■o
Its io
■T
In
icn
im
!o
-r-

90,6 95,1 95,9 100,3
Na Celjskem proti sporazumu
Št. 44 / Leto 65 / Celje, 8. junij 2010 / Cena 1 EUR
□
VELIKA NAGRADNA IGRA
□
UŮ
Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn
Izrežite, izpolnite in pošljite kupon.
Slovenski planinci na
^ _g ■ Pečovniška koča pod Grmado je bila v soboto sti-
IvK^Nafli čišče srečanja slovenskih planincev, ki so poudari-■ 1 1 1	■ jj fa g0re njso jn ne smejo postati mesto za delitev
in ideologijo, temveč prostor povezovanja ljudi.
Aleksander Šeliga: »Če bom igral, bo nekaj hudo narobe!«
V Bivi spet Golobovo
»štrikanje«?
Kozjansko želi ceste,
država klesti bb
proračun
Goljufija s stanovanjem pred sodnim razpletom
Glavna nagrada so zdravi zobje
PIKNW


Novega tednika

VOJNIK, 20. 6. 2010, OD 14. URE
2
DOGODKI
NOVI TEDNIK
Do meje z arbitražo
Slovenija je zmagala in Slovenija je izgubila, ali ko ni ne zmagovalca ne poraženca - Pot bo še dolga
Z volišča v IV. OŠ Celje
Arbitražni sporazum je v nedeljo na referendumskem glasovanju dobil podporo večine volivk in volivcev. Po skoraj vseh preštetih glasovnicah je po neuradnih in začasnih podatkih za uveljavitev sporazuma glasovalo 51,48 odstotka, proti pa 48,52 odstotka volivcev. Volilna udeležba je bila42,28-odstot-na. Prvi komentarji vodilnih politikov v državi razglašajo Slovenijo za zmagovalko ali poraženko, odvisno pač, ali prihajajo iz koalicije ali opozicije, dejstvo pa je, da smo z nedeljsko odločitvijo volivci šele prižgali zeleno luč za določitev meddržavne meje med Slovenijo in Hrvaško.
Med osmimi volilnimi enotami so arbitražni sporazum podprli volivci v petih (Postojna, Ljubljana-Center, Ljublja-na-Bežigrad, Novo mesto in Maribor), nasprotovali pa so mu v treh volilnih enotah (Kranj, Ptuj in Celje). V 5. volilni enoti s sedežem v Celju je bilo razmerje glasov za in proti ravno obratno kot na državni ravni. Največ nasprotnikov arbitražnega sporazuma je bilo v volilnem okraju Mozirje, kjer so ga zavrnili s kar 62,61 odstotka glasov, sledijo pa Slovenske Konjice in Šentjur, kjer so bili volivci prav tako več kot s 60 odstotki proti.
Med nasprotnike arbitražnega sporazuma sodijo še volivci v Šmarju pri Jelšah, Laškem, obeh žalskih okrajih ter primestnih velenjskem in celjskem okraju. Podporo je tako sporazum dobil le v t. i. mestnih volilnih okrajih Velenja (59,95 odstotka) in Celja (58,66 odstotka).
Dokončni uradni rezultati referenduma bodo znani
predvidoma 29. junija, ko bodo preštete še glasovnice poslane po pošti iz tujine, vendar se rezultati glede na število nepreštetih glasov ne bodo bistveno spremenili. Čeprav je šlo tesno, je vendarle urejanje meje s sosednjo Hrvaško z arbitražnim sporazumom med volivci dobilo potrebno podporo.
Kaj nas čaka zdaj?
Do začetka veljave sporazuma in dela arbitražnega sodišča bo seveda minilo kar nekaj časa, vladi obeh držav pa čaka še veliko dela.
V Sloveniji bo zakon o ratifikaciji sporazuma stopil v veljavo 15. dan po objavi v uradnem listu, kar naj bi se glede na vse potrebne postop-
ke zgodilo v drugi polovici julija. Z uveljavitvijo sporazuma v obeh državah bosta Slovenija in Hrvaška lahko izmenjali diplomatski noti, s katerima bosta potrdili, da ju sporazum zavezuje. Prvi dan v tednu, ki bo sledil tej izmenjavi, bo arbitražni sporazum stopil v veljavo in tako postal obvezujoča mednarodna pogodba za obe državi. Izmenjavo diplomatskih not bi po oceni nekaterih pravnikov sicer morala Slovenija zavrniti, če bi Hrvaška k svoji priložila enostransko izjavo, s katero Sloveniji odreka pravico do teritorialnega stika z mednarodnimi vodami.
Sam začetek dela arbitražnega sodišča je odvisen od tega, kdaj bo Hrvaška sklenila pogajanja z EU in nato podpisala pristopno pogodbo, saj bodo takrat začeli teči postopkovni roki v sporazumu. Do podpisa pristopne pogodbe bi po pričakovanjih Zagreba lahko prišlo v začetku leta 2011. Kot določa sporazum, naj bi državi zatem v 15 dneh sporazumno imenovali predsednika arbitražnega sodišča in dva arbitra z liste kandidatov, ki jo pripravita predsednik Evropske komisije in evropski komisar za širitev. Če državama to ne bo uspelo, jih bo s te liste imenoval predsednik Meddržavnega sodišča v Haagu. Zatem bo vsaka država v 15 dneh še sama imenovala po enega člana sodišča. Če jima to ne bo uspelo, ju bo imenoval predsednik arbitražnega sodišča.
Najvišjo podporo arbitražnemu sporazumu so, z izjemo ljudi z območja Ho-tize, izrekli prav volivci z obmejnega območja. Največji delež podpornikov sporazuma je bil v volilni enoti s sedežem v Postojni (56,51 odstotka), kjer so v volilnem okraju Izola našteli kar 70,34 odstotka glasov za. Med nasprotniki sporazuma so bili najbolj odločni na območju volilne enote s sedežem v Kranju (53,77 odstotka), vendar so največji delež (66,55 odstotka) glasov proti obkrožili v volilnem okraju Ribnica, ki sodi v volilno enoto Ljubljana-Bežigrad.
Obe državi čaka pomembno delo tudi pri pripravi utemeljitve in dokazov glede podrobnejše določitve predmeta spora in samega poteka meje. V enem mesecu morata namreč podrobneje opredeliti predmet spora, v enem letu pa predložiti memorandum z utemeljitvijo svojih stališč. Šele nato bo sodišče lahko dejansko začelo z delom. Arbitri naj bi za razsodbo potrebovali dve do tri leta. Sodišče bo razsodbo sprejelo z večino glasov, za obe državi pa bo zavezujoča in bo pomenila »dokončno rešitev spora«. V šestih mesecih po sprejetju razsodbe bosta morali državi sprejeti vse potrebne korake za njeno uveljavitev, vključno z morebitnimi spremembami zakonodaje.
IS
Foto: SHERPA
Na celjskem bazenu pregnali slabo vreme
Celjani so se v soboto že lahko hladili (ali bolje rečeno greli) na letnem celjskem kopališču. Za začetek sezone na bazenu so izbrali ravno pravi dan, ko je končno posijalo sonce in so se temperature dvignile tako visoko, da smo lahko smuknili v poletna oblačila.
Kopanje na bazenu je bilo prvi dan brezplačno, sicer pa cene vstopnic ostajajo enake kot lani. Sezonska vstopnica za odrasle stane 120 evrov, za otroke, študente, invalide in upokojence pa 80 evrov. Dnevna vstopnica je za odrasle med tednom 5 in konec tedna 6 evrov, za otroke, študente, invalide in upokojence pa čez teden 3,5 ter konec tedna 4 evre.
Tudi večjih novosti letos na bazenu niso uvedli, so pa čez zimo opravili nekaj manjših naložb. »Največ sredstev smo namenili redni obnovi in vzdrževanju bazena. Nekoliko smo tudi posodobili sistem ogrevanja vode. S to naložbo želimo doseči, da bo voda v bazenu še toplejša, kot je bila prejšnja leta. Seveda pa temperatura vode ni od-
visna le od tehnologije, ampak tudi od vremenskih razmer,« pravi vodja gospodarjenja pri ZPO, ki upravlja z bazenom, Maja Voglar.
V ZPO upajo, da bo letošnja sezona na celjskem bazenu še uspešnejša, kot je bila lanska, ko so našteli približno 21 tisoč kopalcev. To poletje jih pričakujejo celo do 30 tisoč.
BA, foto: SHERPA
Čistejše vode na Dobrni
Jutri bodo na Dobrni slavnostno odprli čistilno napravo in kanalizacijski sistem. Projekt, ki sodi v celostno urejanje odvajanja in čiščenja odpadnih voda in varovanje vodnih virov na povodju Savinje, je delno financirala Evropska unija, natančneje kohezijski sklad.
Naložba je vredna več kot 1,5 milijona evrov, občina je prispevala 28-odstotni delež,
ministrstvo za okolje in promet pa 10-odstotnega, ostalo so evropska sredstva.
»S to čistilno napravo je dolgoročno omogočeno, da se bodo v prihodnje nanjo lahko priključili vsi uporabniki v občini Dobrna, obenem pa je zaradi tega tudi zagotovljena možnost širjenja turističnih zmogljivosti,« je dejal župan občine Martin Brecl. Prvotna čistilna naprava je bila zgrajena leta 1979 za potrebe hotela Dobrna. Danes je naprava dograjena s prvotnih 1800 za dodatnih 2200 populacijskih enot.
MOJCA KNEZ
Vojska v Citycentru
Slovenska vojska se bo v tem tednu predstavila v City-centru Celje. Vsak dan bodo nastopili vrhunski športniki, zaposleni v vojski, na ogled bodo vojaška vozila in sodobna oprema, predstavili bodo poklic vojaka ter možnosti zaposlitve. V petek popoldne bo obiskovalce zabaval orkester Slovenske vojske s solistko Alenko Godec.
Na različnih lokacijah po centru bodo predstavili vozila in sodobno opremo vojske, borilne veščine, usposobljenost službenih psov, na ogled bodo številne demonstracije. Vsak dan se bodo med drugim predstavili biatlonca Tea Gregorin in Klemen Bauer, al-pinistka Martina Čufar ter ju-doistki Lucija Polavder in Urška Žolnir. Dogodki v okviru
predstavitve tedna Slovenske vojske se bodo zaključili v soboto, ko bodo po 16. uri obi-
skovalcem postregli z originalnim vojaškim pasuljem.
MJ
T0REK
SREDA
ČETRTEK PETEK
/j				ikX o i/i
15	EDD! UJDI E2			i7 na
Predsednik državnega sveta mag. Blaž Kavčič se je s predstavniki šentjurske občine in podjetij iz subregije Obsotelja in Kozjanskega na Planini pri Sevnici pogovarjal o pomenu dobrih cestnih povezav ter slišal argumente za umestitev tretje razvojne osi.
Kozjansko želi ceste, država klesti proračun
Predsednik državnega sveta v Šentjurju o pomenu cestnih povezav za razvoj subregije - Brez konkretnih obljub
Šentjursko občino je v četrtek obiskal predsednik državnega sveta mag. Blaž Kavčič, ki je s sogovorniki iz vrst lokalne politike in gospodarstva razpravljal o pomenu cestnih povezav za občino ter celotno subregijo Kozjanskega in Obsotelja. Kot je znano, si ravno v Šentjurju že dalj časa prizadevajo za umestitev 3. razvojne osi skozi Kozjansko, vendar razlogov za optimizem ravno nimajo, še posebej, ker se v okviru rebalansa državnega proračuna obeta krčenje sredstev za cestno infrastrukturo.
Šentjurčani so že pred ča- ustrezne trase že večkrat urgi-
som z zbiranjem podpisov podprli pobudo o umestitvi tretje razvojne osi po različici G1, ki predvideva traso na odsekih Dramlje-Šentjur-Dobje-Planina pri Sevnici-Boštanj. Pod pobudo so se kot prvi podpisali nekateri pomembnejši podjetniki iz regije, nekateri so se udeležili tudi četrtkovega srečanja, ter šentjurski podžupan Jože Artnak. Slednji je z vprašanji o upoštevanju pobude ter o izraženi zahtevi glede novih preveritev najbolj
ral tudi na ministrstvu za okolje. Novice niso bile najbolj spodbudne, saj so glede območja Kozjanskega predvidene zgolj t.i. minimalne alternative, torej obnova in dogradnja nekaterih cestnih odsekov. Na Kozjanskem pomen tretje razvojne osi uvrščajo zelo visoko, saj so prepričani, da gre za območje z neizkoriščenim razvojnim potencialom; gospodarskim in turističnim. Hkrati so prepričani, da bi umestitev osi dala krajem nov
razvojni impulz ter ustavila odseljevanje ljudi in kadrov ter pripomogla k zmanjševanju so-cialno-ekonomskega zaostanka Kozjanskega.
Vzeto »na znanje«
Vse te argumente so v četrtek predstavili Kavčiču, ki se je najprej sestal z vodstvom šentjurske občine, ki mu je predstavilo občinske projekte in razvojne možnosti, nato pa se je Kavčič seznanil še z delovanjem vodilnega podjetja za proizvodnjo gozdarskih vitlov Tajfun. Zatem se je na Planini pri Sevnici o tretji razvojni osi pogovarjal z direktorji Tajfuna Iztokom Španom, Ke-moplasta Petrom Laporni-kom, Elektroinštalacij Selič Antonom Seličem in predstavnikom CM Celje Vojkom Kramarjem. Ti so poleg negativ-
nih in zaviralnih vplivov slabih prometnih povezav na podjetništvo v regiji opozorili tudi na visok porast brezposelnosti. Tretja razvojna os bi po njihovem pomenila tudi tesnejšo povezavo z bližnjim Za-
grebom, kar bi odprlo dodatne možnosti gospodarskega razvoja. Dejstvo pa je, da imajo nekatere državne ceste na območju še zmeraj makadamske odseke.
Kavčič se je s sogovorniki sicer strinjal in pozdravil njihove argumente. »Gospodarstvo se brez ustrezne cestne infrastrukture ne more ustrezno razvijati, zato tem vprašanjem v državnem svetu posvečamo veliko pozornosti. Ne bi govoril o tem, katera varianta je boljša ali slabša; menimo, da je treba zgraditi vse tiste cestne povezave, ki dele Slovenije povezujejo na avtocestni križ. Tudi tretja razvojna os je polna dilem, ki jih bo treba reševati na terenu. Tako kot ob današnjem obisku podjetja Tajfun, ki nedvomno pomeni dodano vrednost in razvojni koncept za Slovenijo. Gozdarska industrija je za našo državo izjemno pomemben segment. 140 delovnih mest in visoko tehnološko naravnano podjetje za seboj avtomatično potegne večje možnosti za izgradnjo gospodarske infrastrukture, kjer mora svoj del primakniti tudi država,« je povedal Kavčič, ki pa glede realnih možnosti za gradnjo tretje osi ni bil ravno optimističen, še posebej, ker država v rebalansu proračuna, ki je v pripravi, krepko klesti sredstva za cestno infrastrukturo. »Vsi skupaj imamo velik problem, saj je gospodarska kriza zmanjšala razpoložljiva sredstva, zato bo treba razumno presoditi, katere so tiste investicije, ki nam lahko pomagajo, da se začne slovenski proračun obračati navzgor. Neke
parcialne lokalne interese bo treba zato postaviti v drugi plan. Vsekakor pa je zaželeno, da se razlike v razvitosti območij v Sloveniji ne bi povečevale, temveč zmanjševale,« je menil Kavčič in se nekoliko izognil konkretnemu odgovoru na vprašanje, kaj Kozjansko lahko pričakuje.
Glavna ovira
slovenska
birokracija
Vprašali smo ga še, kaj je s pred časom izraženo pobudo, da se tudi za subregijo Kozjanskega in Obsotelja pripravi paket posebnih zakonskih ukrepov, kot je na primer za Prekmurje. Kavčič odgovarja, da je podobnih pobud iz več koncev Slovenije vse več in da ni pričakovati, da bi lahko upoštevali vse. Je bil pa dokaj kritičen do po njegovem mnenju preskromnega črpanja evropskih sredstev. »Bistvena je sprememba odnosa slovenske birokracije do bruseljske, saj proračunska sredstva v evropski proračun tečejo nemoteno, medtem ko se pridobivanje evropskih sredstev za posamezne projekte odvija prepočasi in tudi ob umetno ustvarjenih ovirah, s katerimi se slovenska birokracija postavlja v pozo >bolj papeške od papeža<.«
Kaj sta Šentjur in Kozjansko z njegovim obiskom pridobila, je glede na nejasne odgovore težko reči, so pa sogovorniki vsaj dobili priložnost, da ponovno opozorijo na težek položaj, v katerem so se znašli in nekoliko lobirajo za tako želene boljše cestne povezave.
POLONA MASTNAK Foto: SHERPA
Uspešnih devet let spletnega svetovanja mladim
Preventivni program To sem jaz, ki ga financirajo in razvijajo na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje, je praznoval deveto obletnico dela. Usmerjen je v promocijo pozitivne samopodobe, razvoj socialnih veščin in duševnega zdravja med mladimi. Najbolj znana je spletna svetovalnica na naslovu www.tosemjaz.net.
»Od ustanovitve spletne svetovalnice do danes smo mladostnikom odgovorili na več kot 19.500 vprašanj, povezanih z dilemami in s pastmi odraščanja. Mladostnike podpiramo pri reševanju vsakdanjih problemov. Uspešno delovanje programa omogoča široka mreža 35 strokovnjakov iz različnih delovnih sredin in vsaj desetih ustanov.
Vsi strokovnjaki so prostovoljci in se v spletno svetovanje mladim vključujejo brezpogojno in brezplačno. Rdeča nit programa je, da se v vseh letih delovanja odzivamo na potrebe mladih in pri tem smiselno uporabljamo prednosti spletne tehnologije,« je ob obletnici povedala Ksenija Le-kić, vodja preventivnega programa To sem jaz, ki je spletno svetovalnico v minulem letu predstavila na dveh mednarodnih konferencah, v Litvi na evropski konferenci promocije zdravja v šolah in na Nizozemskem na prvi mednarodni konferenci e-dušev-nega zdravja.
V devetih letih so z načrtnim delom zgradili največji slovenski spletni svetovalni portal za mladino. »Obletni-
co praznujemo z občutkom, da smo mladim ponudili nekaj dobrega in koristnega,« pravi Ksenija Lekić.
Ob 9-letnici preventivnega programa so v sredo na zavodu pripravili strokovno srečanje. Sodelovalo je 25 ustvarjalcev programa in predavatelj prof. dr. Peter Praper, specialist klinične psihologije in psihoterapevt ter avtor več knjig s področja psihoterapije. Udeleženci srečanja so izrazili pripravljenost za nadaljnje delo in obenem opozorili na pomanjkanje virov pomoči, ki bi mladim ponudili še boljši dostop do pravočasne strokovne opore v stiski. Tako na primer na potrebo po svetovalnem centru za celjsko regijo opozarjajo že vrsto let, a odziva ni. MBP
V Bivi spet Golobovo »štrikanje«?
Kot smo že poročali, naj bi proizvodne prostore go-milskega podjetja Biva hiše najelo podjetje Dom les iz Domžal. A glede na to, da je to podjetje nastalo na enak način kot hčerinsko podjetje Biva pro, mnogi sumijo, da za novimi najemniki stoji »stari« direktor Peter Golob, ki podjetju ni prinesel odrešitve.
Mlado, komaj en mesec staro podjetje Les dom, je bilo, kot pravi stečajni upravitelj Tone Kozelj, edino, ki je podalo ponudbo za najem proizvodnih prostorov podjetja, ki je od marca v stečaju. So ostali za takšno možnost sploh vedeli? »Glejte, saj javni razpis tu ni potreben. Vsakdo, ki ve, da je podjetje v stečaju in ki ima kak namen, pride sam poiskat informacije,« pravi Kozelj. »Vem, kaj nekateri namigu-
Sta dejstvi, da nekdanji direktor Biva hiš v stečaju Peter Golob pozna nove najemnike ter da je novo podjetje bilo ustanovljeno na enak način kot Biva pro, le naključje?
jejo, a ta dva (gre za Franca Zupančiča ter Mitjo Rezar-ja, ki je povezan z afero Zbil-ski gaj, op. p.) nista v pove-
zavi z nekdanjim direktorjem. Plačala sta kavcijo v višini dveh najemnin in zastavila eno orodje. Kot sta razlagala, sta zakupila gozd v Rusiji, zdaj pa bosta les pripeljala sem ter tukaj izdelovala okna,« razlaga Kozelj.
»Ali stečajni upravitelj res ne ve ali pa si zatiska oči,« se sprašujejo nekdanji zaposleni. Mitjo Rezar-ja so zaposleni lani jeseni večkrat videli v družbi direktorja Petra Goloba. Na povsem identičen način kot Biva pro, torej hčerinsko podjetje, ki ga je ustanovil Golob in ki je konec aprila tudi samo dočakalo stečaj, je ustanovljeno tudi podjetje
Les dom. V začetku maja ga je ustanovilo podjetje Ask global. Torej tisto podjetje, ki na željo drugih v zameno za 950 evrov ustanovi podjetje. Prednost takšnega načina ustanovitve podjetja je, da v žepu ni treba imeti 7.500 evrov, kolikor bi moral znašati najnižji osnovni kapital družbe z omejeno odgovornostjo (o tem, kako je to mogoče, smo v našem tedniku že pojasnjevali, op. p.). Bi lahko bili ti dejstvi res zgolj plod naključja ali pa je Golob našel že spet nov način, kako bi se obdržal v Bivi?
ROZMARI PETEK Foto: Grupa (Arhiv NT)
Nekdanji zaposleni v Biva hišah so že prijavili svoje terjatve, ki jih imajo do podjetja. 27 jih je to storilo preko sindikata, prijavili so za 224 tisoč evrov terjatev, drugi preko svojih odvetnikov. Kljub temu, da je direktor Peter Golob po začetku stečaja odnesel računalniško opremo (in še nekaj drugega premoženja družbe), bodo mukoma v tem tednu le uspeli pridi do podatkov, koliko delavcem dolguje še hčerinsko podjetje Biva pro.
IFC vstopa v Gorenje
Včeraj točno opoldne sta direktor Mednarodne finančne korporacije IFC Di-mitris Tsitsiragos in predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac v Velenju podpisala dogovor o 25 milijonov evrov visokem vložku v lastniški kapital Gorenja.
Svež denar bo omogočil prestrukturiranje družbe, hitrejši razvoj okolju prijaznih
izdelkov in storitev ter tudi ohranitev delovnih mest v regiji. Vstop IFC v lastniško strukturo Gorenja bo po napovedih omogočil posodobitev poslovnih procesov za večjo konkurenčnost, krepitev ponudbe visoko cenovnih izdelkov in izboljšanje produktivnosti. »Pridobljena sredstva bomo izkoristili za izvedbo prevzemov, prestrukturi-
ranje obstoječih aktivnosti in hitrejši razvoj novih aktivnosti,« je povedal predsednik uprave Bobinac, ki je prepričan, da bo vstop IFC zagotovil dolgoročno poslovno rast.
Ob tem bo IFC Gorenju omogočil posojilo v višini 50 milijonov evrov, s sodelovanjem drugih bank pa še dodatno posojilo v višini do 100 milijonov evrov. Kot je ome-
nil direktor Tsitsiragos, IFC zelo podpira vedno večjo osredotočenost podjetja v ekologijo ter izboljšane rešitve na področju ravnanja z odpadki.
Kot je znano, vstop IFC pomeni prvo dokapitalizacijo Gorenja, drugo pa naj bi izvedli julija. V obeh krogih do-kapitalizacije bo cena novoiz-dane delnice identična, torej 13,32 evra za novo delnico, kar predstavlja šestmesečno povprečje enotnega tečaja Gorenjeve delnice. US
Ključna bo skupščina
Po predlogu uprave naj bi lastniki Vegrad dokapitalizi-rali za več kot dvakrat.
Uprava bo na skupščini, ki je napovedana za 5. julij, predlagala sprejetje sklepa, da se osnovni kapital družbe s 4,8 milijona evrov poveča na 17,8 milijona evrov, torej za kar 13 in ne le 10 milijonov evrov.
Povečanje osnovnega kapitala družbe naj bi se izvedlo na dva načina: z denarnimi ter s stvarnimi vložki. Denar bi zagotovila ključna lastnika - državna Posebna družba za podjetniško svetovanje in družba pooblaščenka Vegrad Naložbe - ter banki NLB in Hypo banka, ki sta z Vegradom ko-
nec aprila podpisali tudi sporazum. Sporazum tako določa, da bodo ključni lastniki izvedli denarno dokapitalizaci-jo, banke pa bi po sporazumu Vegradova posojila in obresti reprogramirale za obdobje enega do dveh let. Stvarne vložke bi prispevali podizvajalci in dobavitelji. Predvideno je, da naj bi se Vegradovi poslovni partnerji vključili v lastniško strukturo tako, da bi terjatve do Ve-grada delno spremenili v lastniške deleže.
Povečanje kapitala je ključno za obstoj in rešitev velenj-
skega gradbinca, oziroma, kot poudarja direktorica Hilda Tovšak, je eden najpomembnejših ukrepov na poti dolgoročnega obstoja družbe.
RP, foto: SHERPA (arhiv NT)
Lepe nagrade
Poskus Kapitalske družbe in Slovenske odškodninske družbe, da bi se sejnine članom nadzornega sveta Cinkarne Celje znižali, ni uspel. Lastnike je s svojim nasprotnim predlogom, da sejnine ostanejo nespremenjene, prepričal Zdenko Podlesnik.
Kad in Sod, ki sta 31-od-stotna lastnika Cinkarne Celje, sta za redno skupščino predlagala dodatno točko dnevnega reda, po kateri bi se sejnine članom nadzornega sveta znižale na 330 evrov za člane ter na 429 evrov za predsednika nadzornega sveta. A po sklepu lastnikov bodo sejnine ostale takšne, kot so zadnja tri leta. Člani bodo še naprej za vsako sejo nagrajeni s 450 evri, predsednik nadzornega sveta pa s 700 evri na sejo.
RP
Vzorec se nadaljuje
Kapitalski trgi so tudi v preteklem tednu nadaljevali vzorec iz tedna prej. V prvih dneh je močan padec finančnih trgov povzročila predvsem krepitev dolarja. Sredi tedna so za pozitivno vzdušje in stabilnost na trgih poskrbeli dobri makroekonomski rezultati največjih svetovnih gospodarstev.
Vrednost vseh največjih svetovnih indeksov se je v začetku tedna močno znižala, a so proti koncu tedna počasi pridobivali na vrednosti. Indeks DAX je teden končal brez več-
\ PREGLED TEČAJEV V OBDOBJU			MED 31.5. IN 4.6.2010	
Oznaka	Ime	Enotni tečaj	Promet v tEUR	%spr.
CICG	Cinkarna Celje	0,00	0,00	0,00
CETG	Cetis	0,00	0,00	0,00
GRVG	Gorenje	12,58	172,00	^ -0,55
PILR	Pivovarna Laško	21,00	15,50	^ 2,44
JTKG	Juteks	36,00	11,50	^ -2,78
ETOG	Etol	130,00	0,10	0,00
jih sprememb in je pristal pri 6.041 indeksnih točkah. Na drugi strani pa se je ameriški tehnološki indeks NASDAQ podražil za 0,9 odstotka vrednosti ter v sredo dosegel 1.852 indeksnih točk.
Evro nadaljuje s svojo izjemno volatilnostjo. Njegova vrednost je v torek dosegla najnižjo vrednost v primerjavi z dolarjem v zadnjih štirih letih in sicer se je zaustavil pri vrednosti 1,2057 za dolar.
j INDEKSI MED 31.5. IN 4.6.2010 |		
Indeks	Zadnji tečaj	% spr.
SBITOP	879,57 ^	-0,35
Razprodaje in padci tečajev, ki smo jim priča v zadnjih tednih, so prav gotovo posledica negotovih razmer na finančnih trgih. V kolikor bodo finančni trgi pod prodajnim pritiskom in se bo dolar še naprej krepil, lahko pričakujemo tudi pocenitev surovin. Volatilnosti na trgih prav gotovo ne bo manjkalo, kar bo odlična priložnost za tiste, ki trgujejo na kratkoročni ravni.
Izkoristite priložnost!
ILIRIKA vam do konca meseca omogoča enkratna vplačila v ILIRIKA vzajemne sklade brez vstopnih stroškov!
ROMAN GOMBOC borzni posrednik ILIRIKA d.d., Trdinova 3, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana
Vir: Ljubljanska borza d.d.
SVETOVALNA
RUBRIKA
Vprašajte in dobili boste brezplačni pravni nasvet!
Svoje vprašanje pošljite na tednik@nt-rc.si ali na
Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje. Odgovor boste prebrali v torkovem Novem tedniku.
Glavna nagrada so zdravi zobje
V	celjskem Planetu Tuš je bila v četrtek zaključna prireditev letošnjega Tekmovanja za čiste zobe ob zdravi prehrani. V tem šolskem letu je v občinah Celje, Štore in Vojnik sodelovalo 20 šol. V zmagovalnih razredih, ki so jih za nagrado povabili na zaključno prireditev, je 381 otrok.
V	Sloveniji in na Celjskem je bilo to že 26. tekmovanje. »Z njim želimo vzpodbujati otroke k zdravi prehrani, higieni in tudi obiskom pri
zobozdravniku. Zobozdravniki zobe pregledamo le občasno in to je premalo, da bi bila naša vzpodbuda dovolj za ohranitev zdravih zob. Vemo tudi, da prehrana v današnjem času za zdravje zob ni idealna. Oglašujejo prehrano, ki je pre-mehka, s preveč dodatki in s preveliko vsebnostjo sladkorja. Otroci so za tako reklamo dovzetni. Kot protiutež so zato že pred 26 leti postavili promocijo zdrave prehrane in higiene,« ute-
meljuje potrebo po tem tekmovanju predstojnica zobozdravstva v celjskem zdravstvenem domu Marta Tome, specialistka otroškega in preventivnega zobozdravstva.
Tako predstojnica kot preventivni medicinski sestri Karlina Praprotnik in Gabrijela Jelenko ugotavljajo, da otroci tekmovanje za čiste zobe dobro sprejemajo in se nanj odzivajo. »Nikoli ne vedo, kdaj bo v razred stopila preventivna
Karlina Praprotnik: »V tem uspešnem preventivnem tekmovanju je letos na širšem celjskem območju sodelovalo 124 osnovnih šol in 10 šol s prilagojenim programom. V zmagovalnih razredih je bilo skupno 2.345 otrok. Najboljši razred območja so letos izbirali v Nazarjah. Izbrali so 5. razred Osnovne šole Nazarje z razrednikom Antonom Smrketom.«
V skrbi za zdrave zobe: Karlina Praprotnik, Marta Tome, Gabrijela Jelenko in glavna medicinska sestra zobozdravstva v celjskem ZD, Dragica Planko (Foto: SHERPA)
Končna nagrada so zdravi zobje. Tista vmesna, za vzpodbudo, je vsakoletna prireditev, ki jo pripravijo za otroke zmagovalnih razredov. (Foto: GrupA)
teljem, ki jih vzpodbuja, nagradijo z zaključno prireditvijo. Vloga učiteljev v tem tekmovanju je namreč pomembna. »Učitelj so obremenjeni in od njih veliko zahtevajo, zato smo še toliko bolj veseli, da najdejo čas, motivacijo in entuziazem za dodatno vzpodbujanje otrok k zdravi prehrani in skrbnemu umivanju zob,« jih pohvali Marta Tome.
S skupnimi prizadevanji tako Tekmovanje za čiste zobe ob zdravi prehrani daje sadove, saj otroci tudi s pomočjo te vzpodbude ohranjajo boljšo higieno in s tem večje zdravje zob.
MILENA B. POKLIČ
medicinska sestra, zato so vedno pripravljeni. Če se zgodi, da kakšen otrok nima umitih zob, se za naslednjič zagotovo potrudi.« Pri tem odigra svojo vlogo tudi način tekmovanja. Tekmujejo namreč razredi: »V vsaki skupini je nekaj otrok, ki imajo dobre higienske navade, dobro razvito mo-
toriko in tehniko umivanja zob, nekaj pa je tudi takšnih, ki imajo to slabše razvito in imajo tudi slabše vzpodbude od doma. Zato boljši otroci vzpodbujajo tudi ostale k skrbnejši ustni higieni,« pravi Marta Tome.
Učence zmagovalnih razredov v posamezni šoli, vključno z učiteljico ali uči-
Uspel eko festival
Če je v petek obiskovalce na prvem Ekofestu v Žalcu še nekoliko odganjalo vreme, so sobotno in nedeljsko dogajanje, predvsem pa dober obisk, pokazali, da je zamisel organizatorjev o radostnem doživljanju zelene doline naletela na plodna tla.
Sicer je bilo skoraj vse dogajanje konec tedna v Žalcu v »eko« znamenju, od sladoleda in drugih dobrot, ki bodo poslej stalnica v ponudbi gostincev, do naravno pridelane hrane ter vseh drugih doživetij, povezanih z naravo in namenjenih najrazličnejšim generacijam. Z Ekofe-
stom povezujejo šport, tradicijo, kulturo, društva, posameznike in institucije, ki se trudijo za trajnostni razvoj, turizem in gospodarstvo. »Seveda pa,« kot je povedala vodja programa turizem v žalskem Zavodu za kulturo, šport in turizem Sabina Palir, »morajo svoje aktivnosti
in dejavnosti izvajati na pozitiven način do narave in zdravja človeka.«
Organizatorji želijo domačinom in obiskovalcem žalske občine ponudili radostno doživetje narave, človeka in energije v zeleni dolini. K sodelovanju so povabili ekološke pridelovalce, ki so se predstavljali na ekološki tržnici, spet drugi na bio bolšjem sejmu, v ekomuzeju so se obiskovalci ustavljali na različnih delavnicah, živah-
Z zelenimi kolesi v eko doživetja.
Tudi delavnice in predavanja so imeli svoje obiskovalce.
no je bilo ob ribniku Vrbje seveda še druge atraktivne lo-	lec pripravljali vsak prvi pe-in v Bioparku Nivo, po svoje kacije v žalski občini. Eko-	tek, soboto in nedeljo v meje zaživela Savinova hiša in fest bodo poslej v občini Ža-	secu.	US, foto: TT
> ■ ■ IVI	■	■	■■■	■
Najvišje priznanje slikarju
V občini Šmarje pri Jelšah so znani prejemniki letošnjih občinskih priznanj, ki jih bodo prejeli za občinski praznik, konec junija.
Najvišje letošnje priznanje, plaketo občine, namenjajo akademskemu slikarju Janku Oraču, rojaku iz Zi-bike, ki med drugim pripravlja slikarske kolonije Zibika-
Tinsko. Slikar Orač, ki živi in dela v dolenjski prestolnici, si je v zadnjem obdobju svoj drugi dom ustvaril na Tinskem vrhu, kjer se družijo slikarji.
Podelili bodo tudi tri tako imenovana priznanja občine, ki jih bodo letos prejeli predsednik vinogradniškega društva Jani Vreže, prizadeven ga-
silec Marjan Mikola ter mesarski podjetnik Jože Škor-janec. Denarne nagrade so namenili šmarski pihalni godbi, gasilcem iz Mestinja ter Kulturnemu društvu Sveti Štefan, posebno priznanje pa radijskemu voditelju Marjanu Caciju Cerjaku. Na razpis so prejeli 23 predlogov.
BJ
Rdeči noski v celjski bolnišnici
vsak četrtek
Rdeči noski klovni zdravniki že dobrega pol leta obiskujejo otroke v celjski bolnišnici. Prejšnji teden so redni tedenski program obiskov tudi uradno odprli.
Društvo za pomoč trpečim in bolnim Rdeči noski je s celjsko bolnišnico navezalo stike že pred letom dni. Zadnjega pol leta so obiski klovnov zdravnikov na štirih otroških oddelkih že stalni. »Po nekajmesečnem uvajalnem obdobju smo ugotovili, da sta zaradi velikega števila otrok potrebna dva in ne le eden redni tedenski program. Tako od začetka tega leta dve ekipi klovnov zdravnikov ob četrtkih obiskujeta otroški, infekcijski in kirurški oddelek ter oddelek za bo-
lezni ušes, nosu in grla,« je naštela Eva Škofič Maurer,
gonilna sila in umetniški vodja Rdečih noskov.
Da so dobili dovolj sredstev tako za odprtje kot za ohranjanje dveh rednih programov, ima zasluge Rokometni klub Celje. »Njegovi igralci so vso sezono navijali za Rdeče noske, hkrati pa navduševali z zmagovitimi rezultati. Rokometni klub Celje je državni prvak. Tudi otroci, ki premagajo bolezen, so posebni prvaki, zato je do sodelovanja profesionalnih športnikov s profesionalnimi umetniki v korist in razvedrilo bolnih otrok tudi prišlo,« je vesela sodelovanja Eva Škofič Maurer.
Rdeči noski z obiski vsak teden razveselijo tudi po sto
otrok, kolikor jih je na zdravljenju v celjski bolnišnici: »Otroke povabimo v svet igre, v tisti svet, ki so ga morali zapustiti,« povzame bistvo obiskov Eva Škofič Maurer. Da so pri tem uspešni, sta potrdili namestnica predstojnika otroškega oddelka Andreja Obermayer -Temlin in glavna medicinska sestra oddelka Katja Hren. »Otroci se ob njihovih obiskih sprostijo, pozabijo na strah in se veselo nasmejijo,« sta povedali. Na skrbi pozabijo tudi njihovi starši, na-smejijo se zaposleni. Potem je vse lažje. »Naša bolnišnica izkorišča vse vire zdravljenja, tudi smeh,« je še pripomnil direktor bolnišnice
Marjan Ferjanc.
MBP
Katja Hren, dr. Dodo (Gorazd Špegel), Marjan Ferjanc in Eva Škofič Maurer
Afrika, lutke in še kaj na Mestni plaži
Na Mestni plaži so otroci skozi ritme, glasbo in ples spoznavali Afriko.
Pionirji in mladinke Andraža državni gasilski prvaki
V Lipovcih, v občini Beltinci, je bilo v soboto državno mladinsko gasilsko tekmovanje za memorial Matevža Haceta.
Da so se ekipe lahko udeležile tega tekmovanja, so morale najprej skozi sito znotraj gasilskih zvez, nato pa doseči najboljše uvrstitve na regijskih tekmovanjih. Tako so na državnem tekmovanju resnično nastopile najboljše ekipe, med njimi pa so imenitne uvrstitve dosegle enote iz Gasilske zveze Žalec.
Najuspešnejši sta bili ekipi mladink in pionirjev iz PGD Andraž nad Polzelo, ki sta
osvojili naslova državnih prvakov. V ospredju so bili še pionirji iz Vitanja, ki so osvojili 3. mesto. Državno
novitednik
www.novitednik.com
Itagip. 49« trtw>«n
Vedeževanje 090 42 24

