zadeva državljansko življenje tekom dolgega časa vojne, kakor: embleme, trofeje, proklamacije, časopise, revije, slike, svetinje, izkaznice za živila, orožja, dobrodelne predmete ter slike vseh onih tržaških meščanov, ki so na bojiščih žrtvovali svoje življenje za domovino, kakor tudi slike vseh onih. ki so bili odlikovani za svoje čine in zasluge v vojni. Zbirko teli predmetov je cesarski komisar na tozadevno ponudbo poveril udruženju: »Associazione polrtlca Adratiea«, ki ima svoi sedež na gledališkem trgu št. 4. Ta organizacija je prevzela tudi razpovrsti-t^ev nabranih spominskih predmetov za razstavo, ki se otvori meseca februarja ali marca prihodnjega leta m ki bo v dostojni obliki spominjala na razne epizode epične borbe, na razvoj državljanskega življenja tekom te vojne in na hrabrost. ki so jo sinovi mesta Trsta pokazali v žilavi obrambi domovinskih tal. — Da se zagotovi uspeli te patrijotične akcije, se vsi oni prebivalci Trsta, ki imajo v svoji posesti kake take spominske predmete, vabijo, da jih dajo na razpolago občini. Zlasti dragocene so za ta namen slike njihovih dragih svojcev, ki so padli na bojišču, oziroma so bili odlikovani za odlične zasluge v vojni. Pri tem se prosi, da se vsi taki spominski predmeti, ki bi se iz prijaznosti odstopili občini, primerno zaznamujejo, in sicer naj se natančno označijo ime. priimek in naslov darovalca. — Cisti dohodek nameravane razstave je namenjen v dobrodelne namene. Razmere oskrbe s premogom. Iz tiskovnega oddelka min. predsedstva nam javljajo: Razmere na področju splošnega oskr bovanja s premogom, posebno pa težave, ki sedaj ovirajo nadaljno pomnožitev produkcije premoga in dovažanja v posamezna območja, so sklonile vlado, da razmišlja o odredbah, s katerimi bi se poraba premoga mogla skrčiti. V vrsti teh odredb je ravnokar izdana ministrska naredba, ki se bavi z uvedbo odredb v varčevanje pri razsvetljavi in kurjavi. Tako se za to rabljeni električni tok ne izdeluje odprtih prodajalnah — izvzemši one z živili — ura zapiranja določa na sedmo. Pri tem pa se bodo v interesu obrtnikov za kupčijski obrat ob dnevih v tednu v času od 15. do vštetega 23. decembra — za dela v svrho inventure, preseljevanje, novo uredbo obrata itd. — dovoljevale neke olajšave. Ker pa k najmočnejim ra-bilcem premoga, deloma direktno za kurjavo, deloma indirektno za razsvetljavo v obliki plina in električnega toka, štejejo gostilniški in pivniški obrti, se bodo morale te v svrho varčenja s premogom prej zapirati. In sicer — ako niso oblasti že prej kaj ukrenile v teifi pogledu, kar ostane v veljavi — gostilne ob 11 uri, a kavarne ob 12. Končno se z rečeno naredbo razsvetljava izložbenih oken skrči na tretjino dosedanje mere, dočim se vnanja razsvetljava lokalov za zabave in proda-jalnic, kakor tudi vsaka razsvetljava za efekt ali reklamo popolnoma odpravi, ako se za to rabljeni električni tvk ne izdeluje izključno le po vodni sili. Pod to prepoved spada tudi razsvetljava tabel z imeni in tvrdk. Oskrbnice vojniških sirot se opozarjajo, da se za božičnico ne dele obleke in obuvala, marveč druge potrebščine v vrednosti 6 kron. Javna pomoč. (Assistenza pubblica.) V času od 26. nov. do 2. dec. t. 1. so bile podeljene sledeče podpore: Občinski pomožni urad za brezposelne: K 243170 podpor v denarju in 1617 izkaznic za hrano — v skupnem znesku K 3013'82; občinski pomožni urad za aružine