Mestna plaža je bila že lani hit poletja v Celju in kaže, da bo tudi letos tako. Prizorišče namreč ni namenjeno le lenarjenju, posedanju v senci košatih lip, namenjeno je tudi dogodkom za družine z otroki, animaciji, sproščenemu druženju ...
Skozi poletje se bodo tako na plaži vrstili animacijski nastopi različnih izvajalcev, tudi poulično gledališče prihaja
in lutkarji od vsepovsod. Prvo predstavo za mlade, Afrika v Celju, smo videli v soboto, ko so se otroci takoj odzvali na animacijske provokacije, ki so jih popeljale iz Celja v namišljeno afriško vas. V zgodbi o popotnikih, ki se znajdejo v afriški vasi in se lahko z domačini sporazumevajo le v univerzalnem jeziku sveta - glasbi, gibu in plesu - so otroci uživali in spoznavali življenje
v izmišljeni afriški vasi. Po zamisli Jasne Knez in v koreografiji Maše Kagao Knez je sedem izvajalcev otrokom predstavilo glasbo in ritme izvirnih afriških bobnov in drugih tolkal.
Že danes (torek) sledijo prve lutke na plaži. Pohorsko legendo o pregonu vodovni-ka, vilah, skrivnem življenju vil in drugih vprašanjih, povezanih s pohorskimi legendami, bodo obujali lutkarji v predstavi, ki jo je režiral Matevž Gregorič.
BS, foto: SHERPA
člansko gasilsko tekmovanje za memorial Matevža Hace-ta bo 19. junija v Celju.
TT
HITRO NAROČITE
NOVI TEDNIK
Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem.
Poštna dostava na dom.
V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 1, petkova pa € 1,25.
Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 8,30 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. ■ Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: | ! 7% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 5 2% pri plačilu za tri mesece.
Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do Štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.
rTT777r> tudi letnik 2010 A J1W1I;* s prilogo TV-OKNO!
Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti ii sveta glasbe in zabave.
l!lMIW!im
Prešernova 19 3000 Celje
NAROCILNICA
Ime in priimek:
Kraj:
Ulica:
Datum rojstva:
Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
NT&RC d.0.0. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika
IZ
NAŠIH KRAJEV
Oder v žalskem hramu kulture je bil skoraj premajhen za vse žalske simfonike.
Žalski simfoniki navdušili
V dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu se je na letnem koncertu predstavil Simfonični orkester Glasbene šole Rista Savina. V njem že od vsega začetku sodelujejo mladi glasbeniki, ki so glasbeno šolo obiskovali ali jo še.
Orkester se je občinstvu Mednarodnem mladinskem prvič predstavil leta 1997 na pevskem festivalu v Celju. Od
takrat se redno predstavlja domačemu občinstvu, sodeluje na revijah simfoničnih orkestrov po Sloveniji ter skrbi za izobraževanje mlajših, saj redno prireja matineje za osnovnošolce, na katerih učenci in učenke spoznavajo sestavo in glasbo simfoničnega orkestra. Mladim glasbenikom prinaša sodelovanje
Križanec v knjigi
»Koliko mi pomenijo Štore, tega si človek niti v sanjah ne more predstavljati,« je svoji drugi knjigi na pot zapisal eden najbolj znanih Štorovčanov, priljubljeni Srečko Križanec. Po prvi knjigi Železarske Štore, kjer je opisal zgodovino kraja, je pred dnevi izšlo še Moje življenje v železarskih Štorah.
V svoji drugi knjigi začenja s spomini na svoje prednike, med drugim na starega očeta, ki je v težkih povojnih letih s poti na Svetino vedno prinesel debelo vejo za kurjavo, na Lipi pa je izkopal vse korenine odstranjenih dreves. V blokih, kjer je Srečko stanoval v otroštvu, so imeli v kletnih prostorih še skupne pralnice, kjer so prali na roke.
»Bil sem pravi lenuh za učenje,« se spominja leta 1952 rojeni avtor knjige, ki ga je njegov oče zato večkrat fizično kaznoval. Takrat, ne tako daleč nazaj, so štorske otroke lahko klofutali tudi učitelji. Za razliko od Sreč-kove sosede, ki je prejela v šoli nekoč nezadostno oceno ter zato od žalosti vsa družina ves teden ni skoraj nič jedla, so bili pri Križančevih bolj ješči. Od vseh predmetov je imel najrajši zgodovino, med njo posebej obdobje druge svetovne vojne.
Po učni dobi za avtomeha-nika, ki se je ne spominja rad, se je kmalu zaposlil v štorski železarni, kjer so delali že njegovi predniki. V knjigi se s posebnim veseljem spominja, kako je bil Titov gardist v samem kabinetu maršala, ki ga
Srečko Križanec, ki je napisal svojo drugo knjigo, je med najbolj znanimi Štorovčani.
v takšnem orkestru mnogo izkušenj in novih izzivov, ki se jih ne branijo, na drugi strani pa je to priložnost za združitev prijetnega s koristnim.
V orkestru sodeluje 60 mladih glasbenikov in glasbenic. Njihov repertoar je zelo pester, saj obsega dela tako klasične simfonične literature kot dela modernih skladateljev ter novejših partitur filmske glasbe in glasbe iz muzikalov. Koncertna mojstrica je Sonja Ala-tič, dirigent orkestra pa je Bernard Belina. Program je povezovala Nina Baša.
TT
Stanovanj spet manjka
V občinski upravi v Šmarju pri Jelšah so v zadnjem času prejeli precej evidenčnih vlog prosilcev za najem neprofitnih stanovanj, zato je občina objavila javni razpis za oddajo neprofitnih stanovanj v najem. Interesenti morajo vložiti vloge do 24. junija.
»Imeli smo prednostno listo, ki smo jo v glavnem izčrpali, na njej je ostal prosilec, za katerega ni ustreznega stanovanja. Zato smo se odločili, da bomo izdelali novo prednostno listo, ki nam bo služila tako za dodelitev tistih stanovanj, ki bodo postala prazna, kot na novo zgrajenih,« pojasnjuje objavo razpisa vodja občinskega oddelka za gospodarstvo Zinka Berk. Občina namerava zgraditi v prihodnjem letu v Šmarju pri Jelšah nov blok z desetimi stanovanji.
Tržnih stanovanj je bilo lani v Šmarju pri Jelšah na voljo dovolj, trenutno je drugače. V občinskem središču je več novih blokov, ki sta jih postavila republiški stanovanjski sklad in podjetje Panles, ki je zgradilo bloka z vsega skupaj 44 stanovanji. Cenejša Panlesova stanovanja, med katerimi so bila celo luksuzna, so dobro prodajali, tržnih stanovanj republiškega stanovanjskega sklada pa nikakor niso uspeli prodati ter so zato samevala kar dve leti. Pred nekaj tedni so jih končno dali v najem kot neprofitna stanovanja, ki jih je prejelo šest prosilcev.
BRANE JERANKO
še vedno izjemno spoštuje. V nadaljevanju opisuje, kako si je v Štorah ustvaril svojo družino in zgradil hišo, svojo kandidaturo za župana, borbo za ohranitev štorskega železarstva, delovanje v zvezi borcev za vrednote NOB, ustanavljanje veteranske in častniške organizacije v Štorah in podobno. »V meni živi nekakšen duh vojske in policije,« piše med drugim v knjigi Srečko Križanec, kjer se spominja odličnega sodelovanja z obema, ki ga imajo v Štorah po njegovi zaslugi. Prav tako opisuje svoja različna prizadevanja v najširši javnosti, med drugim za vštetje vojaškega roka v JLA v pokojninsko dobo ter za širšo veljavo Avsenikove glasbe.
BRANE JERANKO Foto: SHERPA
RECEPT ZA KRIZO - KUHARSKE BUKVE NA MIZO!
za velike in male ffoâpoainje
J' ■ /
oainiel
\ mame buk
3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje
NAROČIŠ 2, DOBIŠ 3 za samo 20 EUR

i>Š
s ® ® «S- E. I

5.E

>u
Informacije: 03/4225-100
Podpisani-a
naslov:
[WÂROCTÏMCfl!
nepreklicno naročam
nepreklicno naročem
nepreklicno naročam
nepreklicno naročam
kompletov treh knjig v AKCIJSKI PRODAJI naročiš dve, dobiš tri po ceni 20 EUR (+ poštnina) izvodov Kuharske bukve slovenskih gospodinj po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina).
izvodov knjige Kuharske bukve ■ vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil po ceni 7,93 EUR za izvod _ (+ ■ ' '
izvodov knjige Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina). Naročilnica pošljite na naslov: NT&RC d.o.o., Prešernova 19,3000 Celje ^	p°dt"s:-
Končno dočakali prenovljene prostore
Odprli prizidek k dnevnemu centru
Po številnih zapletih, ki so se kot jara kača vlekli več let, so otroci in mladostniki z motnjami v duševnem in telesnem razvoju, ki bivajo v dnevnem centru v Trubarjevi ulici v Celju, le dočakali prenovljene, razširjene in sodobno opremljene prostore, ki bodo omogočili večjo kakovost socialnovarstvenih storitev in več individualnih obravnav.
Zavod za usposabljanje in po robu. Našli so cel kup raz-
varstvo Dobrna je za dnevni center v Celju dolgo iskal primerne prostore. Končno jih je pred desetimi leti našel v opuščenem vrtcu v Trubarjevi ulici. Zavod je v njem uredil dnevni center za pet otrok. Prostore mu je mestna občina sprva oddajala v najem, kasneje pa jih je ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve odkupilo. Kmalu so se pojavile potrebe po razširitvi dnevnega centra. Ministrstvo je bilo pripravljeno zgraditi nadzidek, tako da bi lahko sprejeli še deset otrok. Ko so stanovalci, ki živijo v bližnji stolpnici, izvedeli za te načrte, so se jim ogorčeni postavili
logov proti širitvi centra, od tega, da bodo še bolj prostorsko utesnjeni, da bi nadzi-dek tistim, ki živijo v nižjih nadstropjih, odvzel svetlobo, razgled in podobno. Celo peticijo so podpisovali proti širitvi dnevnega centra, a so se naposled, ko so nad-zidek spremenili v prizidek, le umirili.
Pred enim letom so dnevni center končno začeli prenavljati, otroke pa za ta čas preselili v dom sv. Jožefa. Prenovo centra je financiralo ministrstvo za družino in socialne zadeve, v njem pa je prostora za 15 otrok.
BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: GrupA
Otroci in mladostniki z motnjami v duševnem in telesnem razvoju, ki obiskujejo dnevni center v Trubarjevi ulici, so se veselili odprtja prenovljenih in razširjenih prostorov centra. V njem je prostora za 15 otrok, pri čemer jih je trenutno v centru 9.
Aninih 109 let!
Priznanje s plaketo za Zdravka Čudna, ki je lani daroval kri že stotič. Izročila sta mu ga predsednik komisije za krvodajalstvo, zdravnik Igor Bizjak, ter predsednik območnega Rdečega križa Aleš Vrečko (z leve).
V službi sočloveka
Ob dnevu krvodajalcev je bila v Celju slovesna vsakoletna podelitev priznanj krvodajalcem, ki jo je pripravilo Območno združenje Rdečega križa Celje. Priznanja s plaketami za leto 2009 so izročili tistim, ki so darovali kri od 25- do 100-krat.
Za stokratno darovanje kr- so lani kri darovali v trans-
vi ga je prejel Zdravko Čuden iz Celja, ki se udeležuje tudi letošnjih akcij. Vsega skupaj je prejelo priznanja več kot 500 krvodajalcev, ki
fuzijskem centru v bolnišnici ali med krvodajalskimi akcijami po posameznih občinah. Na prireditvi so prav tako opozorili na 30 krvoda-
Prispevek k rešitvi 25 tisoč življenj
Občina Slovenske Konjice je prejšnji mesec pridobila Evropsko listino o cestno prometni varnosti.
Do danes je listino uspešno pridobilo že skoraj 18 tisoč različnih podjetij ter javnih in zasebnih ustanov. Pridobitev listine pomeni zavezo, da bodo skupaj z ostalimi pri-
stopniki skušali rešiti 25 tisoč življenj, ki vsako leto ugasnejo na evropskih cestah. Ta cilj bodo skušali uresničiti z izboljšanjem obstoječe cestne infrastrukture, z delom na področju vzgoje za varnost v cestnem prometu ter z uvedbo preventivnih ukrepov za umirjanje prometa. MB
jalcev, ki so darovali kri že več kot stokrat, med njimi največkrat zdravnik Rudi Čaje-vec. »Rekorder« Čajevec je tako pomagal soljudem kar 157-krat (sledita mu Franc Dečko s 143 odvzemi ter Stanislav Knific s 134 odvzemi).
Lani se je število odvzemov krvi povišalo za blizu desetino, med krvodajalci je bilo 18 odstotkov novih. Darovanja krvi v srednjih šolah se je lani udeležilo blizu tisoč dijakov, kar je za desetino več kot leto pred tem. Prav tako je kri darovalo več kot sto vojaških ter več kot sto policijskih uslužbencev.
Na petkovi slovesni podelitvi krvodajalskih priznanj s plaketami so nastopili veterani Moškega komornega zbora in dijaki Srednje zdravstvene šole Celje.
BRANE JERANKO Foto: SHERPA
Najstarejša Celjanka in druga najstarejša Slovenka Ana Mulej je 29. maja dopolnila častitljivih 109 let! Praznovala jih je v družbi vseh njej dragih - sorodnikov, prijateljev, znancev, predstavnikov KS Medlog ter stanovalcev in zaposlenih Doma ob Savinji.
Slavljenka se je v Dom ob Savinji preselila tri mesece pred svojim stotim rojstnim dnevom. Stanovalci doma s ponosom vsako leto pričakujejo njeno praznovanje in se vsak dan veselijo, da so lahko v njeni družbi. Ena izmed stanovalk, ki jo Mulejeva še posebej navdihuje, je Jožefa Novak. Slavljenki je ob letošnjem praznovanju v voščilu zapisala, da se je od prvega dne, ko jo je spoznala, spominja kot zelo »korajžno«, veselo ter polno življenja. »Poskušala vas bom posnemati in
v dobri volji živeti, mogoče mi bo uspelo. Saj pravijo, da božja in dobra volja tudi v nebesa pomaga vsakemu, ki v to verjame. Nama bo uspelo,« je še zapisala Novakova.
Ana Mulej s svojo življenjsko energijo navdušuje tudi ostale stanovalce in zaposlene v domu. »Ves čas rada pripoveduje o svojih zlatih starših. Dokler ji je zdravje dopuščalo, se je rada urejala sama. Tudi zdaj, ko je zdravje klonilo pod težo njenih let, je umirjena in hvaležna, kar naredimo zanjo. Vsi delavci pa smo hvaležni, da smo del njenega življenja,« o slavljenki pripoveduje sestra Irena Mar-kanovič. Ano Mulej opisujejo tudi kot modro žensko z moralnimi vrednotami, pošteno, delovno, razgledano in nadarjeno pevko.
Najstarejša Celjanka je na svet privekala v ljubeči kmeč-
ki družini na Babnem, kot sedma od dvanajstih otrok. Sama vedno znova poudarja, da je imela čudovito otroštvo. Čeprav je že v rani mladosti morala prevzeti težja dela na posestvu, ji tega bremena ni bilo težko prenašati, saj sta ji starša ponujala največjo mero ljubezni in spoštovanja in ji s tem privzgojila sočutje za drugega, poštenost, spoštovanje, dobrosrčnost, dobroto, skrbnost, delavnost, veselje do življenje in dobronamernost. Ljubezen in spoštovanje do staršev je izkazala tudi na način, da je prevzela skrb za starše v starosti, ko so jo najbolj potrebovali. Svoje družine si zaradi smrti fanta, ki ji ga je vzela vojna, ni ustvarila, je pa zato dobroto, naklonjenost in ljubezen razdajala številnim nečakinjam in nečakom.
BA
Najstarejša Celjanka Ana Mulej je dopolnila 109 let. Praznovala jih je v krogu stanovalcev in zaposlenih Doma ob Savinji, kjer so skupaj nazdravili in razrezali torto.
IZ
NAŠIH KRAJEV
Najstarejši gimnazijci
Najstarejša generacija maturantov I. gimnazije v Celju z dr. Antonom Šepetavcem
Pretekli teden se je v Hotelu Evropa zbrala najstarejša generacija maturantov I. gimnazije v Celju.
Na tradicionalno srečanje, ki ga imajo maturanti prvo sredo v juniju, je prišlo devet nekdanjih sošolcev. Letos so proslavili 69. obletnico mature, kar pomeni, da so maturirali davnega leta 1941. Veliko maturantov je rojenih Celjanov, nekateri pa kljub temu niso ves čas živeli v mestu ob Savinji: »Včasih smo se morali do šole kar nekaj časa voziti, na primer iz Mežice. Kar nekajkrat smo morali zamenjati avtobus, da smo prišli do šole. Ni bilo tako enostavno, kot je danes. A vseeno smo se imeli v šoli lepo,« pove Ančka Ambrožič, ki se s solznimi očmi še vedno spominja vojnih časov. Precej živi pa so tudi še spomini na profesorje. »Imeli smo odlične profesorje. Ena od naj
profesoric je bila Marja Bor-šnik, učila nas je slovenščino in še danes se spominjam njenih skic, kako nam je prikazovala stvari.«
Kot je povedal Radovan Požar, vsakoletno srečanje organizirata Mija Jenko in Božena Pelikan. Sam se spominja minulih šolskih let takole: »V gimnaziji je bilo zelo lepo in predvsem ni bilo prisotne nobene politike, kot je danes. Zaradi prihoda vojske so naši profesorji ocene zaključili prej, kar nam je veljalo kot matura.« Kot še živahno pove Požar, so večinoma stari 88 let ter se srečanja udeležijo z velikim veseljem.
Zbrane je pozdravil tudi ravnatelj I. gimnazije v Celju dr. Anton Šepetavc: »Tradicija tega druženja je še vedno prisotna, čeprav se v večini srečujejo starejše generacije, mlajše nekoliko manj. Vesel sem, da se ta naj-
starejša generacija še vedno vsakoletno srečuje in mislim, da smo tudi v tem smislu rekorderji, kot šola in mesto Celje. Ne poznam na-
mreč mesta v Sloveniji, ki bi še poznal tovrstno druženje.«
Na srečanje najstarejše generacije maturantov naj-
starejše gimnazije je prišla tudi maturantka, ki že desetletja živi v Zagrebu. Vsi pa srčno upajo, da se bodo v enakem številu srečali tu-
di prihodnje leto, ko bodo obeležili 70. obletnico mature.
MOJCA KNEZ Foto: SHERPA
Nekdanji dijaki Ekonomskega tehnikuma v Celju, ki so maturirali pred 60 leti. Od nekdanjih sošolcev je v širši javnosti najbolj znan prof. dr. Dane Melavc. Na petkovem praznovanju obletnice je bil med njimi celo njihov nekdanji profesor Ludvik Rebeušek, častni meščan Celja.
koncert:
POLETNA ROMANCA
gostuje: Pevsko društvo ORION LAŠKO
Sobota, 12. junij, ob 20.00
na STAREM GRADU CELJE
2010 Poletje v CELJU, knežjem mestu
www.novitediiik.com
Pogoste težave s sečili
Več info na www.celeia.info in TIC Celje, Krekov trg 3
ZAVOD CELEIA CELJE
C
0
l-j'Jiccclje
Sečila imajo glavno vlogo pri odstranjevanju odpadnih snovi in presežka vode iz organizma. Okužbe so pogoste pri ženskah, pri moških pa se začnejo težave v zrelih letih. Blaga vnetja lahko samozdra-vimo, pri tem pa nam pomagajo zdravilna zelišča v čajih, prehranskih dopolnilih in zdra-
Vedeževanje	_ rT™
Astrologiia 090 42 24