vpokli-cancev: K 942 podpor v denarju in 336 izkaznic za hrano — v skupnem znesku ske šole »Nadvojvoda Franc Ferdinand* K 20 za Rdeči križ. Za junaške branitelje soške fronte darujejo: ga. Zamejc: 2 plat. rjuhi, 4 obv. krpe; ga. Mokorič 17 obveznih krp, 1 prt; ga. Peric redno pošiljate v časopisv; ga. Rovinski množino poljskih časopisov; g. Bizjak 24 zv. »Plan. vestnika«, 6 izt. Zlate bajke; ga. Kat. Cehovin 22 slovenskih in 1 nemško knjigo; ga. Jug 1 slovensko in 5 i tal. knjigi Za »Božičnico« CM šol daruje ga. Fra-nja Pertot 10 kron. Poziv za novoletna voščila. Prosimo vse naše cenjene inserente, čitatelje in sploh vse one osebe, ki želijo uvrstiti v našem listu novoletno voščilo za dan novega leta, naj se pravočasno javijo ustme-no ali pismeno podpisanemu, ker prekasne naročbe ne bomo sprejemali, ako ne bomo imeli prostora v listu. lnseratni oddelek »EDINOSTI«. CESKO - BUDJEVISKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v oI!ci delle Poste štev. 14. vhod v iiiici Giorgio Gaiatti. zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. ZDRAVNIK Hel Dr. Karo! Pcrnlčlč stanuje v Trstu, ul. Giulia 76 III. n. (zraveit Dreherjeve pivovarne) in ordinira v ulici Carintia 39, L od 3 do 4 pop. za •taftranj«, nervozna in otroik« bolezni (blizu cerkve sv. Antona novega.) MALI GGUISS. 300 božičnih dreves je Da prodaj ; cena po dogovoru. Ivan Marinčič, Zagorje St. Peter-Kranjsko._3022 IfHVtlllOftl železnino, kovine, pohištvo, cunje, nupujem pletenine, volno, bom' a?. in druge stare predmete Novo skladišče ul. Pieti St 5. — Grassi. 778 Svoji k svojim! Priporočam si. občinstvu svojo trgovino zlatnine, srebrnine in ur (Lastna delavnica) Popravila .se dobro in hitro izvršujejo. Kupujem zlati in srebro po najiiijlli ttoafc. Sovenska postrežba. MIHAEL ZITRIN. TRST, Corso 47. TRST, Coreo 47. Mno-foMfični aisljg Trst. ulica del Rivo it 42 (pritličja) Trst u Fotograf *t«v. 10. Anton Jerkifi poslnie r.opet ▼ svoj era ' ateljeja v Trstu, Via deli« Po$ta > 248S Mile vsake vrste kupuje Jakob Margon Via Solitario št. Si. 75ti DoHro olno in kislo vodo, zrssz nO kislo vodo novi „Silvavrelec" razpošilja po povzetju A. OSET, posestnik in lastnik s atine pošta Guštanj, Koroško. — NB. Kupim tudi vsako množino steklenic, sodov ter starib in novih za-maškov. 3014 CPAffff se kondenzirano mleko „Vollmilcb". rlUliU Pojasnila daje Kari Rexinger, V. Kandler 7, II. nadstr. od 9 91/, in 2—3 pop (G) izobražena gospa, srednje !-tarosti, lepe zunanjosti, dobre družine išče službe v pisarni, kot vzgojiteljica ali hišna gospodinja. Govori in piSe perfektno hrvatsko, nemško, francosko in špansko. Prijazne pismene ponudbe pod „Izobražena Hrvatica" na lnser. odd. Edinost', kateri pove tudi naslov. (G) Vsakovrstne iakije ni. Torrente 36. kopujem na debelo in drobno. G. Stebel 7*9 Ha debelo samo za preprodajalce. DAROVI. Darovi, došli cesarskeiini komisarju. Ravnateljstvo ljudske in meščanske šole »Nadvojvoda Franc Ferdinand« v počastitev spomina Njegovega Veličanstva pokojnega cesarja Franca Jožefa I. K 50, nabranih med učitelji in učenci, in sicer polovico za vdove ki sirote padlih vojakov in polovico za vojne slepce. Otroci mestnega otroškega vrtca »Cesarica Elizabeta« v počastitev spomina Njegovega Veličanstva pokojnega cesarja Franca Jožefa I. K 20 za vdove in sirote padlih Trža-čanov. Artur Auderlich K 26.50 za vdove in sirote na jugozapadem bottšou pa