Maturanti po 60 letih
Tam, kjer je bil nekoč takoj po 2. svetovni vojni Ekonomski tehnikum, je danes njegova naslednica Srednja ekonomska šola Celje. Dijaki druge povojne generacije so v petek praznovali 60-letnico mature, od 55 nekdanjih dijakov pa se je v Hotelu Štorman zbrala približno polovica, skupaj z nekdanjim profesorjem.
Kar nekaj jih je že umrlo, kum za tiste čase »bog i batina«, kot se je pošalil eden od udeležencev srečanja. Kljub temu povojni časi takratnim dijakom in profesorjem niso bili prav prijazni, saj je vladalo pomanjkanje. Dijaki se tako še spominjajo enega od profesorjev, ki je imel na šolskem izletu seboj za malico kuhan fižol, v papirnati vrečki, saj plastičnih takrat še niso poznali. Pomanjkanje gor ali dol, dijaki so se veliko naučili ter dosegli marsikaj. Med udeleženci petkove 60. obletnice mature so bili tako med nekdanjimi sošolci prof. dr. Dane Melavc (nekdanji dekan mariborske ekonomske fakultete, ki še poučuje po različnih krajih Slovenije), pa dolgoletni Ko-vinotehnin računovodja Martin Kordiš, ne smemo pozabiti niti Bogomirja Arzenš-ka, ki je delal v zunanji trgovini, dolgoletne direktorice kranjske SDK Jelene Bovha, več računovodkinj znanih celjskih podjetij (med njimi tudi naša upokojena sodelavka Marta Justin, op. p.) ter še koga. Med seboj so bili v petek posebej veseli svojega nekdanjega profesorja Ludvika Rebeuška, poznejšega častnega meščana Celja.
Od mature je minilo 60 let, spomini na tisti čas so sveži ter ne bodo nikoli pozabljeni. Zato se nekdanje sošolke in sošolci iz Ekonomskega tehni-kuma srečujejo vsako leto, ne le ob tako častitljivih obletnicah. BRANE JERANKO Foto: SHERPA
mM
drugi so v tujini in ena od nekdanjih maturantk je prišla na praznovanje ene od njihovih obletnic dvakrat celo iz ZDA. Zanimivo je, da so med maturanti Ekonomskega tehnikuma iz leta 1950 velike starostne razlike, saj so najstarejši rojeni leta 1925 ter najmlajši leta 1933. Seveda ne gre za kakšne slabe učence, ki bi večno ponavljali letnik, ampak je do osem let starostne razlike med maturanti istega letnika posledica vojnega gorja. Eni so morali med vojno obiskovati šole v nemškem jeziku (ter so nato opravljali nostrifikacijske izpite), drugi so bili izseljeni, tretji v partizanih ...
To so bili časi, ko je pomenil študij na fakultetah nekaj izjemnega, zato so bili tisti, ki so končali Ekonomski tehni-
vilih. Tanja Zorin, mag.farm., spec., iz Celjskih lekarn bo o tem predavala v kavarni Celjskega doma, v sredo, 9. junija, ob 11. uri. Na tokratnem srečanju bo govora o vzrokih, uspešnem preprečevanju in sa-mozdravljenju vnetij sečil, dotaknili pa se bodo tudi zelo pogostih težav s prostato. AB
10
OTROŠKI ČA50PI5
NOVI TEDNIK
Konec junija košarkarski tabor
Med nastopom Andreja Rozmana - Roze
Podelitev bralnih priznanj v Braslovčah
Društvo za športne in rekreativne dejavnosti Celje organizira v počitniškem času, od 26. do 30. junija, takoj po koncu šolskega leta, košarkarski tabor za deklice in dečke stare od 7 do 10 let. Počitniški tabor bo na prostoru gasilskega društva na Lopati v Celju. Tam bodo otroci v sodelovanju z mentorji postavili šotore, v katerih bodo bivali pet počitniških dni, kolikor bo trajal tabor.
Košarkarsko predznanje, pravi Štefan Zabret, vodja Društva za športne in rekreativne dejavnosti Celje, za udeležbo na taboru ni potrebno, zato je tabor primeren za vse, ki si že-
pod strokovnim vodstvom naučili novih košarkarskih veščin. Veliko bo tudi družabnih iger in drugih športnih aktivnosti. V okviru tabora bodo otroci z mentorji odšli na pold-nevno kopanje v terme Olimia v Podčetrtek, opravili bodo pohod na Kunigundo, obiskali ekološko kmetijo v bližini tabora ter pod vodstvom mentorjev pripravili gledališko igrico.
Udeleženci tabora bodo razporejeni v skupine glede na starost in košarkarsko znanje. Za udeležbo otrok na taboru bodo starši morali odšteti 165 evrov. Več informacij o prijavi najdete na spletni strani www.mladiupi.si, pravi učitelj športne vzgoje Štefan Za-bret, ki med šolskim letom v nekaterih osnovnih šolah v Celju in okolici vodi košarkar-
lijo nekaj počitniških dni pre- sko šolo Mladi upi. živeti v naravi, kjer se bodo
NG
Priznani slovenski pisatelj, pesnik, gledališki igralec, pisec iger in prevajalec Andrej Rozman - Roza je bil gost letošnje bralne značke v OŠ Braslovče.
V prazničnem in veselem vzdušju je Rozman učencem
z vsem igralskim žarom pripovedoval svoje pesmi, jim postavljal uganke in podeljeval priznanja. Ravnateljica Andreja Zupan je čestitala učencem, ki so brali, in jih vzpodbudila, da z branjem nadaljujejo do 9. razreda. Se-
veda je mnogim to uspelo ob celoletni vzpodbudi učiteljev, ki so jim po najboljših močeh poskušali približati lepoto in moč pisane besede, zato se je zahvalila tudi njim, posebej še koordinatorici bralne značke Ireni Kumer. Ob koncu so od skupaj 411 učencev podelili 359 bralnih priznanj, zlatih bralcev, ki so
brali vseh devet let, pa je bilo 29.
TT
www.novitednik.com
Velenjčani eko zmagovalci
V OŠ Antona Aškerca v Velenju je bila zaključna prireditev projekta Eko-paket 2009/10, na kateri so razglasili najboljše projekte natečaja. Strokovna komisija jih je izbrala med 45 prijavljenimi projekti. Prvo nagrado med starejšimi osnovnošolci so dobili gostitelja dogodka, OŠ Antona Aškerca v Velenju. Učence je vodila mentorica Janja Pokleka.
Temeljni namen projekta je ozaveščanje mladih o pomenu odgovornega ravnanja, t.j. zbiranja, zlaganja in ločevanja, s kartonsko embalažo za živila. Za razliko od prejšnjih let, ko so otroci in učenci tekmovali v količini zbrane embalaže, so se letos za nagrade potegovali na natečaju, v okviru katerega so, pod vodstvom mentorjev, pripravljali kreativne projekte na temo odgo-
vornega ravnanja z embalažo. Prijavljeni projekti so bili razdeljeni v dve starostni skupini, mlajšo (vrtci in od 1. do 3. razreda OŠ) in starejšo (od 4. do 9. razreda OŠ).
Pobudnik projekta Eko-pa-ket je že četrto leto zapored Podjetje Tetra Pak, ki projekt izvaja v sodelovanju s partnerjem, Ekošola kot način življenja. To šolsko leto je sodelovalo 114 vrtcev in osnovnih šol iz vse Slovenije. Pogoj za sodelovanje je bilo zbiranje kartonske embalaže in otroci so je zbrali kar 20 ton.
AC
Literarni večer v OŠ Šempeter
Zmagovalna ekipa s Polzele
Odlični mlad[ kreativci s Polzele in iz Šoštanja
V sredo, 19. maja, je bil v knjižnici OŠ Šempeter 2. literarni večer z naslovom Zavetje domišljije skriva mojo zgodbo.
Na njem so se štiri osmo-šolke - Ana Halužan Vasle, Jerneja Jelen, Vesna Kamen-šek ter Špela Kert - predstavile s svojimi pesmimi ter odlomki zgodb. Uvodoma so zbrane nagovorile s svojimi
pesmimi iz sklopa Stik besed poljublja kristalno srce, kjer so besede krhko božale dušo in izrekale svojo bolečino. V proznem delu Iztis mojega sveta ujet v odsevu tvojih oči pa je nastala čarobna preproga, ki je goste popeljala v svet domišljije. Večer je bil tako prepleten z domišljijskimi iztisi in koščki realnosti.
Ob tej priložnosti je izšlo tudi posebno literarno glasilo, ki si ga je mogoče ogledati na spletnih straneh šole ter
v	šolski knjižnici. Prijeten odziv vseh udeležencev je poleg ljubezni do literarnega ustvarjenja tehten razlog, da se tega projekta lotimo tudi prihodnje šolsko leto. Stecite tudi
vi	z nami v svet brez meja ...
BARBARA COTIČ
Ministrstvo za okolje in prostor in Coca-Cola HBC Slovenija, partnerja projekta Moja reka si, sta v Ljubljani podelila nagrade in priznanja mladim kreativcem, ki so v okviru letošnjega natečaja Oglas za mojo reko ustvarili oglase, s katerimi opozarjajo na pomen slovenskih rek.
V kategorijah TV in radio sta najbolj prepričala oglasa ekip iz OŠ Polzela. Odlično sta se odrezali tudi ekipi vrtca Šoštanj, ki sta zasedli drugo (tisk) oziroma tretje (TV) mesto in tako premagali mnoge neko-
liko starejše kreativce. »Upam, da bo oglase otrok videlo čim več Slovencev,« je ob tej priložnosti dejal minister za okolje in prostor, prof. dr. Roko Žarnić. Da so bili vsi zelo »kul«, je vsem sodelujočim ekipam priznal tudi ambasador projekta Zlatko, ki je ob tej priložnosti svoj oglas o reki Savi prvič odrepal v živo.
Reka Savinja in mladi krea-tivci iz OŠ Polzela pod mentorstvom Mojce Cestnik, Boruta Petriča in Mije Novak so tudi s svojimi radijskimi oglasi najbolj prepričali komi-
sijo, saj so v tej kategoriji zasedli ne le prvo, ampak tudi drugo in tretje mesto. Mentorici Vrtca Šoštanj, Darja Jelenko in Iva Naveršnik, pa sta svojo ekipo najmlajših kreativcev vodili do izjemnega drugega mesta v kategoriji tiskanih oglasov, mentor Zoran Globačnik najmlajše TV-oglaševalce iz istega vrtca do tretjega mesta. Vse oglase kreativcev iz OŠ Polzela in Vrtca Šoštanj si lahko ogledate in jim prisluhnete na spletnem mestu www.mojareka.si.
AB
Dan planincev je vsakoletna priložnost, da se na enem kraju zberejo ljubitelji gora, izmenjajo izkušnje in skujejo načrt za obisk katerega od vrhov.
V gorah naj vejeta povezovanje in pripadnost
Pečovniška koča pod Grmado je bila v soboto stičišče srečanja slovenskih planincev. Okoli 700 ljubiteljev gora se je zgrnilo pod Grmado, goro z najlepšim pogledom na Celje, katere zaščitni znak sta 10 metrov visok križ in zvon želja. Planinci so poudarili, da gore niso in ne smejo postati mesto za delitev in ideologijo, temveč prostor, kjer vejeta povezovanje in pripadnost med ljudmi.
Organizacijo letošnjega dneva planincev je prevzelo Planinsko društvo Grmada in Savinjski meddruštveni odbor planinskih društev, v katerega so vključeni savinjski in šaleški planinci. Na Pečovniš-ko kočo so prišli člani iz kar 256 društev, povezanih v Planinsko zvezo Slovenije. Zveza bo kmalu praznovala 120-letnico obstoja, medtem ko ima planinstvo še daljšo tradicijo. Ljubitelji gora se glasno zavzemajo, da planinstvo ohranja svoje poslanstvo in ne postane zgolj ena od rekreativnih dejavnosti, kot je mišljenje, ki ga želijo nekateri vsiliti planincem. Nedavno izvoljeni predsednik planinske zveze Bojan Rotovnik je ob tej priložnosti poudaril, da planince že več kot stoletje povezuje enotnost, prostovoljnost in družabnost. »Ideja enotnosti se ohranja skozi bogato tradicijo planinstva in potrebno jo je negovati dalje. Tovrstna srečanja so priložnost, da se srečamo, izmenjamo izkušnje in se dogovorimo morebiti za skupno turo.«
Planinci se vsako leto srečajo na drugi koči. Kljub dolgoletni tradiciji in delovanju
zveze jim pod prejšnjim vodstvom ni uspelo dočakati enotnega žiga dneva planincev, zato si le-tega obetajo od sedanjega vodstva.
MATEJA JAZBEC Foto: SHERPA
PD Grmada, katerega predsednik je Franc Šinko, je dobilo ime po gori nad Pečov-niško kočo. Z Grmade se vidi Posavsko hribovje s Kumom, celotna Savinjska dolina s Kamniško-Savinjski-mi Alpami in njenim podgorjem, Peca, Pohorje, Konjiška gora in Boč. Kot vse druge Grmade na Slovenskem ima tudi celjska Grmada častno mesto v zgodovini Celja, kot gora stražar, na kateri so kurili opozorilne kresove pred vpadi Turkov.
Moto letošnjega srečanje je bilo Varujmo gorsko naravo. O lepotah narave, pomembnosti varovanja okolja ter osveščanju za kvalitetno in sonaravno gibanje v gorskem svetu je potrebno začeti pri mladih.
Ni pomembno, kdo koga zavrti, med planinci je pomembno veselo in pristno vzdušje.
ANKETA
Planika Maribor. Prvi stik z gorskim svetom je bil pohod na Boč. Od takrat dalje sem okužena z gorami. Prehodila sem skoraj vse slovenske gore, šestkrat sem se odpravila na Himalajo, bila sem v Patagoniji, na Kili-mandžaru, Kamčatki in v avstralskih gorah. A najlepše je doma, tam, kjer si začel prvič osvajati vrhove in zadovoljno zrl v dolino. Planinstvo je potrebno prenašati na mlajše generacije in to jemljem kot svoje poslanstvo.«
Martina Sedovšek, Velenje: »Če želite spoznati prijazne in odprte ljudi ter ljubite živali, potem se odpravite v gore. Vsakokrat, ko se odpravim tja gor, začutim nekakšno sproščenost, ki jo v vsakdanjem vrvežu, hitenju in odtujenosti med ljudmi ni moč najti. Vsak velikonočni ponedeljek se kot vestna članica Pd Grmada odpravim na eno od slovenskih Grmad, na katerih so nekoč kurili kresove kot opozorilo pred Turki.«
Franc Smodiš, Celje:
»Sem član PD Celje - Matica, iz katerega se je razvilo PD Grmada, in član celjskega društva pohodnikov in maratoncev. Slednje se je leta 1988 razvilo iz pohodniš-ke sekcije PD Celje - Matica. Aktiven sem pri dejavnostih na naših dveh planinskih postojankah, na Okreš-lju in Korošici. V gorah se družimo ljudje dobre volje in ljubitelji narave. Do gora imam spoštljiv odnos in k njim se rad vračam. Vsaj enkrat na teden se odpravim iz doline navkreber. Grmada in Tolsti vrh sta mi še posebej pri srcu, zato si želim, da to območje nad Celjem postane krajinski park.«
Marija Štorman, Maribor: »43 let sem članica PD
Franc Kerk, Celje: »V planine hodim od 12. leta. Intenzivno sem jih začutil pri 28 letih, ko sem zbolel za multiplo sklerozo. Takrat sem se odločil prehoditi celotno slovensko transverzalo in pot Od doma do doma, kot se imenuje pot Jakoba Aljaža. Prehodil sem pot od njegove rojstne hiše pod Šmarno goro, mimo cerkva, kjer je služboval, po vrhovih Kamniških in Julijskih Alp do Triglava, kjer je postavil stolp in pot končal v Dovju, kjer je pokopan. Gore, hribi in planine, kakorkoli jih že imenujemo, in njihova neponovljiva narava mi dajejo moč za življenje in uspešen boj proti bolezni.«
www.novítedniLCom
22-letnega Sebastjana Jelena, nogometaša vijoličastih iz Šmartnega, je po pol ure tekme za enajstmetrovko zrušil vratar Pesnice.
»Celjani so bili lahkomiselni«
Župan Šmartnega in njegov stolitrski sod vina
Nogometaši iz Šmartnega ob Paki so z zmago s 4:1 v zadnjem krogu proti Pesnici le potrdili osvojitev 1. mesta v 3. slovenski ligi - vzhod. Simer Šampion je na gostovanju v Veržeju remiziral (1:1) in končal na 2. mestu.
Če bi moštvo Šmartnega v zadnji tekmi zabeležilo neodločen rezultat ali izgubilo, bi se celjski Simer Šampion z zmago v Veržeju veselil preboja v 2. ligo. A igralci Šmart-nega so vse dvome razblinili že v 1. polčasu, ko so proti
Pesnici vodili s 3:0 in rutini-rano pripeljali tekmo do konca. Končnemu stanju na lestvici je botroval tudi slab točkovni niz celjske ekipe v zadnjih krogih, saj je v štirih tekmah osvojila le dve točki in tako zapravila lepo prednost sedmih.
V Šmartnem ob Paki, kjer je veselje ob uvrstitvi v višji rang tekmovanja razumljivo nepopisno, se lahko pohvalijo tudi z najboljšim strelcem lige. To je Alen Mujanovič, ki je v pretekli sezoni nosil
Tretja zaporedna zmaga Tomislava Puglja
V soboto se je po treh dneh zaključila humanitarna navtična regata IV. Lions rally 2010 v organizaciji Lions kluba Konjice, s katero so zbrali 12.500 evrov. V Srednjo Dalmacijo je privabila 114 udeležencev iz sedmih Lions in Leo klubov Slovenije.
Zmagovalec tekmovanja je bil že tretjič zapored Tomislav Pugelj iz LK Konjice, ki si je s tem prislužil prehodni pokal IV. Lions rally v trajno
last. Drugo mesto je drugič osvojil Marko Popit iz LK Vrhnika - Notranjska, tretji je bil Gorazd Medle iz LK Novo mesto. Nagrado za najboljšo žensko ekipo je dobila posadka LK Zarja iz Maribora s krmarjem Leonom Budjo, sicer članoma LK Piramida Maribor.
»Vesel sem, da nam je zopet uspelo tako v tekmovalnem delu kot tudi tistem še bolj pomembnem, humanitarnem,« je bil ob zaključku zadovoljen vodja projekta IV.
konec tekme in s tem veselje z našimi zvestimi navijači. Za prvo mesto so nedvomno prevladale tudi izkušnje naše ekipe. Verjeli smo v uspeh in čakali na >kikse< Celjanov. Mislim, da so z lahkomiselnostjo izgubili napredovanje v drugo ligo.« Legendarna Mujano-vič in Kraljevič sta bila mladim za vzor. »Absolutno. Mu-janovičevih 27 golov sporoča vse. Kraljevič pa nam je odlično pomagal v obrambi ter nas mlade uspešno povezoval in pripomogel, da smo igrali bolj stabilno. Oba sta prispevala izjemen delež k uspehu.« Tretja nogometna liga je zelo izenačena. »Ni tako slaba, kot nekateri mislijo in govorijo. V njej igra veliko generacij igralcev, ki so trenirali v nogometnih šolah in si izkušnje nabirali že v drugih moštvih. Liga nikakor ni za podcenjevati!« V taboru Šmartnega bo treba misli hitro usmeriti proti
2. ligi. »Cilji bodo zopet visoki. Bolje je, da si zastaviš višje in dosežeš malce nižje, kot pa da si zastaviš nižje in končaš na dnu.« Sodelovanje z Rudarjem je zelo dobro in v Šmartnem si tega želijo še naprej, kajti so na nek način druga ekipa Velenjčanov. »Od te zamisli je že kar nekaj časa in veseli smo, da nam jo uspeva dobro realizirati. Želimo si, da bi se tako in še uspešneje nadaljevalo,« je zaključil Ti-len Kompan, še ne 21-letni branilec Šmartnega, ki je v pretekli sezoni nosil dres Kovinarja, še prej pa mladinske ekipe CM Celja.
Moštvo Kovinarja iz Štor, ki je v zadnji tekmi gostilo Palomo in že zaostajalo z 0:2, je uspelo izenačiti in na koncu osvojiti 10. mesto. To je za mlado ekipo lep uspeh in temelj za nadgrajevanje v prihodnjih sezonah. S tem se je strinjal tudi trener Matjaž
Štancar: »Naš cilj je bil ostati v ligi, kar nam je uspelo. Moramo biti zadovoljni, saj smo še eno leto več v 3. ligi. Mladi so se naučili kaj novega in naredili korak naprej, pri tem pa je treba vztrajati. Nikakor ni lahko igrati v tej ligi z desetimi fanti, ki so stari komaj 20 let. Ponosen sem na njih. Za naslednjo sezono bomo potrebovali še kakšnega izkušenega igralca. Kot trener do konca julija zagotovo ostajam, potem pa ... Ne, ne, seveda ostajam. Kovinar je moj klub in pri njem sem z vsem srcem. Če ne bo kakšnih posebnih sprememb, bom ostal.«
Zreče so bile na lestvici za mesto uspešnejše kot Kovinar, medtem ko je Mons Claudius iz Rogaške Slatine pristal na zadnjem mestu in izpadel v Štajersko ligo.
MITJA KNEZ Foto: SHERPA
dres Rudarja, vendar ni dobil več priložnosti. V dresu Šmartnega je izvrstno »odgovoril« in dosegel kar 27 golov. K uspehu je pripomogel prav tako nekdanji član Rudarja, branilec Joviša Kraljevič, ki je uspešno povezoval obrambo. Standardni član začetne enajsterice je bil tudi Tilen Kompan: »V tekmi s Pesnico smo vsi čakali na prvi gol in potem smo vedeli, da ni več preprek do prvega mesta. Prvi del smo kronali s tremi zadetki in le še mirno čakali na
Lions rally 2010 in predsednik Lions kluba Konjice Stanko Kolar. »Zlahka bomo izpolnili obljubo, ki smo jo že pred regato dali CUDV Dobrna. Njihov atrij bomo pokrili s senčilom. Preostanek denarja bomo namenili za naše redne projekte, v jesenskem času predvsem za štipendiranje in Miklavževo obdarovanje socialno šibkih družin s področja delovanja kluba,« je še napovedal.
MBP
Župan Šmartnega Alojz Podgoršek, nekoč odlični branilec Šmarčanov, je zbrane na nogometnem štadionu počastil z vinom. V sodu ga je bilo sto litrov ...
v
Šempeter v 2. ligo panorama
Zmagovalna ekipa Tomislava Puglja s prehodnim pokalom, desno Stanko Kolar
Odbojkarji Šempetra se bodo selili v 2. slovensko ligo.
Klubsko vodstvo si je za preteklo sezono zastavilo visoke cilje, ki jih ni uspelo uresničiti. Zdaj se je odločilo, da moštvo preseli v nižjo ligo. Glavni razlog niso rezultati, temveč pomanjkanje denarja. Po neuradnih informacijah naj bi bil klub še vedno dolžan plače igralcem in trenerju. Večji del sponzorskih sredstev, obljubljenih pred začetkom sezone, namreč ni prejel.
MK
NA KRATKO
Beđetijeva spet vrhunsko
Bukarešta: Čast Judo kluba z'dežele Sankaku je na tekmi svetovnega pokala v Romuniji branila Vlora Beđeti, in sicer odlično. V kategoriji do 63 kg je osvojila 1. mesto. Enkrat je zmagala z iponom, trikrat z vazarijem. Fantje so nastopali v Madridu, Celjan Matjaž Ceraj pa je po dveh zmagah prvič klonil šele v četrtfinalu in nato vknjižil še dve zmagi v repasa-žu in osvojil 3. mesto.
Martina in Marina zelo dobri
Postojna: Atletinja Šentjurja Martina Ratej, ki je tretja na svetovni lestvici v metu kopja, je na drugem letošnjem mitingu mednarodne lige AZS zanesljivo zmagala, z izidom 63,23 m. Drugi najboljši izid v ženski konkurenci pa je uspel atletinji celjskega Kladivarja Marini Tomič, ki je v teku na 100 m ovire s časom 13,25 sekunde potrdila normo za evropsko prvenstvo.
Kruder tik pod svetovnim vrhom
Beaver Creek: Jernej Kruder je na tekmi svetovnega pokala v balvanskem plezanju osvojil 4. mesto, kar je najboljša slovenska uvrstitev. 20-letni Celjan je kvalifikacije in polfinale zaključil na drugih mestih. (Dš)
NOGOMET
3. SL - vzhod, zadnji, 26. krog: Veržej - Simer Šampion 1:1 (1:1); Kožar (29), Šmartno - Pesnica 4:1 (3:0); Jelen (7), Jamnikar (28), Kolenc (31-11 m), Cizej (91), Stojnci - Zreče 5:1 (2:1); Klobasa (18), Mons Claudius - Maleč-nik 1:2 (0:1); Polajžer (8411 m), Kovinar - Paloma 2:2 (0:1); Krljanovič (54), Pižir (57). Končni vrstni red: Šmartno 55, Simer Šampion 52, Stojnci 46, Čarda 45, Dravograd 44, Malečnik 42, Odranci 41, Veržej 36, Zreče 34, Kovinar 31, Tromejnik 30, Paloma 25, Pesnica 23, Monc Claudius 8.
Štajerska liga, zadnji, 26. krog: Vransko - Gerečja vas 3:2 (3:1); Ribič (8), Sagadin (35-ag), Pikl (40), Podvinci -Rogaška 5:0 (2:0), Šmarje -Bukovci 3:2 (0:1); Džarerovič (69), Asllanaj (72), Turnšek (78), Šoštanj - Poljčane 2:0 (1:0); Smajlovič (32, 72). Končni vrstni red: Bistrica 55, Ormož 52, Podvinci 46, Peca, Šoštanj 41, Šmarje 40, Pohorje 39, Gerečja vas 38, Rogaška 36, Poljčane, Koroške gradnje 35, Partizan 21, Bukovci 28, Vransko 11. (KM)
Mašina na
Polzeli,
Elektra
odpustila
Cerarja
Strokovni svet Košarkarskega kluba Elektra se je odločil prekiniti sodelovanje s trenerjem članske ekipe Borutom Cerarjem.
Moštvo, ki se je v državnem prvenstvu uvrstilo na 10. mesto, namreč ni doseglo zastavljenih ciljev. Potem ko so se Šoštanjčani sedem let zapored uvrščali v ligo za prvaka, jim to letos ni uspelo. Prav tako se niso uspeli uvrstiti na zaključni turnir pokalnega tekmovanja. Ekipo trenutno na treningih vodi Franci Rupreht, ki se je s klubom razšel že sredi sezone, ko je bil Cerarjev pomočnik. Predsednik kluba Darko Lihteneker pravi, da še ni znano, kdo bo trener v naslednji sezoni. Pogovori s kandidati sicer že potekajo, vendar njihovih imen ni želel razkriti. Cerar je že takoj po zaključku neuspešne sezone začel sestavljati ekipo za naslednjo, saj sta pogodbi podpisala Salih Nuha-nović in Miloš Miljković.
Potem ko se je Boštjan Kuhar odločil, da ne bo več vodil Hopsov, je vodstvo kluba hitro našlo zamenjavo. Dveletno sodelovanje je klubu obljubil 38-letni Hrvat Tonči Mašina. Dalmatinec, ki živi v Zagrebu, je bil več let pomočnik Danijelu Jusupu in Ivanu Sunari. Po odhodu Celjana Zmaga Sagadina iz Zadra so mnogi mislili, da ga bo nasledil ravno Mašina, vendar je trenersko mesto zasedel Jusup.
MOJCA KNEZ Foto: SHERPA
V športu je žal tako, da največkrat glava najprej zaboli trenerja, ki tudi prvi odgovarja vodstvu kluba. Mesto glavnega trenerja je moral zapustiti Borut Cerar, ki je Elektro vodil zadnji dve sezoni.
»Ce bom igral, bo nekaj hudo narobe!«
Trdi bivši vratar CM Celja, Štorovčan Aleksander Šeliga pred začetkom svetovnega prvenstva v nogometu
Leta 2002 so bili na SP v slovenski izbrani vrsti Celjan Goran Sankovič, Konjičan Mladen Dabanovič ter iz Šaleške doline Zoran Pavlovič, Amir Karič in Spasoje Bulajič. Slovenija je izgubila vse tri tekme v predtekmovalni skupini, začetek konca pa je bila 63. minuta prvega dvoboja, ko je Španija vodila z 1:0, selektor Srečko Katanec pa je Zlatka Zahoviča zamenjal z Miletom Ačimovičem.
Užaljeni Zahovič je pobral šila in kopita, spor s Katancem pa je še dolgo buril duhove in mirno lahko zapišemo, da se še ni polegel. Zato je bil strah glede ponovitve podobnega scenarija precejšen, ko so se re-prezentantje »zapletli« s predsednikom NZS glede strukture nagrajevanja. Upajmo, da je bil povsem odveč, vzdušje v četi Matjaža Keka je odlično, kar je potrdil tudi Aleksander Šeliga. S 30-letnim Štorovčanom, ki ima stanovanje v Celju, smo začeli na malce šaljiv način.
V nedeljo vas proti Alžiriji pričakujemo v prvi postavi, saj sta tako Samir kot Jasmin Handanovič prejela že precej golov v reprezentančnem dresu, vi pa še nobenega!
(smeh) V veliko čast mi je, da lahko nastopam za državno reprezentanco. Če bom dobil priložnost v Južni Afriki, potem bo nekaj hudo narobe. Tega pa si ne želimo. Vsi pričakujemo in želimo, da naša vrata brani Samir Handanovič, ki po mojem mnenju spada med najboljše vratarje v Evropi in tudi na svetu. Svoje delo opravlja izjemno suvereno. In bodite mirni, saj bo on stal med vrat-nicami.
Edini uradni nastop ste zabeležili proti Katarju, od 70. minute.
Tedaj je selektor povabil tri vratarje. Zame je bil to še en dokaz, da sem na pravi poti. Že dan pred tekmo mi je obljubil določeno minutažo. Tistih
dobrih 20 minut me je zelo razveselilo, saj sem vpisal svoj prvi nastop. Upam, da ne zadnji.
Kako se spominjate leta 2002, ko se je naša reprezentanca prvič uvrstila na SP?
Star sem bil 22 let, zanimivo pa je, da sem leto prej prejel prvi vpoklic v člansko vrsto od tedanjega selektorja Bojana Pra-šnikarja. Šlo je za turnir na Portugalskem, v naši selekciji so bili vsi zvezdniki, Ermin Šiljak, Zlatko Zahovič, Mladen Rudo-nja, Amir Karič ... Moja naslednja klubska sezona s Celjem ni bila bleščeča, trener Marijan Pu-šnik je moral celo predčasno zapustiti naše moštvo in vse bolj sem bil neopažen.
Kateri vaš uspeh je doslej največji, osvojitev slovenskega pokala s Celjem ali pot na svetovno prvenstvo?
Pravi profesionalni nogometaši igrajo za lovorike. Definitivno je prvo mesto v tekmovanju za pokal NZS zame največji dosežek. To, da sem med triind-
vajseterico izbrancev na SP, pa je zame veliko priznanje in izjemna čast.
V tujino ste obakrat odpotovali iz celjskega kluba, tako v praško Slavio kot v rotterdamsko Sparto. Kako je bilo z odškodnino?
Leta 2005 mi je pogodba s Celjem potekla, tako da sem bil prost. Ko pa sem odhajal na Nizozemsko, sem imel še triletno pogodbo in CM Celje je dobil določeno odškodnino.
Kdaj se boste vrnili iz Afrike?
Upam, da čim kasneje. Nepopisno bom sicer pogrešal sina Lukasa, ki bo septembra dopolnil dve leti, in zaročenko Andrejo. Toda športno si je želeti, da bi v Južnoafriški republiki ostal čim dlje. Menim namreč, da imamo objektivne možnosti za uvrstitev v osmino finala svetovnega prvenstva.
Ali, grobo gledano, jedro naše reprezentance sestavljajo vratar Handanovič, Cesar v
obrambi, Koren v zvezni vrsti in Novakovič v napadu? Še kdo izstopa po kakovosti ali karakterju?
V	naši selekciji ne izstopa nihče. Njeni največji odliki sta velika homogenost in kolektivna igra. Seveda je okostje moštva znano, tudi to, kdo je nosilec igre. Posebnega zvezdnika pa ni. Podrejanje vseh istemu cilju je bilo najbolj razvidno na obeh obračunih z Rusi, ko je kolektiv na plan navrgel Zlat-ka Dediča.
Sparta je izpadla v drugo nizozemsko ligo. Kako bo s klubsko prihodnostjo?
Pogodba z njo mi bo potekla čez dve leti. Toda sem zelo ambiciozen in storil bom vse, da jo bom zapustil in še naprej igral v prvi nizozemski ligi, v kateri sem doživel precej lepih trenutkov. Na Nizozemskem se z družino prijetno počutimo.
Je cilj slovenske reprezentance na SP jasno začrtan?
Da, je. Da storimo več od generacije, ki je igrala pred našo na svetovnem prvenstvu.
Presežek bi bila že osvojena točka ...
Da, da, toda moji soigralci se s tem ne bi zadovoljili, poznam jih. Lahko se zgodi tudi, da izgubimo vse tri tekme . Toda, da je za nami uspešen nastop, bomo lahko dejali le, če se uvrstimo vsaj na drugo mesto v naši skupini.
Ste drugi ali tretji vratar slovenske reprezentance?
Selektor je očitno nakazal, da sem tretji. Na tekmi s Češko, ko je zaradi poškodbe manjkal Samir Handanovič, je branil Jasmin Handanovič.
So analize tekmecev že za vami?
Ne. Nazadnje smo se ukvarjali z Novozelandci. Ta zgodba je za nami in po prvih treningih v Južnoafriški republiki bomo načeli novo temo, torej nedeljski dvoboj z Alžirijo.
Kakšno pa je vaše osebno mnenje o nasprotnikih?
Igrali bomo v skupini, kjer je Anglija izrazit favorit, po kakovosti pa Združene države Amerike sodijo na drugo mesto, medtem ko bomo mi in Alžirci iz ozadja prežali na presenečenje. Bržčas bo za nadaljnje dogajanje odločilna prva tekma. Če nam uspe ugnati Al-žirce, bi opravili ogromen posel.
Ste bili v zadnjih dneh v Što-rah? Kako ta vaš mali kraj sprejema dejstvo, da ima nogometaša na svetovnem prvenstvu?
Starša še vedno živita tam. V Štore se vselej rad vračam in se še bom, kajti celotno mladost sem preživel na tamkajšnjih dveh igriščih, zgornjem in spodnjem. Mislim, da so fantje v Štorah ponosni na vse skupaj, sam pa vselej, kjerkoli sem, poudarim, da sem iz Štor.
Že davno tega ste se »deklarirali« za navijača italijanske reprezentance in občudovalca vratarja Gianluigija Buf-fona. Zakaj?
Za Italijo navijam že od malih nog. Še vedno je zame najboljši vratar Italijan Buffon. Vendar bi ob njem izpostavil Sa-mirja Handanoviča. Čeprav sem pet let starejši, se vsak dan naučim kaj novega od njega.
In kdo so favoriti svetovnega prvenstva, dogodka, ki bo med 11. junijem in 11. julijem »spremenil svet«?
V	najožji krog bi uvrstil Španijo, Anglijo in Brazilijo.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
in
'u'
I L. I ■i,
V
'o' i a'
14
KULTURA
NOVI TEDNIK
S »saksom« v rokah - in duši
Po končanem študiju pripravlja Jaka Kopač prvi celjski mednarodni džez festival
Za Jako Kopačem je še ena zanimiva izkušnja. Tik pred začetkom »svojega« Džjezza se je vrnil s turneje po Portugalski. Igral je z orkestrom, sestavljenim v času slovenskega, nemškega in portugalskega predsedovanja EU - big bandom European Movement Jazz orkestra. Odigrali so koncerta na dveh festivalih in posneli zgoščenko, zatem so gostovali še na festivalu v Bonnu.
29-letni Jaka Kopač je trenutno eden bolj »vročih« saksofonistov na evropski džez sceni. Po desetletnem izobraževanju v tujini se je vrnil v rodno Celje in nemudoma ustanovil Jazz društvo Celje. Prve sadove njegovega organizacijskega dela na džez sceni bomo spoznavali od jutri do vključno petka, ko bo Celje, upamo vsaj, zadihalo s prvim mednarodnim festivalom Džjezz, kot so ga, povsem po celjsko, poimenovali.
»Društvo sem ustanovil prav zaradi festivala. Zaenkrat smo člani le trije, a nas bo kmalu več. Že med študijem na Finskem sem razmišljal o tem, kaj bom delal doma, saj bom težko živel zgolj od igranja. Rekel sem si, zakaj ne bi imeli tudi v Celju mednarodnega džez festivala, kot ga imajo v ljubljanskih Križankah ali na mariborskem Lentu. Spoznal sem Gregorja Dele-jo, ki je idejo takoj podprl in s hišo kulture priskočil na pomoč. Brez njih ne bi bilo tega festivala,« je pogovor začel Jaka Kopač.
Izhajate iz znane celjske zdravniške družine. Ded je bil ugleden zdravnik, naprednjak že v partizanskih časih, ko je ustanavljal partizanske bolnišnice ... Kakšni so spomini nanj in na mladost v Celju?
Tega je že več kot 20 let in deda se ne spomnim posebej dobro. Vem, da je hodil po mene v vrtec na Skalno klet, pa na sprehode sva hodila skupaj, predvsem po gozdovih. A sem bil še premajhen, da bi se spomnil tega kaj bolj.
Veljali ste za zdravniško družino, od kod torej glasba? Kdaj vas je zagrabilo?
Pri nas je bila vedno glasba doma. Bili smo zelo velika družina. V hiši nas je živelo, takole na pamet, 12, 13, cele družine, tete, strici, otroci ... Doma smo bili vedno ustvarjalni. Snemali smo filme, peli, sestavljali najrazličnejše skupine. Vedno smo bili aktivni.
In na kakšen način je glasba prijela prav vas?
Pri sedmih, osmih letih sem v celjski glasbeni šoli začel z blok flavto in nadaljeval s prečno flavto. A zanimanje za to me je hitro spustilo. Nekaj časa se potem nisem ukvarjal z glasbo, bolj s športom. Pri 14 letih pa sem bil na božičnem koncertu Žab in poslušal sem ta big band, takrat pod vodstvom Tomaža Grintala. Slišal sem tiste sole saksofonistov in si rekel, da bi to tudi jaz rad počel. Po notah mi ni šlo nikoli najbolje, medtem ko bi improvizacija lah-
ko bila zanimiva zame. Oče mi je potem kupil saksofon in tudi povedal, da je to zadnji inštrument, ki ga kupuje, saj sem se vsakega naveličal. A tu se je zmotil. Saksofonu sem ostal zvest.
Pot vašega izobraževanja je zelo zanimiva, dolga in naporna. Bili ste po celi Evropi, tudi Amerika je bila blizu .
Saksofona sem se začel učiti zasebno, pri Celjanu Francu Zupancu, klarinetistu, mul-tiinštrumentalistu, ki je igral vse, poučeval pa tudi vse, od pozavne do klaviatur. On je bil prvi, ki mi je dal motivacijo za džez. Spomnim se juter, ko sem hodil k njemu in sva poslušala plošče - Charli-ja Parkerja . dajal mi je denar, da sem si kupoval džez revije . res odličen možakar. Najprej me je torej »zastrupil« Zupanc, šele za njim Parker. Po dveh letih učenja pri njem sem odšel na sprejemne izpite na džez oddelek ljubljanske srednje glasbene šole, kjer me niso sprejeli, ker sem bil šibek v teoriji. Potem
sem spoznal odličnega saksofonista Sašo Nestorovića iz Zagreba. Bil sem na njegovi delavnici v Dubrovniku, odlično sva se ujela in začel sem se zasebno šolati pri njem, kakšni dve leti. Zatem sem bil sprejet na akademijo v Gradcu in tam se je začelo odpirati vse. Bilo je veliko študentov z vsega sveta, dobil sem veliko navez, povezav, učitelji so pomagali .
Kaj je s tem Gradcem? Veliko mladih hodi tja. Je to tako dobra šola ali je za to zaslužna bližina, morda vrata, ki se glasbenikom tam odpirajo .
Vse po malem. Gradec je blizu, cenovno ugoden in tudi na dokaj visoki ravni. Prihaja veliko gostujočih učiteljev in tam dobiš res veliko znanja in informacij.
Med študijem tam ste dobili štipendijo za študij na eni najbolj uglednih džez akademij na svetu, Ber-kleyju ...
Udeležil sem se avdicije, ki je bila v Parizu. Dobil sem štipendijo 40 tisoč dolarjev
Še vedno niti ne, a se trudim in dokler napredujem, sem zadovoljen.
Zdaj ste se vrnili v domovino. Trenutno poučujete v Novem mestu, kar ni najbolj priročno, v Celju pa se odpira oddelek za nadstan-dardno izobraževanje džeza. Vas to zanima?
Pogovarjamo se tudi o tem, a nič še ni dorečenega.
Vaši urniki so naporni. Kakšen je vaš dan?
Poučujem ob ponedeljkih, torkih in sredah, kar mi je v zadovoljstvo, saj rad prenašam svoje znanje na druge. Sicer pa organiziram koncerte in turneje za svoje projekte, veliko igram, zdaj je pred vrati džez festival, ustanovil sem džez društvo .
Koliko ur dnevno bi rabili, da bi postorili vse?
Dan je povsem dovolj, treba je narediti, kar je treba, nekaj časa pa si je treba vzeti tudi zase. Če bi bilo v dnevu več kot 24 ur, bi verjetno pregorel. Res pa je, da si zadnje čase zase vzamem bolj malo časa. A to so moji začetki, ko se še učim, prilagajam, vidim, koliko sem sposoben obvladovati.
Ko ne igrate, poučujete, skladate, ko niste na turnejah, ko ne organizirate dogodkov, kaj počnete?
Včasih sem veliko igral tenis, a zdaj nimam dovolj časa za šport. Ko najdem čas, igram squash. To je šport, ko greš v dvorano za tričetrt ure in se »zgoniš« do konca.
In prihodnost? Kje se vidite?
Vsekakor v džezu, na odrih, v poučevanju, organizaciji dogodkov, skladanju. Sem zelo kritičen, predvsem do sebe. Izdal sem že prvo zgoščenko in ponosen sem na prve avtorske skladbe. Toda ob ustvarjanju te plošče še nisem imel dovolj izkušenj -kako se vesti v studiu, kakšen zvok si želim . To so izkušnje, ki jih pridobiš s časom. Nekaterim je plošča všeč, drugim ni, a to je usoda vsake glasbe. Za naprej delam veliko stvari, a nimam visokih ciljev, razen da bi rad živel v dveh državah, če bi se dalo. Malo tukaj, malo tam ... bolj na jugu.
In kdaj prihaja glasba? Kako gre pri vas ta proces skladanja?
Vzeti si moram čas. Kakšen mesec mine, ko se cele dneve ukvarjam s preizkušanjem idej, ki jih dobivam, jih smiselno sestavljam ... »Hec« te glasbe je v preizkušanju idej. Ko to počneš, včasih kar sama k tebi pride tudi glasba in te najde. Ni pa dobro hiteti, siliti.
Imate tudi svojo skupino Jaka Kopač Group, ki nima stalnih članov .
Vanjo vabim glasbenike, ki sem jih spoznal v času študija. So iz različnih delov Evrope, veliko smo preigrali, poznamo se in najlažje nam je, da se dobimo in igramo.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: GrupA
za štiri leta študija, toda to je bila le polovica potrebnih sredstev. Za drugo sem zaprosil na ministrstvu za kulturo, a mi ni uspelo in želje po študiju v ZDA sem moral opustiti. To ne pomeni, da sem opustil tudi Ameriko. Tja sem vedno hodil in še hodim - na zasebno izobraževanje in tudi po inspiracijo, na koncerte.
Kje je potem v življenje »priletela« Finska?
Večkrat sem ministrstvo za kulturo zaprosil za štipendijo, a mi nikoli ni uspelo. Potem je dozorela odločitev, da moram nekam - tja, kjer me bo raven poučevanja zadovoljevala. Prijatelj mi je priporočil Sibeliusovo akademijo v Helsinkih. Najprej sem poskusil za pol leta s pomočjo programa zamenjave študentov. Potem sem se vrnil v Gradec na dodiplomski študij, po diplomi pa sem se vrnil na Finsko in tam ostal štiri leta ter tudi magi-striral.
In zdaj znate igrati saksofon?
Na Džjezzu v sredo
Playgrounds: večkrat nagrajena slovensko-avstrij-ska zasedba je skupni projekt vokalistke Tjaše Fabjan-čič in pianista Michaela Laggerja; z lastnimi kompozicijami, aranžmaji in besedili ustvarja samosvoj zvok, ki se spogleduje z drugimi zvrstmi popularne glasbe.
Club for five: finska skupina petih vokalistov izziva človeški glas v vseh njegovih razsežnostih; edinstvene kompozicije in priredbe te svetovno znane zasedbe vsebujejo različne stile glasbe, od popa, džeza, roka ter klasike, združene v obliki vocal playa in beat boxa.
Na Džjezzu v četrtek
Kaja Draksler kvartet: glasba zasedbe mlade slovenske pianistke Kaje Draksler nima stilističnih meja; poudarjena improvizacija, iskanje različnih zvokov, barv in motivov so aduti te zanimive zasedbe.
Mosaik with strings: avstrijsko zasedbo je združila pevka Angelika Trondle ob stilno zanimivih avtorskih delih. V Celju se bo 5-članska zasedba predstavila s projektom, pri katerem sodeluje tudi godalni kvartet.
Judy Niemack group: Judy Niemack sodi med svetovno znane legende džez glasbe; s komaj 15 leti je začela peti, se izobraževala pri vodilnih džezistih v ZDA ter začela osvajalni pohod po svetovnih odrih. V Celje prihaja s petčlansko mednarodno zasedbo.
Na Džjezzu v petek
CMS trio: to špansko zasedbo sestavljajo trije svetovno znani glasbeniki, ki predstavljajo različne stile improvizirane glasbe kot tradicionalni džez, flamenco ter kubansko glasbo, pretežno z avtorskimi deli in džez standardi.
HGM Jazz orchestra in Hrvoje Rupčić: sestav je projekt Glasbene mladine Hrvaške in eden najboljših mladinskih big bandov v Evropi, ki ga vodi avstrijski dirigent Sigi Feigel. V njem sodelujejo študenti akademij iz Slovenije, s Hrvaške in iz Avstrije. Za Džjezz so pripravili afro-cuban-latin program s hrvaškim tolkal-cem Hrvojem Rupčićem.
NE
ZAMUDITE
... koncerta ansambla Lado s Hrvaške v torek (danes) ob 20. uri v Celjskem domu.
Lado iz Zagreba je državna profesionalna folklorna skupina, ki letos obeležuje 60 let umetniškega delovanja. V tem času je ansambel nastopal na vseh kontinentih in gostoval na najvidnejših odrih sveta. Navdušeno občinstvo in ocene strokovne kritike uvrščajo Lado med najboljše folklorne ansamble na svetu. Program ansambla sestavlja na stotine hrvaških ljudskih pesmi in plesov, nastalih na križišču kultur, obogatenih z mediteranskimi, balkanskimi in panonskimi vplivi. Sedemintrideset vrhunskih plesalcev se lahko v trenutku prelevi v folklorni zbor, spremlja pa jih petnajst odličnih glasbenikov, ki obvladujejo kar petdeset različnih tradicionalnih in klasičnih glasbil. Paša za oči in ušesa. Vstopnina 15 EUR ...
... začetka Etno urban festivala v atriju Celjskega mladinskega centra v četrtek ob 20. uri. Festival začenjata dva likovna dogodka - odprtje razstave Človeške figure avtorica Taje Ivančič in multimedijska inštalacija Urbani prostori, ki sta jo na temo urbanega okolja in zapuščenih prostorov Celja pripravila Manja Vadla in Amper-o-mat. Vstopnine ni ...
... koncerta Neizpeta pesem, ki ga ob 40-letnici dela na Starem gradu v sredo ob 20. uri pripravlja znani celjski glasbenik, komponist, producent in snemalec Igor Korošec. Koncert bi moral biti že v petek, a so ga zaradi slabega vremena prestavili na jutri. Korošec napoveduje lep večer, ki bo na Starem gradu zaznamovan z glasbo, ki jo je ustvaril v štirih desetletjih in z izvajalci, s katerimi je ta leta delil. Nastopili bodo Oto Pest-ner, Majda in Marijan Petan, Hajdi, Igor Nerat, Milan Ein-falt, Izidor Krivec, Željka Pre-dojević, Boštjan Korošec, Zreških 6 in skupine Vokali, Coda Singers in Coda Express. Vstopnine ni .
Uroš Perič je z Bluenote Quartetom in Pearlette navdušil občinstvo.
Biser v umetni školjki
Imeniten koncert Uroša Periča v akustično najslabši dvorani v Celju
Koncert Uroša Periča z njegovimi Bluenote Quartetom in vokalnim triom Pearlette je bil eden od nepozabnih dogodkov v mestu.
Uroš Perič je namreč dokazal, da je že davno presegel imidž izvrstnega opona-ševalca Raya Charlesa, in da raznovrstno na bluzu, džezu in gospelu temelječo glasbo, tudi avtorsko, obvlada ne le
kot pevec, temveč tudi kot izvrsten pianist. Zanesljivo postaja eden najboljših slovenskih izvajalcev, pa ne le v tem žanru, vse bolj se mu odpirajo tudi vrata v svet.
Koncert bi moral biti v četrtek na Starem gradu in samo žal nam je lahko, da ni bil. Nadomestna dvorana Celjskega doma se je namreč, kljub silnim naporom sijaj-
nega Peričevega kvarteta, ponovno izkazala za popolno akustično katastrofo. Z umetno vstavljeno leseno školjko na odru se iz nastopa v nastop potrjuje, da je to lahko zgolj in izključno dvorana za nastope brez ozvočenja, pa še takrat akustika škripa.
Toda vse to, tudi skromen obisk - na koncertu je bilo le kakšnih 200 ljudi, pa še
ob tem je bilo Mariborčanov, se zdi, več od domačinov, vzdušja ni pokvarilo. Sijajni Uroš Perič je sicer potreboval kar tri skladbe, da je občinstvo ogrel. A potem ga je ogrel tako, kot v Celju le redko vidimo. Odličen vokal, kakršnega se ne bi sramoval noben črnski zvezdnik, sijajen pianist, neverjetne Pearlette s Sandro Feketijo na čelu, na-
brušen kvartet in zlasti - fe-nomenalen izbor skladb, ki so segale od zgodnjega bluza do hitov Raya Charlesa in zrele avtorske glasbe Uroša Periča, vse to je pričaralo čudovit večer.
In hkrati odprlo vsaj dve vprašanji. Bo Uroš Perič res moral postati svetovna zvezda, preden ga bo sprejelo tudi Celje? In drugo - bo moral Zavod Celeia ostati brez izvajalcev, saj se strah pred obupno akustiko te dvorane že širi po deželi?
BRANKO STAMEJČIČ Foto: GrupA
Veronika bo blestela
Fit media napoveduje šest vrhunskih poletnih večerov
Celjsko podjetje Fit media je predstavilo ponudbo poletnih prireditev, ki jih pod znamko Veroniki-nih večerov pripravljajo že 14 let. Vsakokratni Ve-ronikini večeri so med občinstvom zelo priljubljeni, tudi v letošnji ponudbi pa bo kar nekaj vrhuncev.
Že uvod bo s koncertom Dežela smehljaja in izvajalci - sopranistko Sabino Cvi-lak, baritonistom Luco Sal-
sijem in simfoniki RTV Slovenija - eden viškov letošnjega poletja v Celju. Koncert opernih arij, operet in španskih ritmov s slovensko Prešernovo nagrajenko, z uglednim italijanskim bari-tonistom, ki je domač na največjih opernih odrih po svetu, in s simfoniki RTV pod vodstvom nemškega dirigenta Davida Heusela bo v dvorani Golovec 24. junija.
Sledili bodo večeri s spominskim šovom Philu Col-linsu in njegovi glasbi v izvedbi vrhunske zasedbe posebej za ta šov zbranih slovenskih glasbenikov in s posebnim priporočilom »velikega Phila« samega, pa koncert Gala in njegovih Gale-ristov, koncert Nuške Draš-ček in za krono še večer sev-dalink in starogradskih pesmi legende tovrstne glasbe Halida Bešlića. Veroni-
kine večere bo zaokrožil drugi torek v avgustu, ko Celje, s podelitvijo Veroniki-ne nagrade in Zlatnika poezije postane najbolj pesniško od vseh slovenskih mest.
»Rdeča nit letošnjih Vero-nikinih večerov je kakovost različnih izvajalcev, ki na-
govarjajo različno občinstvo. A zlasti kakovost, ki postaja prepoznavna blagovna znamka v Sloveniji,« je Ve-ronikine večere predstavila direktorica Fit medie Va-nesa Čanji.
BS
Foto: GrupA
Almini portreti
V vlogi Alme Karlin je slikarjem pozirala Darja Vrebac.
V celjski umetniški četrti so slikarji, ki delujejo v organizaciji Kulturno prosvetnega društva Svoboda Celje, izpeljali letošnji poletni ex tempore, med katerim so ustvarjali portrete in svoje vizije življenja Alme Maksimiljane Karlin.
Sodelovalo je 25 slikarjev, ki so ustvarjali na različnih formatih in v poljubni slikarski tehniki. Organizatorji so poskrbeli tudi za nekakšen model, v podobi igralke KUD Zarja Trnovlje - Celje Darje Vrebac. A ostaja vprašanje, če je bilo to potrebno, saj je večina sodelujočih že ustvarjena dela prinesla od doma, le redki so ustvarjali na ponujen motiv in model.
Razstava ustvarjenih del je od včeraj do konca junija na ogled v Galeriji Elektra Celje.
BS, foto: SHERPA
Svetovno znana sopranistka, gostja številnih opernih odrov po svetu, donedavna članica dunajske opere, zdaj pa samostojna glasbena ustvarjalka, Prešernova nagrajenka Sabina Cvilak bo z gosti prva zvezda letošnjih Veronikinih večerov.
16
ŠTIRINOŽCI
NOVI TEDNIK
IŠČEMO TOPEL DOM
Pomagajmo, če lahko
Ja, ja, saj vem, da je že več kot dva tedna, kar sem nazaj s Portugalske, a spomini so še živi. In spomini na kužke, ki sem jih srečala, tudi.
Naj začnem z lepšim delom vtisov, in sicer s sosedovimi psi, ki so lajali okrog hiše, v kateri sem prebivala. Najbolj zanimivo se mi je zdelo, da je imela večina sosedov po dva psa - enega velikega in enega manjšega ter, običajno, enega mešanca in enega pasemskega (no, vsaj izgledalo je tako). Ti kužki so imeli na razpolago veliko dvorišče in kup igrač. Spomnim se, da je nemški ovčar vseskozi stiskal neko piska-jočo igračo, kar se mi je zdelo zelo zabavno. Sosedov črni mešanček je ponavadi sredi vrta grizel vrv, druga dva sosedova psa pa sta ga pri tem opazovala čez kamnito ogra-
jo. Meni so se zdeli sosedovi psi zelo simpatični. No, nič kaj simpatično pa ni bilo, ko
DELOVNI ČAS pon.- pet. 7. -19. ure sob. 7. -12. ure ned. 7. - 8. ure dežurstvo 24 ur
tel. 03/7493210 gsm 041-618-772
T
veterinarskabolnicašentjur
www.vb-sentjur.si_
VELIKA NAGRADNA IGRA

Do polnega vozička brez mošnjička je spet tu!
Izkoristite priložnost .f ■ J3$ in svoj hladilnik napolnite !	brezplačno!
mr^m
Super, brezglavi nakup brez greha, brez obžalovanja, brez plačila.
Vsako sredo
ob 12.15 :
. na Radiu Celje *.
Kako lahko sodelujete?	:.............
Izpolnite kupon in ga na dopisnici pošljite v naše uredništvo na naslov: Novi tednik & Radio Celje, Do polnega vozička brez mošnjička, Prešernova 19,3000 Celje. Izžrebanec bo po telefonu usmerjal našo voditeljico, ki bo zanj "nakupovala" želene izdelke.
Pravila nagradne igre najdete na:
www.tus.si,www.novitednik.com in www.radiocelje.com.
^ _
KUPON za sodelovanje v igri Do polnega vozička brez mošnjička
Ime in priimek:. Naslov:_
tus
radiocelje
95.1 95.9 1003 90.6 MHz
Št. Tuš klub kartice:
Davčna številka:_
Telefon:_
Podpis:
tus klub
Sem ponosen lastnik tele zelene parcele, ki jo vidite, in vseh žuželk na njej. Zdaj mi manjka samo še človek, ki me bo imel rad. (7931)
sem na ulici večkrat skoraj stopila na pasji iztrebek. Pa ne na enega in le na nekaterih ulicah, ampak je bilo že na eni ulici na vsakih 10 metrov mogoče videti pasje kak-ce. Lastniki niso pobirali iztrebkov za svojimi kužki, četudi so ti opravili potrebo kar sredi ulice ali pa na zelenici. Pa še ena stvar, ki sem jo rav-
Ne, nisem nov lik iz znane risane serije, kjer nastopajoči nimajo nog. Moje so samo tako kratke, da so se skrile v travi. (7949)
no tako videla na ulici, me ni razveselila. Pri nas brezdomci beračijo večinoma sami, na Portugalskem pa imajo poleg sebe še psa, po možnosti štiri. Tako zbirajo denar za njih in ne za sebe. No, in še en prizor z ulice, ki me je razžalostil - osamljeni, čakajoči in lačni kužki, ki tavaj gor in dol po ulici in za katere se nihče ne zmeni. In jaz, kot turist, jim nisem mogla pomagati.
A tako je, žal, v vsaki državi, v vsakem mestu. Če že nisem mogla pomagati portugalskim psom, lahko slovenskim v zavetiščih. Tudi vi jim lahko.
NINA ŠTARKEL
Poletje se bliža, jaz pa imam na sebi še zimsko dlako, ker sem nekje izgubil krtačo. No, in zdaj me zanima, če bi si lahko sposodil tvojo. Obljubim, da jo po uporabi vrnem. (7968)
Uradne ure: od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure; ogledi psov: od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure. Sprehajanja po dogovoru in predhodni najavi po telefonu, preko e-maila nina.star-kel@gmail.com ali preko fa-cebook skupine Zonzani od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. Telefon: 03/ 749-06-00; internetni naslov www.zonzani.si
Torek, 8. junij: Dopoldne se bosta srečala Jupiter in Uran, vrstili se bodo nenavadni dogodki, energija bo pozitivna, nakopičena z željo po spremembah. Ne hitite preveč. Luna ob 17.42 vstopi v Bika. Energija ne bo prehodna, pojavijo se lahko težave s spominom, šibka koncentracija. V odnosih morate biti strpni in potrpežljivi. Domišljija bo močna, pazite se neosnovanega optimizma, bega pred realnostjo.
Sreda, 9. junij: Luna in Jupiter bosta v neugodnem kvadratu, zato se je treba soočati z resnico, sanjam in domišljiji ni dobro dajati prosto pot. Pričakovanja so lahko večja od realnih možnosti, v odnosih lahko pride do trenj in velike napetosti, zato skušajte delovati po lastnih občutkih in se ne zanašajte na pomoč. Uran v Ovnu prinaša željo po napredovanju in izboljšanju gmotnih razmer. Trma in nepopustljivost bosta v porastu, tudi želja po ljubezni. Večer bo minil pod vplivom sanjskega sveta.
Četrtek, 10. junij: Luna v trigonu s Plutonom bo prinašala intenzivne sanje. Čutili boste potrebo analizirati dogodke, ki so odraz preteklosti. Merkur ob 7.42 vstopi v Dvojčka, v ospredju bo komunikacija, poslovne aktivnosti. Dopoldne boste zbrani in sposobni doseči lepe rezultate pri delu. Merkur v sekstilu z Uranom in Jupitrom bo prinašal močan vpliv pozitivne moške energije. Domiselnost ne bo imela meja, zaradi svojega navdušenja lahko prodrete s kako domislico, ki lahko obrodi obilo sadov.
Petek, 11. junij: Luna po polnoči vstopi v Dvojčka. Zaradi napetega aspekta Merkurja v kvadratu z Marsom previdno izbirajte, kako delovati. Čutili boste nezadovoljstvo in ljubosumje, vaša tekmovalnost bo nesprejemljiva za nasprotnike. Na vsak način se boste želeli izraziti, a se zavedajte, da ne gre z glavo skozi zid. Trmasti boste, nepopustljivi, v pozitivnem smislu pa pridni in delovni. Nemirno bo, vi pa razgreti in polni nemira. Popoldne bo bolj umirjeno, saj se bo marsikdo raje umaknil od dogajanja in si v miru nabral moči.
Sobota, 12. junij: Dan se
lahko začne s težavami in nepričakovanimi zapleti zaradi srečanja Sonca z Luno v Dvojčkih. Ni priporočljivo
"k
Kaj ni Bea prekrasna psička? In njen karakter je tudi krasen ... (7991)
«M
" www.fadiocelje.com
NAPOVED
★ *
uvajati novosti, tudi ni primerno za sestanke in dogovore. V ljubezni se lahko izpostavijo temne sile, pojavijo sumičavnost, trma in nepopustljivost. Dobro morate preučiti, kakšna pričakovanja imate, saj so lahko želje večje od realnih možnosti. Popoldne in večer bo lažje preživeti, saj bo Venera v sek-stilu s Saturnom, a se boste želeli odklopiti na nenavadne načine. Srečate lahko osebo, ki bo močno vplivala na vašo prihodnost.
Iz preteklosti vas preko sedanjosti popeljemo v prihodnost
Astrologinja Gordana je dosegljiva na 041 404-945 in 090 14-28-18,
cena minute pogovora je 1,99 EUR z DDV, in na Astrologinja Gordana facebook
Astrologinja Dolores
je dosegljiva na 090 64-30,
cena minute pogovora je 1,99 EUR z DDV, in na www.dolores.si
Nedelja, 13. junij: Luna po polnoči vstopi v Raka in kasneje tvori napet kvadrat z Uranom in Jupitrom. Noč bo obremenjena s temnimi slutnjami, strahom pred prihodnostjo, tudi nespečnostjo. Energije si bodo nasprotovale. Luna se bo srečala z Marsom, kasneje bo v opoziciji s Plutonom. Delovali boste skladno s pričakovanji drugih, po drugi strani pa boste želeli izstopiti iz okvirjev, v katerih ste. Za večje odločitve ni čas, priporočljivo je, da počasi, korakoma dosežete napredovanje. Prisoten bo nemir in razgreti duhovi, zato boste reagirali včasih malce prenapeto. Nemir in stres se lahko pojavita v najbolj negativni obliki. Energije se bodo sprostile zvečer, zato boste lahko s primerno zabavo razblinili negativnosti.
Ponedeljek, 14. junij: Ob
10.51 vstopi Venera v Leva, kjer bo prav ognjeno izrazila vse, kar je povezano s financami in ljubeznijo. Misli ne bodo vedno usklajene z razumom. Delovanje bo prodorno in sposobni boste nadgraditi odnose. Najbolj bodo blestela ognjena znamenja, obdarjeni boste z veliko energijo in navdihom, ki bo napolnjeval prostor okoli vas. Več časa namenite odnosom, posebej ugodno za razreševanje zapletenih ljubezenskih	razmerij. Popoldne se vam obeta presenečenje, najbolj je izpostavljena ljubezen in erotika, saj bo Venera v trigonu z Uranom.
Astrologinji GORDANA in DOLORES
Ivan Vučina in Iztok Perčič
Vučina dopolnil zagovor, odvetnik se s tem ne strinja
Naslednjič zaslišanje nemškega antropologa - Se sojenje bliža razsodbi?
Na celjskem sodišču se še vedno ni končalo sojenje Ivanu Vučini in Iztoku Perčiču, ki sta obtožena, da sta Celjanu pred leti prodala tuje stanovanje za 250 tisoč evrov. Na zatožno klop celjskega sodišča sta znova sedla minuli petek. Medtem ko Perčič vztraja, da ne bo odgovarjal na vprašanja, je Vučina dopolnil svoj zagovor. Morda tudi zato, ker izvedensko mnenje, ki ga je pred kratkim izdelal nemški antropolog, ni ravno njemu v prid.
ja ni videl. Vučina in Perčič vztrajno trdita, da z goljufijo nista povezana, da denarja nista dobila in da za očitano dejanje nista kriva.
Sodišče je pred tedni nemškemu antropologu naročilo izdelavo izvedenskega mnenja o fotografiji, na kateri naj bi se Vučina s fo-tomontažo predstavljal za drugo osebo. V Nemčijo je zato romala tudi prava fo-
Primer je javnosti dobro znan, saj gre za eno večjih domnevnih goljufij s prodajo nepremičnine. V primeru se vseskozi omenja tudi ime šmarskega notarja Sergeja Rojsa. Ta je namreč sestavil kupoprodajno pogodbo, v kateri je zapisal, da je bil z njenim podpisom izročen tudi denar za stanovanje. Kljub temu pa Roj s, ki je bil zaslišan, trdi, da izročitve denar-
Trčil v kolesarko in pobegnil
Na Cesti Simona Blatnika v Velenju se je v nedeljo, nekaj minut po 16. uri, zgodila prometna nesreča s pobegom. Pri odcepu za avtokamp Jezero je namreč neznani voznik avtomobila trčil v 59-letno kolesarko. Šlo naj bi najverjetneje za opel corso, kovinsko svetlo zelene barve novejšega letnika. Neznani voznik po trčenju ni ustavil, ampak je odpeljal proti Velenju, ne da bi poškodovani ženski nudil pomoč. Kolesarka se je hudo poškodovala, policisti zato naprošajo morebitne očividce, naj pokličejo na 113 ali na policijsko postajo Velenje oziroma na anonimno številko policije 080 1200.
Huda prometna nesreče se je v nedeljo zgodila še v naselju Struge na območju Mozirja. Petletni deček je v skupini šestih kolesarjev vozil otroško kolo, nato pa nenadoma zavil levo preko vozišča proti dovozu do domače hiše. V tistem trenutku je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega vozila, ki kljub zaviranju trčenja ni mogel preprečiti. Hudo poškodovani deček se zdravi v celjski bolnišnici.
V nedeljskih poznih urah je do hude nesreče prišlo še na regionalni cesti izven Zbelovega. 22-letna voznica avtomobila je vozila proti Ločam, ko pa je pripeljala do podvoza pod železniško progo, je v ostrem desnem ovinku trčila ograjo in v zid podvoza. Z vozilom je pristala v reki Dravinji, vendar se je skupaj s sopotnikoma uspela rešiti. 22-letnica in en sopotnik sta se lažje poškodovala, sopotnik na zadnjem sedežu pa huje.
SŠol
tografija Vučine, saj se je pustil za ta namen tudi fotografirati. A nemški izvedenec naj bi spisal mnenje, ki Vučini ni ravno v prid: 99,77-odstotna je verjetnost, da gre za isto osebo na zmontirani in pravi fotografiji. Za mnenje so prosili nemškega izvedenca, saj takšnega v Sloveniji menda ni. Vučina je, presenetljivo, v petek dejal, da bo dopolnil svoj zagovor in da bo odgovarjal na vprašanja. S tem pa se - kar je večkrat poudaril - ne strinja njegov odvetnik Darko Repenšek.
Policijski vrh v Rogaški Slatini
V okviru vsakoletnega srečanja šefov policij pred turistično sezono se bo generalni direktor slovenske policije Janko Goršek danes v Rogaški Slatini srečal z generalnim direktorjem hrvaške policije Oliver-jem Grbićem. Delegaciji slovenske in hrvaške policije se bosta pogovarjali predvsem o medsebojnem sodelovanju med poletno turistično sezono in o skupnih projektih, tudi o delu mešanih patrulj in Centra za sodelovanje varnostnih organov Dolga vas. Skoraj zagotovo pa bodo tema pogovorov tudi preiskave hujših kaznivih dejanj, saj je znano, da so slovenski policisti v zadnjem obdobju prijeli kar nekaj storilcev kaznivih dejanj, predvsem v povezavi z drogami, ki so imeli svoje lovke razpredene tudi na Hrvaškem.	SŠ
Vučina je tako še enkrat stopil pred sodnico Romano Gradič in začel še enkrat razlagati, kako se je pred leti skrival pred policijo, ker ni želel na prestajanje 11-me-sečne zaporne kazni. Ker je bil zato tudi v duševni stiski, naj bi se zdravil še na psihiatriji. Znanec naj bi nato njegove fotografije predelal, s čimer se je nato izdajal za druge osebe, samo da ga niso kje prijeli in »strpali« v zapor. »Nisem pa se za druge osebe izdajal zaradi kaznivih dejanj. Dopuščam pa možnost, da je znanec te fotografije nato izkoristil,« je še dodal. Problem je le, da se tega ne da preveriti, tudi zato, ker je znanec že mrtev. Vendar Vučini odvetnik oškodovanca, Marjan Feguš, ni verjel, saj je med postavljanjem vprašanj večkrat omenil, da se zoper Vučino tudi na drugih sodiščih vlečejo številni postopki. Bodo pa nemškega izvedenca neposredno zaslišali, zato bo moral naslednjič priti v Slovenijo.
Tudi v petek je sodnica Romana Gradič zavrnila predloge odvetnika oškodovanca v tej zadevi. Feguš je namreč predlagal zaslišanje še nekaterih prič in izvedenca za telekomunikacijsko stroko, ki bi morda pojasnil gibanje obtoženca v povezavi s zabeleženimi telefonskimi klici. A se to senatu ni zdelo potrebno. Ni pa se zdelo nepotrebno zahtevati na Mobitelu podatke o klicih, čeprav se je že vnaprej skoraj zagotovo moralo vedeti, da se tovrstni podatki ne hranijo tako dolgo obdobje, za katero so bili zahtevani. In tudi tokrat je bilo mnenje zagovornikov obtoženih, da se proti Vučini in Perčiču vodi medijska vojna. Pa čeprav je znano, da novinarji spremljajo skoraj vsa pomembnejša sojenja. Nenazadnje so ravno Vučino zaradi goljufije pred kratkim obsodili v Murski Soboti - kar na sedem let zapora ...
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
61-letnik ostal v priporu
Celjski, konjiški in žalski policisti so ovadili 61-letnega moškega iz Mislinje, ki ga sumijo večjega števila tatvin. Osumljeni, ki je brez zaposlitve, naj bi v zadnjih dveh mesecih iz več trgovin v Celju ukradel najmanj 4 tisoč evrov gotovine in za okoli dva tisoč evrov zlatnine. V Žalcu pa naj bi iz urarstva odnesel moško uro, vredno več kot tisoč evrov. Ukradeno uro so mu zasegli v hišni preiskavi. Preiskovalni sodnik je za 61-letnika odredil pripor.	SŠ
Poškodovana planinka
Med sestopom s planine Lepenatka na območju Gornjega Grada se je v petek poškodovala planinka. Posredovati so morali gorski reševalci helikopterske enote, ki dežurajo na Brniku. Poškodovano žensko so s helikopterjem Slovenske vojske odpeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico. SŠ
Sojenje
zdravnikoma
prestavljeno
Zaradi povzročitve smrti iz malomarnosti bi se moralo včeraj v Celju nadaljevati sojenje 64-letnemu mariborskemu specialistu radiologije Samu Slokanu in 42-letnemu celjskemu specialistu nevrologije Marku Grasselliju. Pred šestimi leti je zaradi povečanega pritiska možganov na lobanjsko dno umrl njun pacient, 36-letni Franjo Pintarič iz Slovenskih Konjic. Slokan naj ne bi pravočasno opazil nevarne ciste na sliki glave, Grasselliju pa očitajo, da med bolniško nego za pacienta ni storil vsega, kar bi moral. Maja so zaslišali vidnejše nevrologe iz celjske bolnišnice, ki pa so dejali, da bi pacienta kritičnega dne obravnavali drugače kot Gras-selli in bi naročili dodatne preglede. So pa dodali, da je vodstvo bolnišnice v tistem času zdravnikom zaradi stroškov svetovalo manj pregledov glave s CT-aparatom, ki naj bi se ob tem tudi vseskozi kvaril. Naslednjo obravnavo so razpisali v začetku julija.	SŠol
V	Ljubljani umrl celjski motorist
V	petek dopoldne se je na regionalni cesti Trzin-Domžale zgodila huda prometna nesreča, v kateri je bil udeležen motorist z našega območja. 42-letni voznik avtomobila je na glavni cesti zavijal levo, pri tem pa zaprl pot 31-letnemu motoristu iz Celja. Ta je vozil v isti smeri in želel prehiteti njegovo vozilo in še en avtomobil, ki je vozil za 42-letnikom. Hudo poškodovanega motorista so odpeljali v ljubljanski klinični center, kjer nekaj ur po nesreči umrl.	SŠ
E o
u
<u
■
15
U
O
■	^m
"C
®
(B J*
■	^m
C O
Zgorel avtobus, turisti rešeni!
V kraju Ješovec pri Kozjem se je v petek popoldne zgodila nenavadna nesreča. Med vožnjo je namreč zagorel nemški avtobus, poln nemških turistov. Voznik je vozilo uspel pravočasno ustaviti, nakar je vseh 43 potnikov varno zapustilo avtobus ter rešilo prtljago. Požar so gasili gasilci prostovoljnih gasilskih društev Kozje in Lesično-Pilštanj-Zagorje. Kljub njihovem posredovanju je avtobus v celoti zgorel. Policisti so tujo krivdo izključili, s požarom pa je nastalo za 70 tisoč evrov škode.
Foto: PGE Kozje
Usposabljanje za gasilce - bolničarje
V organizaciji Komisije za nudenje prve medicinske pomoči GZ Žalec je bilo 29. aprila pred gasilskim domom v Braslovčah obdobno izobraževanje za bolničarje GZ Žalec.
Udeležilo se ga je 36 bolničarjev in gasilcev z obširnejšim predznanjem nude-nja prve pomoči. Delavnico so vodili strokovno usposobljeni kolegi s Službe nujne medicinske pomoči Celje Klemen Marovt, dr. med, Matej Mazič, dipl. zn. in Miha Pesjak, dipl. zn., za kar se jim iskreno zahvaljujemo.
Usposabljanje je bilo večinoma praktično in je potekalo na treh delovnih točkah. Na prvi so udeleženci ponovili temeljne postopke oživljanja odraslega in otroka z uporabo AED, dihalnega balona, žepne dihalne maske ... Na drugi točki so preizkusili uporabo KED steznika v realnem okolju (na avtomobilu), aplikacijo kisika in oskrbo opeklin s pomočjo vodnih gelov. Tretja točka pa je bila v celoti namenjena prenosom poškodovanih s pomočjo platnenih, zajemalnih,
koritastih, kot UT2000 nosil. Praktično so udeleženci delavnice preizkusili tudi reševanje na klančinah s pomočjo orodij, ki jih posedujemo gasilci.
Po končani delavnici so vsi bolničarji prejeli tudi odsevne nalepke za zaščitne čelade, s katerimi bodo na intervencijah lažje prepoznavni.
KLEMEN CVIRN
Na prireditvi je nastopila tudi folklorna skupina srbskega društva iz Celja.
Jurjevo po srbsko in makedonsko
Po pravoslavnem koledarju praznujejo jurjevo v začetku maja. V Celju ga tradicionalno obeležita obe kulturni društvi, ki združujeta pripadnike svojega naroda, njihove svojce in prijatelje: makedonsko kulturno društvo Vatroslava Oblaka in srbsko kulturno humanitarno društvo Desanke Maksimović.
Makedonci so kot že vrsto let doslej praznovanje pripravili pri lovski koči na Gozdniku. Prireditev so pospremili z izvirno makedonsko narodno glasbo, prisotni pa so zaplesali temperamentno kolo.
Srbsko kulturno društvo je svojo prireditev Đurđevak pripravilo v Celjskem domu s srečanjem folklornih skupin srbskih kulturnih društev v Sloveniji ter gostov.	ŽB
V živalskem vrtu
Bili smo v Ljubljani v živalskem vrtu. Videli smo ve-
liko zanimivih živali. Žirafa je bila zelo lačna, zato je po-
jedla veliko trave. Kamele so hranili z ovsom. Slon je z rilcem tolkel po bobnu. Opice so skakale po kletkah. Opa-
zovali smo oskrbnika, ki je hranil morskega leva. Ta je za ribami skakal skozi obroč. Medved se je ves čas sprehajal. Volkovi so tulili. Leva sta počivala in spala. Tigra sta se kopala v vodi. Papige in druge ptice so se oglašale s čudnimi glasovi.
Po ogledu smo utrujeni sedli na klop. Ker smo bili lačni in žejni, smo pojedli malico, ki smo jo prinesli s seboj.
V živalskem vrtu mi je bilo všeč, saj imam rad živali.
GREGA SORČAN, VDC MUC Preserje
■»ud .
B" www.radiocelje.com
Pegazov dom prvi na regijskih športnih igrah
13. maja so bile v Domu dr. Jožeta Potrča Poljčane športne igre domov celjske regije. Iger se je udeležilo 10 domov, stanovalci pa so se pomerili v naslednjih disciplinah: metanju žoge na koš, iskanju skritih besed in metanju obročev. Igra rusko kegljišče, ki bi se morala izvajati na prostem, je zaradi dežja odpadla.
Gostitelji v poljčanskem domu so se kljub slabemu vremenu izkazali v dobri organizaciji. Pegazov dom Rogaška Slatina je v skupnem seštevku osvojil prvo mesto, česar so bili vsi stanovalci, tudi tisti, ki niso tekmovali, nadvse veseli. Najpomembnejše pri vsem pa je to, da so tekmovalci vzor vsem ostalim. Športne igre, miselne igre, vse to vpliva na naše počutje, ne glede na leta. Za vadbo ni nikoli prepozno, zato v Pegazovem domu dajemo velik poudarek gibanju, telovadbi, treningu spomina in drugim aktivnostim, ki nas ohranjajo v fizični in psihični kondiciji.
IRENA PŠAJD
Gališki plesalci na Koroškem
V nedeljo, 16. maja, je bilo v Kulturnem domu Slovenj Gradec medobmočno srečanje odraslih folklornih skupin od Celja do Koroške.
Naše območje je predstavljala in odlično zastopala folklorna skupina Kulturnega društva Galicija z odrsko postavitvijo S pomladnim ritmom po Štajerski. Vodja skupine in avtorica odrske postavitve je Helena Turnšek. Gališki plesalci so svoje poslanstvo opravili z odliko. Čestitamo!
Nastopili so še: Folklorno društvo Minerali Rogaška Slatina, Folklorna skupina KD Anton Stefancioza Rogatec, Šaleško folklorno društvo Koleda Velenje, Folklorna skupina Dravca KD Dravograd, Folklorna skupina KUD Jurij Vodovnik Sko-marje, Folklorna skupina Rej KD Šmartno pri Slovenj Gradcu.
PETER VIPAVC
www.novitednik.com
NASVETI
V(N)I KORAKI
ROŽICE IN CAJCKI
Pravice starostnika in Rosnica za
nalezljiva bolezen
Vprašanje: Zaradi boljše oskrbe starostnikov so včasih potrebne tudi premestitve v okviru doma starejših. Zastavlja pa se mi nekaj vprašanj in sicer, ali lahko premestijo nepokretnega varovanca v večposteljno sobo, kjer so ostali varovanci okuženi z bakterijo ESBL oz. MRSA? Pri premeščenem varovancu testiranj ni bilo, nikoli ni bilo niti govora o okužbi, svojcem pa so razložili, da je le-ta prisotna. Zaradi prostorske stiske ni bilo proste sobe, kjer okužbe ne bi bilo. Kam se obrniti v tem primeru, kdo je odgovoren?
Odgovor: Okužba z bakterijo MRSA spada na podlagi Odloka o določitvi nalezljive bolezni, objavljenem v Uradnem listu RS št. 112/04, med nalezljive bolezni. Za preprečevanje in obvladovanje okužbe z MRSA se tako izvajajo ukrepi, določeni z Zakonom o nalezljivih boleznih (v na-
daljevanju: ZNB), ki veljajo za nalezljive bolezni, razvrščene v 2. skupino v skladu s Pravilnikom o prijavi nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih za njihovo preprečevanje in obvladovanje (v nadaljevanju: pravilnik).
5. člen pravilnika določa, da se mora v primeru nalezljivih bolezni 1., 2. in 3. skupine (kamor spada tudi MRSA) diagnoza potrditi z mikrobiološko diagnostiko v pooblaščenem oziroma referenčnem mikrobiološkem laboratoriju. Laboratorij mora v 24 urah po dobljenih končnih laboratorijskih izvidih nalezljivo bolezen prijaviti ZZV oziroma zavodu iz tretjega odstavka 2. člena tega pravilnika.
ZNB v peti alinei prvega odstavka 10. člena na splošno kot enega izmed več ukrepov za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni določa osamitev oziroma
V rubriki Prav(n)i koraki vam bomo s kratkimi in brezplačnimi pravnimi nasveti pomagali olajšati kakšen korak poti, na kateri se srečujete s pravom. Vsak teden bomo izbrali eno vprašanje, ki ga boste zastavili, in nanj bo odgovorila Pavla Bolner, univ. dipl. pravnica. Vprašanja lahko pošljete na elektronski naslov ted-nik@nt-rc.si ali po pošti Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Lahko tudi pokličete na telefonsko številko 4225-154.
izolacijo. Osamitev je ukrep, s katerim lečeči zdravnik, območni zavod za zdravstveno varstvo ali Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije zbolelemu za nalezljivo boleznijo omeji svobodno gibanje, kadar to lahko povzroči direkten ali indirek-ten prenos bolezni na druge osebe. Glede na način prenosa nalezljive bolezni in stanje kužnosti bolnika se določi tudi način osamitve okuženega.
Spremljanje izvajanja splošnih in posebnih ukrepov iz ZNB ter preprečevanja in obvladovanja bolnišničnih okužb opravljajo Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije in območni zavodi za zdravstveno varstvo, zdravstveno nadzorstvo pa zdravstvena inšpekcija.
Glede na podane podatke bi lahko sklepali, da so bile v ravnanju osebja oz. pristojnih v domu za starejše storjene določene nepravilnosti (ali so o okužbi obvestili pristojne inštitucije, kakšna so bila njihova navodila glede nadaljnjega ravnanja itd.). V zvezi s tem se lahko obrnete na zgoraj navedene organe, ki bodo glede na vse podrobnosti, ki iz pisma niso razvidne, ugotovili ali in za kakšne kršitve gre ter ukrepali v skladu s svojimi pristojnostmi.
ZDRAVJE - NASE BOGASTVO
Zelena kava
■ ■ ■ v	■
in hujšanje
Vprašanje: Zelena kava je v zadnjem mesecu ena najbolj pogostih reklam, ki jih poslušam med prijateljicami. Zanima me, če je res, da lahko s pitjem takšne kave shujšaš? Ker imam težave s krvnim tlakom, me zanima, če jo lahko pijem tudi sama. Vsako jutro vzamem zdravilo Pre-newell. Ali lahko tableto popijem s kavo?
Odgovor: Res je, da je kava prišla na slab glas pri srčnih bolnikih, saj njeno pretirano pitje povzroča številne težave. Najbolj pogoste so tahikardija, različne druge motnje ritma, dvig krvnega tlaka, težave z želodcem, poslabšanje migrene itd. Po drugi strani pa kava deluje ugodno na ožilje. Poveča tonus arterij, pri hipo-toniku regulira krvni tlak, izboljša budnost, vigilnost, pogosto prepreči glavobole, izboljša prebavo itd. Kava vsebuje številne snovi, ki ugodno vplivajo na organizem in so ugodne za zdravje in srce, vsebuje pa tudi
snovi, ki imajo stranske učinke. Te se nahajajo predvsem v kavi, ki je predelana v pražarnah.
Raziskave so pokazale, da zmerni pivci kave zmanjšajo verjetnost, da bodo zboleli za Parkinsonovo boleznijo, kar za 80 odstotkov in za nastanek raka na debelem črevesu za 25 odstotkov. Imajo kar za 50 odstotkov manj ledvičnih kamnov in tudi za 80 odstotkov manj ciroze jeter. V zadnjem času dokazujejo, da imajo pivci kave manj sladkorne bolezni tipa II in da kava brez kofeina pripomore k lažji kontroli telesne teže.
Kava vsebuje tanine in an-tioksidante, ki so koristni za žile in srce. S praženjem se snovi spremenijo in med njimi najdemo tudi takšne, ki niso ravno zaželene. Zato se danes priporoča pitje zelene kave. Zeleno kavo poznamo še iz časov naših starih mam, ko so v kuhinji same pražile kavo in polepšale vonjave v hiši. Pražile so tako imenovano zeleno kavo, ki je po-
Piše: prim. JANEZ TASIČ, dr. med., spec. kardiolog
novno postala popularna med pivci tega zdravilnega napitka. Takšna kava vsebuje le 2 odstotka kofeina in 45 odstotkov klorogenske kisline, ki med praženjem praktično izgine.
Raziskave so dokazale, da klorogenska kislina zmanjšuje glukoneogenezo v jetrih in s tem zmanjšuje nivo sladkorja v krvi. Zmanjšuje pretvorbo sladkorja v triglice-ride in nalaganje v rezervna maščobna tkiva. Zaradi padca dosegljivih sladkorjev se presnova preusmeri v porabo maščobnih rezerv, ki služijo za tvorbo energije. Tako so v študijah potrdili, da pitje zelene kave zmanjša za postprandialno glikemijo za 20 odstotkov. Te rezultate so dosegli z enostavnim uživanjem zelene kave v kapsuli ki je vsebovala 200 mg koncentrata pripravljenega iz ze-
poletne kure
Če ste želeli v svojem vprašanju izpostaviti tudi odškodninsko odgovornost, je potrebno poudariti, da lahko o njej govorimo šele, ko se oseba okuži z MRSA in to zaradi nedopustnega ravnanja oz. opustitve in pride zaradi te okužbe do dodatnih zapletov oz. oškodovanja. Po splošnih odškodninskih določilih Obligacijskega zakonika morajo biti namreč za odgovornost izpolnjeni štirje elementi odškodninske odgovornosti: 1. vzročna zveza med ravnanjem/opustitvijo in škodo, 2. škodna posledica, 3. nedopustno ravnanje in 4. krivda povzročitelja škode.
PAVLA BOLNER, univ. dipl. pravnica
Odgovor na vprašanje je podan teoretično glede na posredovane podatke in je izključno informativnega značaja. Z vsemi okoliščinami in podatki vašega primera nismo seznanjeni in ne prevzemamo nobene odgovornosti za morebitne nepravilne ali napačne pravne nasvete, nasvet pa uporabljate izključno na lastno odgovornost. Za celovito pomoč svetujemo, da se osebno oglasite pri pravnem strokovnjaku.
lene kave, z dodanim zelenim čajem in cinkom. S tem pripravkom so uspeli znižati tudi nivo trigliceridov v krvi, kar je bilo izrazito uspešno v času po obroku. Dokazali so, da ekstrakt zelene kave zmanjšuje trebušno debelost in izboljša nivo sladkorja v krvi. Telesno težo zmanjša tudi z zaviranjem centra za lakoto v možganih, kar je tudi posledica delovanja leptina, ki se najde v zeleni kavi.
Zelena kava ima tudi pomembno antioksidativno aktivnost in zavira oksidacijo maščobnih kislin, ščiti degeneracijo fibroblastov, kar je pomembno za bolnike, ki so izpostavljeni sevanju.
Ker uživate zdravilo Pre-newell, vam lahko priporočam še skodelico zelene kave, saj vam le-ta ne bo porušila krvnega tlaka, bo pa ugodno vplivala na vaše počutje. Kmalu boste opazili, da se lažje pripogibate, da lažje smuknete v trenirko, da ste postala hitrejši in bolj okretni. Ta sprememba bo pozitivno vplivala tudi na vaš krvni tlak, saj se boste lažje podali na kakšen pohod, saj je redna fizična obremenitev eno najbolj učinkovitih zdravil, ki znižuje krvni tlak in telesno težo. Pa veliko užitka ob pitju zelene kave s prijateljico, ki se ji kar zahvalite za ta koristen nasvet.
Rastlinico, ki raste kot plevel po vrtovih in poljih, nabiramo od pozne pomladi do jeseni. Maurice Mes-segue priporoča čaj iz navadne rosnice zlasti za poletne kure, s pomočjo katerih si bomo očistili kri in okrepili ves organizem.
Čeprav je rosnica (Fuma-ria officinalis) dodobra zasidrana na slovenskih tleh, jo pozna le malo ljudi. Ob omembi njenega imena prej kot na rastlino pomislijo na žabo iz rodu rjavih žab, ki je prav tako precej razširjena po vsej Sloveniji. Nas na tem mestu seveda bolj zanima rastlinska predstavnica, zato se posvetimo rastlinici s cvetovi, ki spominjajo na stopala z ostrogo na koncu. Slovenski človek je rosnici nadel kar nekaj poljudnih imen, kot so virant, sv. Petra ključ, smete-njak, mehka resica, divja ha-bauca. Da je bila včasih silno pomembna rastlina, pove že podatek, da jo najdemo v vseh starih zeliščarskih bukvah.
Že Dioskurid in Galen sta jo cenila kot eno najboljših zdravil zoper jetrne bolezni, posebno še proti zlatenici. V srednjem veku so jo na veliko uporabljali kot čistilo za kri in splošno krepčilo za organe trebušne votline. Zlasti se je uveljavila pri zdravljenju jetrnih in žolčnih težav, pri obolenjih kože, želodčnih slabostih in zaprtju. Ljudsko zdravilstvo na območju Sredozemlja rosnico še dandanes veliko uporablja. Z njo odpravlja zlasti težave z »umazano« kožo, garjami, kožnimi tvori, kroničnimi izpuščaji, ekcemom, luskavico, zlatenico in hemoroidi. Z ro-snico vzpodbujajo tudi delovanje jeter in ledvic ter tako čistijo kri. V pomoč je pri uravnavanju želodčnih sokov, blaženju in sproščanju krčev, zniževanju povišanega krvnega tlaka, zdravljenju aritmije in astme. Če spiramo oči s čajem rosnice, blažimo vnetje očesne veznice. Rosnica je poleg črne mete, regrata in repika ena najboljših zdravilnih rastlin z vplivom na jetra. Maurice Mes-segue meni, da z rosnico uspešno zdravimo vse težave, ki jih povzroča pomanjkljivo delovanje jeter (slaba prebava, mozoljavost, kronične kožne bolezni). Raziskave so potrdile, da rosnica dobro-dejno učinkuje na težave z žolčnikom in jetri. Alkaloidi, ki jih vsebuje, blagodejno vplivajo na žolčevode in črevesje ter uravnavajo pretok žolča. Dr. Katja Galle-To-
HUJoAlUJI
8 - 12 kg mesečno
Dr. PIRNAT
32/252 32 55,01/519 35 54
www.pirnat.si
Dr. Pimat d.o.o.. Razlagava 29. Maribor

Piše: PAVLA KLINER
plak v Zdravilnih rastlinah na Slovenskem navaja, da izvleček iz cele rastline vpliva na preslabo pa tudi na premočno izločanje žolča in spodbuja odtok žolča. Pri kliničnih študijah so pri bolnikih s premočnim ali preslabim delovanjem žolčnika ali po operativni odstranitvi žolč-nih kamnov dosegli dobre uspehe. Rosnico najpogosteje uporabljajo proti krčem žolčnega mehurja, žolčevo-da in celotnega prebavnega trakta.
Iz rosnice, ki smo jo nabrali v času cvetenja in posušili, si pripravimo čaj v obliki poparka: 1-2 žlički suhega zelišča poparimo z 1 skodelico vrele vode, pustimo stati 10-15 minut, precedimo in pijemo največ 3-krat na dan. Dnevna doza je 6 gramov zelišča. Čaja ne sladkamo. Poleg že omenjenih težav, čaj pijemo tudi pri vseh želodčnih in črevesnih težavah, slabem prenašanju določenih jedi, nastanku vetrov, s prebavo povezano migreno ali pri nezadostnem iztrebljanju. Če si želimo očistiti kri in okrepiti organizem, Maurice Messegue priporoča, da spijemo vsak drugi dan 1 skodelico, razen med poletno kuro, ko en teden vsak dan spijemo eno skodelico pred vsakim obrokom. Ro-snični čaj se obnese tudi kot pomirilo in sredstvo za pospeševanje spanca. Rosnica dosega uspehe tudi v čajnih mešanicah za čiščenje krvi in za boljše odvajanje. Po želji ji dodamo koprivo, divjo vijolico, koreniko pirnice, orehov list, skorjo navadne krh-like, regratovo korenino, tav-žentrožo ...
Čeprav bolniki rosnico dobro prenašajo in nima nezaželenih učinkov, se pri uporabi držimo predpisanih količin in se posvetujmo z zdravnikom.
20
INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
Zakuhali smo prvo srečanje
v
Ce je na kupu več žensk, se obeta dež. No, to ne drži več, saj smo ob našem prvem srečanju tistih, ki radi kaj (za)kuhate, dokazali, da ženska družba prežene dež in naredi sončen dan. Skupaj s šestimi izžrebankami: Anico Stoje iz Ljubečne, Jelko Cepin s Polzele, Vido Stožir iz Celja, Danico Maček iz Laškega, Marjeto Kuhar iz Rogatca in Biserko Pongračič iz Bukovžlaka smo se dobili
v Gostilni Koren na Dobrni.
Vse so prišle dobre volje, polne pričakovanja in volje, da bodo vihtele kuhalnice, rezale, sekljale ... pa smo jih presenetili. Jolanda Podgrajšek iz Gostilne Koren je vse skupaj posadila za okusno aranžirano mizo, polno kozarcev, pribora in kulinarično razvajanje se je
pričelo. Vmes nas je Andrej Horvat iz Vinogradov Horvat iz Maribora seznanjal s kulturo pitja in priporočal pravo vino k jedem, ki so prihajala iz kuhinje. In kaj vse se je znašlo na mizah? Beluši na solati z redkvico in pršutom za predjed, čebulna juha, nato pa paniran puranji
zrezek, polnjen s suhimi slivami, široki rezanci s sotirano papriko in omako ter izbrana solata. Za posladek pa še ajdovi štruklji z orehi, smetano in brusnicami! Oblizovali smo se še na poti domov.
NL
Foto: Grupa
r'	-
Ill&J M® l'
Predpasnike smo si oblekle, kaj pa zdaj
Resni začetki, predjed je otvoritev kulinaričnega
Zakuhali smo srečanje v Gostilni Koren.
razvajanja.
Nasmeh z razlogom - nične bo treba kuhat
Vida Stožir gleda, če se v vinu skriva resnica.
Gostiščejnprenoč/^
Bohorč
DOMAČA KUHINJA, MALICE, PJZ2E, KOSILA, AlA CARD CETERING; Sprejemamo naročila za večje zaključene družbe' Boho/č Marjan s.p., Dušana Kvedra 44, 3S30 Šentjur pri Celju Tel,: ++38Ć £0)3 746 14 3D, Mobil* ++336 (0)41 Ó6Ů 7Sů
Biserka Pongračič poskuša zaznati okus česna.

INFORMACIJE
RECEPTA GOSTILNE KOREN
Čebulna juha
__ gostilna
Koren
Prepražimo čebulo, nato še malo moke in zalijemo z vodo ali jušno osnovo. Dodamo začimbe, kot so lovor, majaron, sol, poper, peteršilj in malo vina. V juho stresemo popečene žemeljne kocke, po vrhu potre-semo nariban sir in malo parmezana ter gratiniramo. Pred serviranjem po vrhu dodamo malo narezanega paradižnika.
Paniran puranji zrezek s suhimi slivami
Zrezek potolčemo, začinimo in po sredini naložimo suhe slive. Zavijemo in po dunajsko spaniramo ter ocvremo. Narezano papriko sotiramo na maslu in dodamo kuhane široke rezance. Za omako vzamemo osnovno rjavo omako, ki ji dodamo sladko smetano in limonin sok.

na www.radiocelje.com in
t
V

'Mati
- il
Široki nasmehi in veselje Danice Maček, Anice Stoje in Jelke Čepin
}V

C-
<i
Tako nas razvajate, da sploh ne bi šle domov, so ugotovile naše izžrebanke.
facebook
« *
Novi tednik in I flmHl Radio Celje
P
Glavna jed, paša za oči in usta
Kdor rad kuha, gotovo tudi kdaj kaj zakuha! Uredništvo Novega tednika in Radia Celje je za vas pripravilo akcijo, ki je namenjena vsem, ki imate radi dobro hrano. Ni pomembno, če vse pripravite sami ali samo veste, kje je dobra gostilna. V akciji Vedno kaj (za)kuham je tokrat sodelovalo prvih šest srečnic, ki smo jih izžrebali med prejetimi kuponi. Družile so se z mojstri kuhe v Gostilni Koren na Dobrni. Vsi drugi pa boste lahko svojo srečo pri žrebu preverili, če boste izpolnili kupon, tokrat za druženje v gostišču Bezgovšek v Laškem. V sredo med 10. in 11. uro pa si vzemite čas za poslušanje in sodelovanje v oddaji Kuhajmo skupaj Radia Celje.
VINOGRADI
HORVAT
www.vino-horvat.eu
ffosti/na
Trubarjevo nabrežje 31 Pl	A
3270 Laško * e-mail: denis.bezgovsek@siol.net; Tel. 03 573 17 04 Gsm: 031 /572 301,031 /391193
/a^cL i:-
GOSTILNICA
italijanske specialitete - pice iz krušne peci ■ koktejl bar
Cdje, Glavni trg 12, www.lastoria.si
-



tdelovanje
„briki JH>WičUe:
699-860
22
BORZA DELA - INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
•	na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda;
•	na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje:
http://www.ess.gov.si;
•	pri delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
UE CELJE
OSNOVNOSOLSKA IZOBRAZBA
ČISTILEC - DELOVNO MESTO V CELJU - M/Ž; DNEVNO ČIŠČENJE (POSLOVNIH IN DRUGIH PROSTOROV) SKLADNO Z DOLOČENIM OBSEGOM DEL, ZAHTEVAMI NAROČNIKA IN NAVODILI NADREJENEGA VODJE ENOTE ALI KONTROLORJA DELA. VODENJE EVIDENCE POTREB PO ČISTILIH, ČIŠČENJE DELOVNIH SREDSTEV IN PRIPOMOČKOV PO KONČANEM DELU. DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 9.6.2010; AKTIVA HRM KADROVSKE REŠITVE D.O.O., LJUBLJANSKA CESTA 12 F, 1236 TRZIN SOBARICA - DELOVNO MESTO V CELJU - M/Ž; UREJANJE, POSPRAVLJANJE, ČIŠČENJE SOB S KOPALNICAMI, NASTANITVENEGA DELA OBJEKTOV, OPREME, PREGLED FUNKCIONALNE IZPRAVNOSTI NAPRAV V SOBAH, POSTILJANJE, NAMEŠČANJE BRISAČ IN POTROŠNEGA MATERIALA, PREVZEM IN SHRANJEVANJE PERILA IN DROBNEGA INVENTARJA, PREVZEM IN ODDAJA OSEBNEGA PERILA GOSTOV. DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 9.6.2010; AKTIVA HRM KADROVSKE REŠITVE D.O.O., LJUBLJANSKA CESTA 12 F, 1236 TRZIN DELAVEC BREZ POKLICA POMOŽNA DELA - M/Ž; POMOŽNA DELA V GRADBENIŠTVU, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 17.6.2010; DMS PLESKARSTVO DRAGAN MANČIĆ S.P., VODNIKOVA ULICA 6, 3000 CELJE
POMOŽNI DELAVEC - DELO V CELJU - M/Ž; POMOŽNA DELA V PROIZVODNJI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 20.6.2010; SABRA, AGENCIJA ZA POSREDOVANJE DELOVNE SILE D.O.O., KOTNIKOVA ULICA 5, 1000 LJUBLJANA VOZNIK
VOZNIK NA PODROČJU CELJA - M/Ž; PREVZEM IN DOSTAVA POŠILJK HITRE POŠTE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 9.6.2010; SPEED IN, POŠTNE IN KURIRSKE STORITVE, D.O.O., LJUBLJANA, DOLENJSKA CESTA 244, 1000 LJUBLJANA
VOZNIK TOVORNJAKA - M/Ž; PREVOZ BLAGA V MEDNARODNEM PROMETU, NEDOLOČEN ČAS, 9.6.2010; MILLENIUM NEPREMIČNINE, PREVOZI, UROŠ GOSTENČNIK S.P., ŠKOFJA VAS 28, 3211 ŠKOFJA VAS ZIDAR
ZIDAR - M/Ž; RAZNA GRADBENA DELA, DOLOČEN ČAS, 9 MESECEV, 10.6.2010; AGRAM GRADBENIŠTVO ZVONE MARIĆ S.P., MILČINSKEGA ULICA 13, 3000 CELJE STRUGAR
OPERATER CNC STROJEV - M/Ž; PREVZEMA DOKUMENTACIJO, IZBIRA PROGRAME, IZBIRA POSAMEZNE OPERACIJE V PROGRAMU IN IZVAJA PROGRAM OBDELAVE NA CNC GLEDE NA ZAHTEVE PODANE Z DELOVNIM NALOGOM; DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 8.6.2010; KOVIS-LI-VARNA PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., ŽELEZARSKA CESTA 3, 3220 ŠTORE SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
ZAVAROVALNI ZASTOPNIK NA TERENU - SVETOVALEC PRODAJE ZA OBMOČJE CELJA - M/Ž; SVETOVANJE, PRIDOBIVANJE STRANK, TRŽENJE ZAV. PRODUKOTV, DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV, 11.6.2010; GRAWE ZAVAROVALNICA D.D. MARIBOR POSLOVNA ENOTA LJUBLJANA, KOMENSKEGA ULICA 4, 1000 LJUBLJANA VOZNIK KOMBIJA - M/Ž; PREVOZ BLAGA V MEDNARODNEM PROMETU, NEDOLOČEN ČAS, 9.6.2010; MILLENIUM NEPREMIČNINE, PREVOZI, UROŠ GOSTENČNIK S.P., ŠKOFJA VAS 28, 3211 ŠKOFJA VAS FRIZER
FRIZER - M/Ž; SPREJEM STRANK, STRIŽENJE, BARVANJE, OBLIKOVANJE PRIČESK, NEDOLOČEN ČAS, 14.6.2010; MARIA CVRTILA S.P.; PE FRIZERSKI SALON 23, MARIA CVRTILA S.P., ULICA FRANKOLOVSKIH ŽRTEV 17, 3000 CELJE
FRIZER - M/Ž; FRIZIRANJE, OBLIKOVANJE PRIČESK, DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 11.6.2010; FRIZERSTVO ZINKA PASARIČ S.P., CANKARJEVA ULICA 21, 3230 ŠENTJUR NATAKAR
NATAKAR - M/Ž; STREŽBA PIJAČ IN MALIC, DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 14.6.2010; TRGOVINA IN BISTRO ŠKORPIJON STANISLAV KRAJŠEK S.P., ZADOBROVA 68, 3211 ŠKOFJA VAS
NATAKAR V HOTELU ŠTORMAN CELJE - M/Ž; STREŽBA JEDI IN PIJAČ, A LA CARTE, CATERING, KOSILA, MALICE, NEDOLOČEN ČAS, 16.6.2010; ANTON ZVONE ŠTORMAN S.P. - GOSTILNE- HOTELI ŠTORMAN, RIMSKA CESTA 10, 3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI SLAŠČIČAR
SLAŠČIČAR, DELOVNO MESTO JE CANKARJEVA 1, CELJE - M/Ž; PRIPRAVA RAZNIH SLAŠČIC IN OSTALA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 20.6.2010; TRGOVINA IN TRANSPORT JASNA GRČAR S.P., ZAGATA 4, 3000 CELJE PRODAJALEC
PRODAJALEC - M/Ž; PRODAJA OBUTVE, TORBIC IN SREDSTEV ZA NEGO OBUTVE, DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 9.6.2010; PLANET OBUTEV D.O.O.; PRODAJALNA PLANET OBUTEV, PREŠERNOVA ULICA 8, 3000 CELJE PRODAJALEC TEHNIČNEGA BLAGA - M/Ž; PRODAJA V MALOPRODAJI, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 27.6.2010; INPOS, TEHNIČNA TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO, D.O.O., CELJE, OPEKARNIŠKA CESTA 2, 3000 CELJE GIMNAZIJSKI MATURANT REFERENT - DELO V CELJU - M/Ž; SPREJEM IN INFORMIRANJE STRANK, NEDOLOČEN ČAS, 10.6.2010; DELNICA, POSREDNIŠTVO, SVETOVANJE IN DRUGE STORITVE D.O.O., TRŽAŠKA CESTA 2, 1000 LJUBLJANA VARUH NEGOVALEC - M/Ž; NEGA IN VARSTVO OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI, DOLOČEN ČAS 31.8.2011, 9.6.2010; OSNOVNA ŠOLA GLAZIJA, OBLAKOVA ULICA 15, 3000 CELJE EKONOMSKI TEHNIK
ZAVAROVALNIŠKI ZASTOPNIK NA TERENU - M/Ž; SKLEPANJE ZAVAROVANJ IN ISKANJE NAJUGODNEJŠIH PONUDB ZAVAROVALNIC MARIBOR, TRIGLAV, ADRIATIC-SLOVENICA IN GENERALI. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 18.6.2010; KORINITA, SKLEPANJE ZAVAROVANJ, D.O.O., LATKOVA VAS 94, 3312 PREBOLD TRGOVINSKI POSLOVODJA
VODJA TEHNIČNEGA ODDELKA - M/Ž; VODENJE ODDELKA, PRODAJE IN SODELAVCEV, DOLOČEN ČAS, 6
MESECEV, 27.6.2010; INPOS, TEHNIČNA TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO, D.O.O., CELJE, OPEKARNIŠKA CESTA 2, 3000 CELJE KOMERCIALIST (VSŠ) KOMERCIALIST ZA PODROČJE ELEKTROTEHNIKE - M/Ž; NABAVA IN PRODAJA BLAGA NA PODROČJU VELEPRODAJE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 10.6.2010; INPOS, TEHNIČNA TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO, D.O.O., CELJE, OPEKARNIŠKA CESTA 2, 3000 CELJE KOMERCIALIST ZA PODROČJE OGREVALNE TEHNIKE
-	M/Ž; NABAVA IN PRODAJA BLAGA V VELEPRODAJI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 10.6.2010; INPOS, TEHNIČNA TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO, D.O.O., CELJE, OPEKARNIŠKA CESTA 2, 3000 CELJE
KOMERCIALIST ZA PODROČJE ELEKTRIČNEGA IN ROČNEGA ORODJA - M/Ž; NABAVA IN PRODAJA BLAGA V VELEPRODAJI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 10.6.2010; INPOS, TEHNIČNA TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO, D.O.O., CELJE, OPEKARNIŠKA CESTA 2, 3000 CELJE KOMERCIALIST ZA PODROČJE DELOVNE ZAŠČITE - M/Ž; NABAVA IN PRODAJA BLAGA V VELEPRODAJI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 10.6.2010; INPOS, TEHNIČNA TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO, D.O.O., CELJE, OPEKARNI-ŠKA CESTA 2, 3000 CELJE PROFESOR DEFEKTOLOGIJE UČITELJ - M/Ž; VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE UČENCEV, NEDOLOČEN ČAS, 9.6.2010; OSNOVNA ŠOLA GLAZIJA, OBLAKOVA ULICA 15, 3000 CELJE UČITELJ - M/Ž; VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE UČENCEV, DOLOČEN ČAS 31.8.2011, 9.6.2010; OSNOVNA ŠOLA GLAZIJA, OBLAKOVA ULICA 15, 3000 CELJE UČITELJ V PODALJŠANEM BIVANJU - M/Ž; VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE UČENCEV, NEDOLOČEN ČAS, 9.6.2010; OSNOVNA ŠOLA GLAZIJA, OBLAKOVA ULICA 15, 3000 CELJE
UČITELJ V PODALJŠANEM BIVANJU - M/Ž; VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE UČENCEV, DOLOČEN ČAS 31.8.2011, 9.6.2010; OSNOVNA ŠOLA GLAZIJA, OBLAKOVA ULICA 15, 3000 CELJE
VZGOJITELJ V DOMU - M/Ž; VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE UČENCEV, NEDOLOČEN ČAS, 9.6.2010; OSNOVNA ŠOLA GLAZIJA, OBLAKOVA ULICA 15, 3000 CELJE VZGOJITELJ V DOMU - M/Ž; VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE UČENCEV, DOLOČEN ČAS 31.8.2011, 9.6.2010; OSNOVNA ŠOLA GLAZIJA, OBLAKOVA ULICA 15, 3000 CELJE EKONOMIST ZA DENARNIŠTVO FINANCE, RAČUNOVODSTVO, RAČUNOVODJA - M/Ž; OPRAVLJANJE VSEH RAČUNOVODSKIH DEL, NEDOLOČEN ČAS, 12.6.2010; SREDNJA ZDRAVSTVENA ŠOLA CELJE, IPAVČEVA ULICA 10, 3000 CELJE EKONOMIST ZA TRANSPORT IN LOGISTIKO
SAMOSTOJNI REFERENT ZA UVOZ IN IZVOZ - M/Ž; UREJANJE UVOZNIH IN IZVOZNIH DOKUMENTOV, UVRŠČANJE UVOZNIH ARTIKLOV V TARIFE, IZDELAVA OBRAČUNSKE FAKTURE, VNOS CEN V TUJI IN DOMAČI TRG, CARINJENJE UVOZA IN IZVOZA, VZORCI BLAGA, IZDELAVA DEKLARACIJ ZA TUJI TRG, POSREDOVANJE PODATKOV UPRAVI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 12.6.2010; TCC TRANSCOMMERCE PODJETJE ZA NOTRANJO IN ZUNANJO TRGOVINO IN STORITVE, D.O.O. CELJE, KOSOVELOVA ULICA 16, 3000 CELJE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR ELEKTROTEHNIKE ZA ENERGETIKO INŽENIR TEHNIČNIH STROK - M/Ž; NAČRTOVANJE, PRIPRAVA DELA, ORGANIZIRANJE, KOORDINIRANJE, VODENJE, NADZIRANJE, EVIDENTIRANJE, ANALIZIRANJE, ARHIVIRANJE IN POROČANJE V ZVEZI Z INVESTICIJSKIM IN REDNIM VZDRŽEVANJEM (PREDVSEM ENERGETSKIH) OBJEKTOV IN NAPRAV. VODENJE OBRATOVANJA IN VZDRŽEVANJA ENERGETSKIH NAPRAV, EVIDENCE IN ANALIZE PORABE ENERGIJE TER IZVAJANJE UKREPOV RACIONALNEGA RAVNANJA Z ENERGIJO, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 19.6.2010; SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE, OBLAKOVA ULICA 5, 3000 CELJE
UE LAŠKO
DELAVEC BREZ POKLICA
NATAKAR - M/Ž; STREŽBA, DELO V ŠANKU, POMOČ V KUHINJI, DOLOČEN ČAS, 5 MESECEV, 19.6.2010; GOSTILNA JANEZ KRIVEC, S.P., ZIDANI MOST 18, 1432 ZIDANI MOST
NATAKAR - M/Ž; POMOČ PRI STREŽBI PIJAČ IN NAPITKOV (DELOVNO MESTO SE NAHAJA V RADEČAH), DOLOČEN ČAS, 11.6.2010; KOCKA PLUS, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., STAROGRAJSKA ULICA 1, 1433 RADEČE TESAR
TESAR - M/Ž; OPAŽANJE IN IZDELAVA OPAŽEV ZA JAŠKE, BREŽINE, KANALIZACIJE, OPAŽANJE NAJZAHTEVNEJŠIH OBJEKTOV, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 9.6.2010; A IN A - VESENJAK GRADBENIŠTVO, KMETIJSTVO, TRGOVINA D.O.O., VALVASORJEV TRG 6, 3270 LAŠKO
ZIDAR
ZIDAR - M/Ž; POLAGANJE ROBNIKOV, ZIDANJE OPORNIH ZIDOV, JAŠKOV, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 9.6.2010; A IN A - VESENJAK GRADBENIŠTVO, KMETIJSTVO, TRGOVINA D.O.O., VALVASORJEV TRG 6, 3270 LAŠKO STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE STROJNIK TGM - M/Ž; IZKOPI, ZASIPI, OBLAGANJE BREŽIN, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 9.6.2010; A IN A
-	VESENJAK GRADBENIŠTVO, KMETIJSTVO, TRGOVINA D.O.O., VALVASORJEV TRG 6, 3270 LAŠKO
VIŠJA STROKOVNO IZOBRAZBA CNC PROGRAMER - TEHNOLOG - M/Ž; NAČRTOVANJE TEHNOLOŠKIH POSTOPKOV VSEH VRST STROJNE OBDELAVE IN PROGRAMIRANJE CNC REZKALNIH OBDELOVALNIH CENTROV V PROGRAMIH: HAIDENHEIN, SIEMENS, FANUK, OKUMA IN FAGOR, NEDOLOČEN ČAS, 10.6.2010; MONTING SK, PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., SPODNJA REČICA 80 C, 3270 LAŠKO DIPLOMIRANA MEDICINSKA SESTRA (VSJ DIPOMIRANA MEDICINSKA SESTRA V ZD RADEČE - M/Ž; DELO DIPLOMIRANE MEDICINSKE SESTRE V PATRONAŽNI SLUŽBI, NEDOLOČEN ČAS, 9.6.2010; ZDRAVSTVENI DOM RADEČE, ULICA OF 8, 1433 RADEČE
DOKTOR DENTALNE MEDICINE
ZOBOZDRAVNIK- DOKTOR DENTALNE MEDICINE - M/Ž; DELO ZOBOZDRAVNIKA V AMBULANTI, NEDOLOČEN ČAS, 9.6.2010; ZDRAVSTVENI DOM LAŠKO, KIDRIČEVA ULICA 5 B, 3270 LAŠKO
UE MOZIRJE
NI RAZPISANIH PROSTIH DELOVNIH MEST UE SLOVENSKE KONJIC?
NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 2 LET)
VARNOSTNIK - M/Ž; FIZIČNO VAROVANJE OBJEKTOV Z OBHODI, INTERVENCIJA V PRIMERU VLOMNEGA ALI POŽARNEGA ALARMA, VHODNO IZHODNA KONTROLA NA VAROVANEM OBJEKTU ..., NEDOLOČEN ČAS, 17.6.2010; HWA-RANG VARNOSTNI INŽENIRING IN VAROVANJE D.O.O. CESTA NA ROGLO 11/J, ZREČE, CESTA NA ROGLO 11 J, 3214 ZREČE KUHAR
POMOČNIK KUHARJA - M/Ž; PRIPRAVA HRANE IZ DEJAVNOSTI PENZIONA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 9.6.2010; KRAČUN D.O.O., PROIZVODNO, TRGOVSKO IN STORITVENO PODJETJE, SLOMŠKOVA ULICA 6, 3215 LOČE
NATAKAR
NATAKAR - M/Ž; STREŽBA HRANE IN PIJAČE V PENZIONU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 9.6.2010; KRAČUN D.O.O., PROIZVODNO, TRGOVSKO IN STORITVENO PODJETJE, SLOMŠKOVA ULICA 6, 3215 LOČE ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK ELEKTROTEHNIK - M/Ž; VZDRŽEVANJE STROJEV IN NAPRAV, UPRAVLJANJE S STROJEM TER IZHODNA KONTROLA PROIZVODOV, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 12.6.2010; GRADBENI SERVIS IN GOSTINSTVO PETER LESKOVAR S.P., TOVARNIŠKA CESTA 10, 3210 SLOVENSKE KONJICE
ZDRAVSTVENI TEHNIK
ZDRAVSTVENI TEHNIK - PRIPRAVNIK - M/Ž; DELO TEHNIKA ZDRAVSTVENE NEGE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 10.6.2010; ZASEBNA PEDIATRIČNA AMBULANTA DAMIR DABRANIN, DR.MED., SPECIALIST PEDIATER, MESTNI TRG 17, 3210 SLOVENSKE KONJICE EKONOMIST ZA TRANSPORT IN LOGISTIKO
DISPONENT - M/Ž; KOMUNIKACIJA Z VOZNIKI, STRANKAMI. RAZPOREJANJE VOZIL, POŠILJANJE PONUDB, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 27.6.2010; FIJAVŽ STORITVE, POSREDOVANJE, TRGOVINA, ZASTOPSTVO D.O.O., LIP-TOVSKA ULICA 34 G, 3210 SLOVENSKE KONJICE
UE ŠENTJUR PRI CELJU
NI RAZPISANIH PROSTIH DELOVNIH MEST UE ŠMARJE PRI JELŠAH
POMOŽNI DELAVEC
POMOŽNA DELA V KUHINJI OKREPČEVALNICA V ROGAŠKI SLATINI - M/Ž; POMOČ PRI PRIPRAVI HRANE, POMOŽNA DELA V KUHINJI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 19.6.2010; OKREPČEVALNICA DRAGO LORBER S.P., ULICA HEROJA ŠARANOVIČA 10, 2000 MARIBOR ZIDAR
MONTER PVC STAVBNEGA POHIŠTVA - M/Ž; MONTAŽA PVC STAVBNEGA POHIŠTVA IN OBDELAVA S KNAUFOM, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 14.6.2010; IZDELOVANJE ORGELSKIH PIŠČALI, SREČKO NARAT, S.P., CESTA NA BOČ 2, 3250 ROGAŠKA SLATINA PEK
PEK - M/Ž; PRIPRAVA IN PEKA KRUHA IN PEKOVSKEGA PECIVA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 17.6.2010; GRATIS, PEKARNA, TRGOVINA IN GRADBENIŠTVO, D.O.O., CERO-VEC PRI ŠMARJU 3 A, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH PRODAJALEC
PRODAJALEC NA TERENU - M/Ž; ISKANJE STRANK NA TERENU IN PRODAJA ŽIVILSKEGA BLAGA, POMOČ V PEKARNI, RAZVOZ KRUHA IN PEKOVSKEGA PECIVA OBSTOJEČIM KUPCEM, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 27.6.2010; GRATIS, PEKARNA, TRGOVINA IN GRADBENIŠTVO, D.O.O., CEROVEC PRI ŠMARJU 3 A, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH
PRODAJALEC AVTOMOBILOV - M/Ž; PRODAJA NOVIH IN RABLJENIH AVTOMOBILOV, UREJANJE IN SKRB ZA DOKUMENTACIJO, UREJANJE FINANCIRANJ, PO POTREBI PRODAJA REZERVNIH DELOV ..., DOLOČEN ČAS, 21.6.2010; AVTO ALKA ALBERT KAMPUŠ S.P., SPODNJE NEGONJE 27 C, 3250 ROGAŠKA SLATINA NATAKAR
NATAKAR - M/Ž; STREŽBA HRANE IN PIJAČ, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 9.6.2010; AMON VINARSTVO, GOSTINSTVO IN TRGOVINA, D.O.O. PODČETRTEK, OLIMJE 24, OLIMJE 24, 3254 PODČETRTEK DIPLOMIRANI FIZIOTERAPEVT (VS) FIZIOTERAPEVT III. V AMBULANTI - M/Ž; DELO FIZIO-TERAPEVTA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 19.6.2010; ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE PRI JELŠAH, CELJSKA CESTA 16, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI MEDIJSKI KOMUNIKOLOG
REFERENT ZA OGLAŠEVANJE IN STIKE Z JAVNOSTJO - M/Ž; PISANJE TEKSTOV, JAVNO NASTOPANJE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 13.6.2010; KOZMETIKA AFRODITA PODJETJE ZA PROIZVODNJO IN PROMET S KOZMETIČNO KEMIČNIMI IN KOVINSKO PLASTIČNIMI IZDELKI, D.O.O., ROGAŠKA SLATINA, KIDRIČEVA ULICA 54, 3250 ROGAŠKA SLATINA
UE VELENJE
DELAVEC BREZ POKLICA
VOZNIK TAKSIJA - M/Ž; VOŽNJA S TAKSIJEM, DOLOČEN ČAS, 9.6.2010; TAXI PEPI, JOŽEF SVETKO S.P., ŠLANDRO-VA CESTA 21, 3320 VELENJE VOZNIK TAKSIJA - M/Ž; VOŽNJA S TAKSIJEM, DOLOČEN ČAS, 9.6.2010; TAXI PEPI, JOŽEF SVETKO S.P., ŠLANDRO-VA CESTA 21, 3320 VELENJE ZIDAR ZA ZIDANJE IN OMETAVANJE ZIDAR FASADER - DELO V AVSTRIJI - M/Ž; ZIDARSKA IN FASADERSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 9.6.2010; LUCONA BAU, GRADBENIŠTVO, D.O.O., KOVINARSKA ULICA 12, 3000 CELJE TESAR - M/Ž; TESARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 9.6.2010; LUCONA BAU, GRADBENIŠTVO, D.O.O., KOVINARSKA ULICA 12, 3000 CELJE ZIDAR ZA ZIDANJE IN OMETAVANJE - M/Ž; POMOČ PRI ZIDANJU POSAMEZNIH ELEMENTOV IN POVEZOVANJU LE-TEH V TRDNO IN STABILNO KONSTRUKCIJO, POMOČ PRI GRADNJI TEMELJEV, ZIDOV, STEBROV, STROPOV, MOSTOV.. M/Ž, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 9.6.2010; MA & DA PROIZVODNO, GRADBENO IN STORITVENO PODJETJE D.O.O, BEVČE 28, 3320 VELENJE ZIDAR
ZIDAR - M/Ž; ZIDANJE POSAMEZNIH ELEMENTOV ZGRADBE IN POVEZOVANJE LE-TEH V TRDNO IN STABILNO KONSTRUKCIJO,GRADNJA TEMELJEV, ZIDOV, STEBROV, STROPOV, MOSTOV.. M/Ž, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 9.6.2010; MA & DA PROIZVODNO, GRADBENO IN STORITVENO PODJETJE D.O.O, BEVČE 28, 3320
VELENJE
ZIDAR - DELO V AVSTRIJI - M/Ž; ZIDARSKA DELA, ZIDANJE, OMETAVANJE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 9.6.2010; LUCONA BAU, GRADBENIŠTVO, D.O.O., KOVINARSKA ULICA 12, 3000 CELJE TESAR
TESAR - M/Ž; IZVAJA TESARSKA DELA, IZDELUJE IN MONTIRA TER DEMONTIRA OPAŽE, IZDELUJE ENOSTAVNE LESNE ZVEZI, IZVAJA MONTAŽO LAHKIH LESENIH ODROV... M/Ž, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 9.6.2010; MA & DA PROIZVODNO, GRADBENO IN STORITVENO PODJETJE D.O.O, BEVČE 28, 3320 VELENJE STROJNI MEHANIK
POMOČNIK V PROIZVODNJI - M/Ž; KOORDINIRANJE DELA V PROIZVODNJI PO NAROČILU MOJSTRA IN VODJE PROIZVODNJE V SKLADU S PROIZVODNIMI PLANI IN DELOVNIMI NALOGI, NASIPAVANJE SUROVIN V STROJE ZA BRIZGANJE PLASTIČNIH MAS, MLETJE SUROVIN, MENJAVANJE OZIROMA POMOČ PRI MENJAVI ORODIJ, OPRAVLJANJE PREVENTIVNIH PREGLEDOV STROJEV IN NAPRAV, TRANSPORTIRANJE SUROVIN DO STROJA IN TRANSPORTIRANJE GOTOVIH IZDELKOV OD STROJA DO SKLADIŠČA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 11.6.2010; PLASTIKA SKAZA, PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE, D.O.O., SELO 20 A, 3320 VELENJE AVTOMEHANIK
AVTOMEHANIK - M/Ž; IZVAJANJE AVTOMEHANSKIH DEL V SERVISU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 9.6.2010; AC MLAKAR, PRODAJA IN SERVIS VOZIL D.O.O., CESTA SIMONA BLATNIKA 18, 3320 VELENJE PLESKAR
KNAUF - DELO V AVSTRIJI - M/Ž; BANDAŽIRANJE, KI-TANJE, OBLAGANJE STEN, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 9.6.2010; LUCONA BAU, GRADBENIŠTVO, D.O.O., KOVINARSKA ULICA 12, 3000 CELJE KERAMIK
KERAMIK - M/Ž; POLAGANJE KERAMIČNIH PLOŠČIC, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 11.6.2010; KIEMAL SPLOŠNA GRADBENA DELA, D.O.O., ŠALEK 70 A, 3320 VELENJE KLJUČAVNIČAR
KLJUČAVNIČAR - M/Ž; IZDELAVA KABELSKIH TRAS, NOSILCEV, RAZNA MONTAŽNA DELA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 1.7.2010; ATM SL AVTOMATIZACIJA IN TEHNIKA VODENJA PROCESOV, D.O.O., PREŠERNOVA CESTA 9 B, 3320 VELENJE
MONTER ELEKTRIČNEGA OMREŽJA
ELEKTRIČAR - DELO V AVSTRIJI - M/Ž; POLAGANJE KABLOV IN OSTALA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 9.6.2010; LUCONA BAU, GRADBENIŠTVO, D.O.O., KOVINARSKA ULICA 12, 3000 CELJE SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
REFERENT NA TEHNIČNIH PREGLEDIH - M/Ž; ADMINISTRATIVNA DELA ZA REGISTRACIJO MOTORNIH VOZIL, SKLEPANJE AVTOMOBILSKIH ZAVAROVANJ, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 8.6.2010; AVTO VELENJE TEHNIČNI PREGLEDI, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., KOROŠKA CESTA 64, 3320 VELENJE GOSTINSKI TEHNIK
NATAKAR - DELO V AVSTRIJI - M/Ž; GOSTINSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 9.6.2010; LUCONA BAU, GRADBENIŠTVO, D.O.O., KOVINARSKA ULICA 12, 3000 CELJE
ELEKTRIKAR ENERGETIK
ELEKTRO MONTER - M/Ž; ELEKTRO MONTAŽNA DELA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 27.6.2010; ATM SL AVTOMATIZACIJA IN TEHNIKA VODENJA PROCESOV, D.O.O., PREŠERNOVA CESTA 9 B, 3320 VELENJE EKONOMSKI TEHNIK
ZAVAROVALNIŠKI AGENT NA TERENU - M/Ž; SKLEPANJE ZAVAROVANJ IN ISKANJE NAJUGODNEJŠIH PONUDB ZAVAROVALNIC MARIBOR, TRIGLAV ADRIATIC-SLOVENI-CA IN GENERALI. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 18.6.2010; KORINITA, SKLEPANJE ZAVAROVANJ, D.O.O., LATKOVA VAS 94, 3312 PREBOLD RAČUNALNIŠKI TEHNIK RAZVIJALEC SPLETNIH APLIKACIJ / PROGRAMER - M/Ž; SAMOSTOJNO TER TIMSKO RAZVIJANJE SPLETNIH APLIKACIJ TEHNIČNA IZDELAVA SPLETNIH STRANI (HTML) NA PODLAGI PREDLOG OBLIKOVALCA VZDRŽEVANJE, NADGRAJEVANJE IN RAZŠIRJANJE SPLETNIH APLIKACIJ., DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 19.06.2010, ATEI RAZVOJ IN UPRAVLJANJE INFORMACIJSKIH TEHNOLOGIJ D.O.O., KOROŠKA CESTA 37 A, 3320 VELENJE
UE ŽALEC
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
STREŽBA PIJAČ - M/Ž; STREŽBA PIJAČ IN TOPLIH NAPITKOV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 10.6.2010; GRIVE, GOSTINSTVO, D.O.O., GRAŠČINSKA CESTA 1, 3312 PREBOLD
NATAKAR DELOVNO MESTO JE NA POLZELI 128A - M/Ž; STREŽBA PIJAČ V BARU SONČEK, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 12.6.2010; BAR SONČEK, STANISLAVA BONČINA, S.P., TRNAVA 45, 3303 GOMILSKO NATAKAR V P.E. VELIKA PIREŠICA-ŽALEC - M/Ž; STREŽBA PIJAČ, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 19.6.2010; LOGO PODJETJE ZA PROIZVODNJO, INŽENIRING, ZASTOPANJE, POSREDOVANJE IN TRGOVINO, D.O.O. GROSUPLJE, LJUBLJANSKA CESTA 66, 1290 GROSUPLJE VOZNIK TOVORNJAKA - M/Ž; NAKLADANJE, RAZKLADANJE, PREGLED VOZIAL, NEDOLOČEN ČAS, 9.6.2010; VI-GITRANS, TRANSPORTNO TRGOVSKO PODJETJE, D.O.O., SAVINJSKA CESTA 98 A, 3310 ŽALEC DELAVEC BREZ POKLICA VOZNIK TOVORNJAKA - M/Ž; NAKLADANJE, RAZKLADANJE VOZILA, OPRAVLJANJE PREVOZOV PO EUROPI, NEDOLOČEN ČAS, 9.6.2010; AVTOPREVOZNIŠTVO, MILAN VIGNJEVIĆ S.P., SAVINJSKA CESTA 98 A, 3310 ŽALEC MONTER VODOVODNIH NAPRAV VODOVODNI INSTALATER - M/Ž; VODOVODNE INŠTALACIJE, PRENOVA KOPALNIC, RUŠITVENA DELA V KOPALNICAH IN ZIDARSKA DELA, DOLOČEN ČAS 115.12.2010, 10.6.2010; FELIX, JURIJ OCEPEK, S.P., BREG PRI POLZELI 22, 3313 POLZELA KUHAR
KUHAR - M/Ž; PRIPRAVA JEDI PO NAROČULU, KOSIL IN MALIC, NEDOLOČEN ČAS, 19.7.2010; HOTEL ŽALEC D.O.O. ŽALEC, MESTNI TRG 3, 3310 ŽALEC PRODAJALEC
ŽIVILSKI DELAVEC - M/Ž; PRODAJA NA TERENU, POMOČ V PEKARSKI PROIZVODNJI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 14.6.2010; PEKARNA SLAŠČIČARNA TRGOVINA BAR, NATALIJA PETERNEL S.P., HMELJARSKA CESTA 12, 3312 PREBOLD
RAČUNALNIŠKI TEHNIK
PRODAJALEC - M/Ž; PRODAJA IN NABAVA RAČUNALNIŠKE OPREME IN STORITEV., DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 8.6.2010; EUROCOM RAČUNALNIŠKI INŽENIRING, D.O.O., VELIKA PIREŠICA 1, 3310 ŽALEC EKONOMSKI TEHNIK
ZAVAROVALNIŠKI AGENT NA TERENU - M/Ž; SKLEPANJE ZAVAROVANJ IN NAJUGODNEJŠE SVETOVANJE STRANKAM GLEDE PONUDB ZAVAROVALNICE MARIBOR, ZAVAROVALNICE TRIGLAV, ADRIATIC-SLOVENICE IN GENERALI-JA. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 18.6.2010; KORINITA, SKLEPANJE ZAVAROVANJ, D.O.O., LATKOVA VAS 94, 3312 PREBOLD

VODNIK
TOREK, 8. 6.
14.00 Muzej Laško_
Vrtec na ogled postavi ...
odprtje razstave otrok iz enot Laško in Debro
17.00 Pokrajinski muzej Celje Slovensko arheološko društvo
slovesnost ob podelitvi nagrade in priznanj
18.00 MNZ Celje - kavarna Literarni večer
člani celjskega literarnega društva in dijaki I. Gimnazije v Celjupredstavljajo svoja literarna dela
19.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Boleče zgodbe ljudi, med 2. sv. vojno izgnanih iz Savinjske doline predstavitev knjige Toneta Vrabla; pogovor bo vodila Irena Štusej
SREDA, 9. 6.
10.30 (in 16.30) Muzej novejše zgodovine Celje Živeti v Celju
demonstracija obrtnice mo-distinje Marte Žohar
13.00 Muzej premogovništva Slovenije Katja Avberšek
odprtje razstave ilustracij
18.00 Dom krajanov Tabor Naša srca bodo pela
zaključni koncert šolskihpev-skih zborov in orffove skupine in zaključek Karitaso-ve akcije Podari zvezke
20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec PoPseslish
koncert a capella zbora
20.00 Kulturnica Velenje
Jani Virk: Ljubezen v zraku
predstavitev knjige; z avtorjem se bo pogovarjala Andreja Ažber
ČETRTEK, 10. 6.
15.00 Muzej na prostem Rogatec
Kamnoseštvo - obdelava ložanskega kamna
etnografska demonstracija, delavnica z Branimirjem Hernavsem
17.00 Osrednja knjižnica Celje Mali Harlekin se predstavlja
predstava plesnega gleda-liščaMali Harlekinpod vodstvom Ane Vovk Pezdir
18.00 OŠ Lava, Celje_
Prijatelji in učenci OŠ Lava Celje
odprtje likovne razstave ljubiteljskih slikarjev skupine Prijatelji in šolarjev
18.00 Hiša generacij Laško Romeo in Julija
gledališka predstava skupine Tam pa tu
18.00 Center Nova Velenje
Alica Čop: Snežinka in Rožica
premiera lutkovne predstave Lutkovnega gledališča Velenje
19.00 Galerija Mozirje_
Hana Pirnat: Bleda sled spomina
mlado pesnico in njene pesmi bo predstavil Zoran Pevec; sodelujejo Maja Rosina, vokal, Lavra Maze, recitacija, Sabina Jevšnik, klavir
19.30 Glasbena šola Velenje Agata Kvarič, flavta
preddiplomski koncert
19.30 Knjižnica Šentjur
Spomini na šentjurski Demos
predstavitev knjige mag. Franca Kovača
TOREK, 8. 6.
10.00 in 16.00 Mestna plaža
Zen tarot paviljon
18.00 Mestna plaža
Pohorska legenda
lutkovna predstava
20.00 Celjski dom
Ansambel Lado
koncert folklorne skupine iz Hrvaške
SREDA, 9. 6.
20.00 Knežji dvorec
Džjezz 2010
nastopajo Playground (Avstrija / Slovenija) in Club For Five (Finska)
ČETRTEK, 10. 6.
17.00 Osrednja knjižnica Celje_
Mali Harlekin se predstavlja
predstava plesnega gle-daišča Mali Harlekinpod vodstvom Ane Vovk Pez-dir
18.00 Mestna plaža Celje
Škrat na mestni plaži
poslušanje pravljic z aktivnim sodelovanjem otrok
20.00 Knežji dvorec
Džjezz 2010
nastopajo Katja Draksler kvartet (Slovenija); Mosaik (Avstrija); Judy Nie-mack Group(ZDA)
20.00 Celjski mladinski center
Taja Ivančič: Človeške figure
odprtje razstave in projekcije
21.00 Celjski mladinski center
Multimedijska inštalacija
video-avdio projekta na temo urbanega okolja in zapuščenih prostorov mesta Celje
KINO
IJIil.'UiilU
Spored za 8. 6. in 9. 6. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Rezervni načrt - romantična
komedija
21.15
Robin Hood - akcijska drama 18.10, 21.00, 21.50 Shrek za vedno - družinska animirana pustolov., 3D 15.00, 16.20, 17.10, 18.40, 19.30, 21.10
Perzijski princ: Sipine časa -
epska akcijska pustolov. 15.10, 17.50, 20.30 Shrek za vedno - animirana družinska pustolov., sinhro. 16.05, 18.25
Shrek za vedno - animirana družinska postolov., podnasl. 18.30, 20.50
Naj ostane med nami - komična drama 16.10
Seks v mestu - romantična komedija
15.05, 17.05, 18.05, 20.10, 21.05 Coco Chanel in Igor Stravinsky -
romantična komedija 16.00
SREDA in ČETRTEK 20.00 Prerok - drama
MALI OGLASI - INFORMACIJE
rrrr
'„y.y.ui
IZPLAČILO GOTOVINE TAKOJ!
Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). I n fO-KRE D IT , d.o.o.,
Mariborska cesta 86, 3000 Celje, tel: 059/22-66-00, 051/88-66-00
PRODAM
NOV elektromotor Elektrokovina, 7,5 Kw, 1.450 obr/min, s stikalom za puhalnik itd., prodam. Telefon 041 271-340.
2445
OBRAČALNIK pajek Fahr 350, 4 vretena, generalno obnovljen, vrtljiva kolesa, iz-praven, prodam. Telefon 041 271-340.
2444
HIDRAVLIČNO traktorsko kosilnico Gaspar-do, 175 cm, prodam. Telefon 041 664828.	2456
TRAČNI obračalnik Sip 190, za manjši traktor, prodam. Telefon 051 354-407.
2460
GOLF plus 1,9 td, srebrne metalik barve, letnik 2005, prevoženih 69.000 km, prvi lastnik, prodam. Telefon 041 762217.	2429
KUPIM
PRODAM
OBRAČALNIK za kosilnico Gorenje muta, dobro ohranjen, poceni kupim. Telefon 041 456-407.	2431
URSUS kupim. Telefon 051 778-322. p IMT 533 ali 539 kupim. Telefon 031 868034.	p
MALO rabljeno kosilnico Bcs prodam. Dragica Sodin, Frankolovo 37. 2438 TRANSPORTER za hlevski gnoj, notranji in zunanji, proizvajalca kovin, prodam. Telefon 041 290-750. š 363
PRODAM
Ne le vedeževanje, ampak tudi poslovno in ljubezensko svetovanje!
nareditesi
prihodnost lepšo!
O9O 64 62
L
_____^ _
www.radiocelje.com
nn^m
PRODAM
NOVO trisobno stanovanje v centru Polzele, leto izgradnje 2009, nadstropje 5/5, dvigalo, velikost 81,80 m2, prodamo za 116.900 EUR. Viba, d. o. o., Čeplje 50, Vransko, telefon 041 624-060. n NA Lavi, Pucova 5, prodam dvoinpolsobno stanovanje, velikost 69 m2, v 5. nadstropju, lepo vzdrževano, nova kuhinja in kopalnica, vseljivo takoj. Telefon 051 360-203.	2471
ODDAM
DVE brunarici, velikost 25,5 m2 in 11 m2, skupaj s parcelo, velikost 1.149 m2, oddaljenost iz Celja 3 km, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 506-844. 2468
■■ >
NA otoku Vir oddam dva apartmaja za 4 oz. 6 oseb, 50 oz. 100 m od morja, cena 40 do 45 EUR. Telefon 041 223-263.2398 DVOSOBNO stanovanje, v Novi vasi, oddam.
Telefon 041 726-516.	2452
V PIRANU, blizu Punte, oddajam po ugodni ceni povsem opremljeno garsonjero za počitnikovanje. Telefon 040 245-454.
2472
PRODAM
NaroftllcLunaroMS.p.
ZAMRZOVALNO omaro, mini hladilnik, hladilnik, računalnik, TV, DVD itd. prodam. Telefon 051 424-303. 2470
PIKN'K
					
		i- W y J^ta.'			
pop design PEPEL IN KHI
Čudežna polja*.
stane vidmar ko rad d in brendi ans. iskrice werner ela
marijan novina
ans. braneta klavíarja
ANS. SPEV
ANS. ROK ft ZLI H DRE
ans. jOdel Express
rudi santl katrca ans, juhej ans. ra ce ans.KRANJCt karli gradišnik boris kopitar rok përengja - harmOnikarSKi Orkester
KLEMNA ROSERJA OKTET ŽUPANOV GLASBENO PRESENEČENJE

Laško
_ Novega tednika
OB K0NCJJ K0MGERT TANJE ŽAGAR S SPREMLJEVALNO SJURI
vstop«™ VOJNIK, 20.6.2010, OD 14.URE VSÏOPmwemi
HLADILNIK, zamrzovalno omaro, pralni stroj, zamrzovalno skrinjo, kombiniran hladilnik prodam. Telefon 040 869481.	2469 SUŠILEC Gorenje WT 781, star 5 let, lokacija Rogaška Slatina, prodam za 60 EUR. Telefon 031 739-684. 2479
PRODAM
BUKOVA drva, dolžinska, metrska ali kratko nažagana, z dostavo, ugodno prodam.
Telefon 051 359-555; www.drva.info.
p
METRSKA bukova drva prodam. Telefon 5739-033.	2437
PRODAM
PURANE, stare 10 tednov, za nadaljnjo rejo, prodam. Informacije in naročila po telefonu (03) 577-3744.	p TELICO simentalko, brejo 7 mesecev, prodamo. Telefon 5739-072. 2436 PSA ovčarja, starega 8 mesecev, prodam.
Telefon 051 430-639. l 224 TELICO simentalko, brejo sedem mesecev in pol, pašno, ap kontrola, prodam. Telefon 031 703-799.	2439 TELIČKO, težko 300 kg in bikca, težkega 200 kg, prodam. Telefon 031 745-548.
L 228
TELIČKO, čb, brejo 4 mesece, pašno, prodam. Telefon 031 455-114, 070 312528.	L 227 NESNICE, ki nesejo eno leto (znesene), prodam. Telefon 051 397-982. 2394 PONI kobilo, staro 4 leta, z urejenim ID, prodam ali menjam za 2 meseca staro teličko ali bikca simentalca. Telefon 031 509-687. 2457 TELIČKO, 190 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 452-560. 2459
KUPIM
rAtrtetiirňV tO mi vSoKiirU int'wf«u iSůfůiii rCHALOZA OTHOKL
MilGAdDE	W
roui A i/tUrt*NHA	V
ODKUPUJEMO pitane krave in telice za izvoz. Plačilo takoj. Telefon 030 696084.	Š 225 KRAVO ali telico za zakol kupim. Telefon 031 743-351. š 321 KRAVE in telice za zakol, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286. š 331 TELIČKO ali bikca, starega 3 tedne, kupim. Telefon 041 452-560. 2459
Z A H V A L A
Ob izgubi dragega očeta, tasta, dedka in pradedka
ANTONA STVARNIKA
iz Zadobrove 16
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za izražena sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Prav posebna zahvala družinama Leber in Ulaga, ki sta mu dolga leta krajšali čas.
Žalujoči vsi njegovi
m®wotednik
Obvestilo naročnlcom Novega tednika?
Naročniki Novega tednika boste lahko naročnifiko ugodnosti -
4 male oglase v Novem tedniku do tO
besed in čestitko na Radiu Celje -
Izkoristili Izključno s svojo naročniško kartico, naročniško položnico oziroma z osebnim dokumentom naročnika Novega tednika.
Neizkoriščene ugodnosti se ne
prenesejo v naslednje leto!
Zakaj usoda je hotela, da za vedno mi je tebe vzela? Vsa sreča, smeh in vse lepo s teboj je šlo. Tisoč zvezd na nebu žari, le ena najsvetlejša - to si ti.
V S P O M I N
7. junija 2010 so minila štiri leta žalosti, kar nas je zapustil ljubljeni sin
THOMAS CVIKL
Leta mnoga bodo še minila, nam ostala žalost in v srcih globoka bolečina, ki zelo boli, odkar te z nami ni, dragi Tomi.
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem mnogo prezgodnjem grobu, lepo misel z njim delite in mu v spomin prižigate sveče.
Tvoja mami
2364
PRODAM
TRAKTORSKI plato, balirne vile, bojler Inox, 120 l, prodam. Telefon 041 996-525.
2442
PEČ Feroli, 35 Kw, za olje, litoželezno, bojler, 100 l, kombiniran, cisterno za olje, prodam. Telefon 041 271-340. 2444
UREJENA in simpatična, 50-letna Celjanka želi prijatelja. Telefon 041 248-647; agencija Super Alan.	2454
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
ima preko 2000 oglasov.
Veliko ponudb, ki so za mlajše dame brezplačne, ostalim strankam pa nudimo številna spoznavanja po dostopni ceni.
035726319,031836378 031 505 495,090 62 86 (1,99 eumm)
Leopold Orešnik, s.p., Prebold
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Tajnica in naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 8,30 EUR. Za tujino je letna naročnina 199,20 EUR. Številka transakcij-skega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Namestnica odg. ur.: IvanaStamejčič Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: www.minjadesign.com E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška Teržan Ocvirk Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler
PREMOŽEN poslovnež, Slovenec, 55 let, želi spoznati simpatično žensko do 45 let. Telefon 041 248-647; agencija Super Alan.	2454
IŠČEM delo: čiščenje, likanje, urejanje okolice in varstvo otrok v Celju in okolici. Telefon
041 592-050.	2385
IŠČEM delo: nego na domu, tudi nepokretnih ljudi. Ostalo po dogovoru. Telefon 070 919-616.	2453
V PRIJETNEM lokalu zaposlimo žensko, do 35 let, za strežbo. Telefon 041 633-190. Stanislav Krajšek, s. p., Zadobrova 68, Škofja vas.	2464
IZVAJAMO krovsko kleparska in manjša tesarska dela po vsej Sloveniji. Pokrivamo z različnimi pločevinastimi in opečnimi kritinami. Telefon 041 771-740. Srečko Fendre, s. p., Ul. Kozjanskega odreda 23, 3250 Rogaška Slatina. š 347 POLAGAM keramiko in kamen ter ostalo. Telefon 040 816-869. Julius Razpotnik, s. p., Turje 33, Dol pri Hrastniku. l 217
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič
Propaganda: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Rok Založnik, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
ZLjSL K VAM, «-Ç t L
ZANIMIVOSTI

Pujsa za zgled
»Da bi vedno skupaj, dobro in predvsem naprej rinila,« so jima zaželeli svatje, ko se je med poročnimi darili simbolično znašel tudi pujsek. Sintija, takrat še Marguč, in Roman Gajšek sta si v nasmehu verjetno mislila svoje. V slabem desetletju, ki sta ga že preživela skupaj, sta dokazala, da natanko to tudi zmoreta. Zadnjo majsko soboto sta si pred bogom in svetom obljubila, da bo tako tudi v prihodnje.
Ko se je Sintija tisti večer s prijatelji družila v šentjurskem lokalu, kjer so se svojčas zbirali mladi, se ji še sanjalo ni, da bo srečanje s postavnim in visokim domačinom usodno. Pa je bilo. Kmalu se je iz Loč preselila v Šentjur. V naslednjih letih sta se jima rodili hčerkici Alja in Neža, uredila sta si stanovanje in življenje se je ustalilo, kot si človek le lahko želi. Očitno pa je manjkala pika na i. Lansko jesen sta tako zanetila veselo pričakovanje: »Poroka bo!«
Že na dekliščini in fantovščini so jima prijatelji dali vedeti, da bo veselo. Sintija je po temeljitih preizkušnjah dokazala, da bo vsestransko dobra žena, Roman pa tudi ni klonil pod težo križa. Sicer pa gre z roko v roki vse lažje. V cerkvi sv. Jurija v Šentjurju ju je poročil domači župnik Vinko Čonč, v Ipavčevi hiši pa šentjurski župan Štefan Tisel. Pelo in plesalo se je še dolgo v noč v taktu ansambla Dori. In zakaj se je mladoporočencema proti jutru tako smejalo? »Velik organizacijski dogodek je za nama in vse je izpadlo, tako, kot sva si želela. Drugo leto pa bo vsaj dvakrat spet velik žur ...« Bo že moral biti. Šopek je namreč ujela ženinova priča, sestra Darja, podvezico pa je fant prinesel nevestini priči, sestri Franji.
StO, foto: GrupA
Če želite veseli dogodek deliti z bralci Novega tednika, nam pišite na Prešernovo 19, Celje, na elektronski naslov tednik@nt-rc.si ali nas pokličite na 4225-154.
Keglji so padali kot po nitki
V	Slovenskih Konjicah je bilo v soboto tradicionalno srečanje novinarjev severovzhodne Slovenije s tekmovanjem v kegljanju, ki ga že tri desetletja pripravlja Društvo novinarjev Slovenije - Aktiv Celje.
V	ženski konkurenci je zmagala Tatjana Cvirn (Novi tednik in Radio Celje), na drugo mesto se je uvrstila Violeta Vatovec Einspieler (Večer) in na tretje Meta Verbič (svobodna novinarka). V moški konkurenci je bil nepremagljiv Zmago Gomzi (Večer), drugi je bil Bojan Sinič (Panorama Slovenska Bistrica) in tretji Miran Ornik (Radio Maribor). S pogumom se je posebno izkazala Barbara Furman (Štajerski val), ki je prejela priznanje za najmanj podrtih kegljev.
Poleg tekmovanja je srečanje priložnost tudi za redko družabnost novinarjev. Predsednik celjskega aktiva Miran Korošec je zbranim predstavil in ponudil v glodanje najnovejšo, že 45. številko humoristično-satiričnega časopisa Pipec, ki ga izdaja celjski aktiv. Srečanje so obogatili še s predstavitvami in degusta-cijami Celjskih mesnin in Radgonskih goric.
MBP
S tradicionalne razglasitve zmagovalcev v Lovskem domu Loče: Violeta Vatovec Einspieler, Tatjana Cvirn in Meta Verbič (z leve)
FOTO TEDNA
Foto: SHERPA
Dostava vina na tradicionalen način
Biserna Klinarjeva
Štefka in Franc Klinar z Lahomška pri Laškem sta 29. maja praznovala biserno poroko. Cerkveni obred je bil pri sv. Martinu v Laškem, matičarja pa sta bila prisotna v Trobnem Dolu. Na tamkajšnji turistični kmetiji Salobir sta slavila s 70 svati.
Štefka Lokovšek se je rodila v Oleščah, Franc pa na Lahomšku. Spoznala sta se leta 1948 v Šentrupertu in se dve leti kasneje poročila.
V rani mladosti sta preživela 1. svetovno vojno, v
najstniških letih 2. vojno, v kateri je bil Franc 12 mesecev mobiliziran v nemško vojsko in na koncu še kot vojni ujetnik zaprt na Te-harjah. Brez lastnega poguma bi lahko končal neznano kje.
Rodila in vzgojila sta štiri otroke: Silvo, Franca, ki je ostal na »Zdovčevi« domačiji, Marto in Jureta. Štefka je bila pred poroko kratek čas zaposlena kot kuharica v gostilni Ojstrica, mož pa je opravljal delo rudarja v Rudniku Laško do
invalidske upokojitve. Štefka pa se je po poroki posvetila vzgoji otrok in delu na domači kmetiji.
Poleg številnega sorodstva se v njunem domu ob posebnih priložnostih zbere vseh devet vnukov in štirje pravnuki. V letu, ko je Štefka napolnila 83 let in Franc 82, jima že nekaj časa malo peša zdravje, pa vendar sta eden redkih parov, ki praznujeta zavidljiv jubilej - biserno poroko.
AŠ