^TVand f-VuAČlCG Ameriška Domovi na lessm miss m—hoiito AMCRICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAG6 ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, NOVEMBER U, 1963 SLOVENIAN MORNING N6WSPAPGA STEV. LXI — VOL. LXi Kongresno delo ne bo v lem tednu posebno veliko napredovalo Senat bo n'emara končal razpravo o pomoči tujini, Predstavniški dom pa se pripravlja na debato o civilnih pravicah. Washington, d.c. — Kon- Sres ima ta teden samo štiri de-Wne dni. Ali bo delal tudi v s°boto, se še ni odločil. V senatnem plenumu debatirajo o Podpiranju tujine. Upajo, da bo-do o zakonu glasovali koncem tedna, toda nasprotniki zakona nameravajo zavleči debato še na prihodnji teden v veliko ve-Sebe sovražnikov zakonov o ci-vdnih pravicah in znižanju davkov, Med senatnimi odbori je edino tisti, ki obravnava zakon ° znižanju davkov, pridno na delu. To se pravi, Byrd zaslišu-te interesente, pri čemur se mu Pa nič ne mudi. Še ta teden bo ^erjetno prekinil debato o dav-^n, treba je namreč hitro iz-, Psovati predlog o povišanju na ter sestn Mar^ Widervol tederalne zadolžitve na $315 mi- Novi grobovi Charles D. Otcasek V Huron Rd. bolnici je preminul Charles D. Otcasek, star 60 let, stanujoč na 231 E. 208 St., Euclid, O. Zapušča soprogo Cecelio, roj. Wesner, sinove Roberta, Charlesa K. in Theodorja, hčer Mary Anne Koestelnik, 15 vnukov, sestri Jo-Anno Hisek ter brata Franka (v Floridi). Zaposlen je bil pri East Ohio Gas Co. nad 40 let. Pogreb bo v soboto dopoldne ob 9:15 iz Jos Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 45$ E. 152 St. v cerkev Sv. Križa ob desetih, nato na Ali Soul’s pokopališče. Joseph Nosan Po težki bolezni je umrl danes zjutraj na svojem domu na 1054 E. 74 St. Joseph Nosan, rojen v Gorici pri Stični, od koder je prišel v Ameriko pred 42 leti. Zapustil je ženo Frances, roj. Suhadolnik, hčer Lillian Wysocki, vnuka Johna, vnukinjo Cynthio, brata Joh- lii Jonov. V plenumu predstavniškega °ma ne vedo, kaj bi počeli. Ta-odbori kot plenum so v za-°stanku z zakonskimi načrti, ki Jtej bi jih plenum odobraval, oato bo plenum ta teden deba-le o dostavkih k zakonu o Mirovnem zboru in dostavkih k tekonu o stabilizaciji cene za avo. Cellerjev odbor za civil-n° Pravice pa upa, da bo v po-’te'deljek lahko predložil plenu-teo dokončno poročilo o zakonu ° civilnih pravicah. Millsove-teu odboru za pota in načine se teod tem nič ne mudi, da bi iz-§ asoval nakazilne zakone k že ^rojetemu proračunu. Takih tekonov je vsega skupaj 11. ? ^gres jih je odobril le 6. Pet l^.mov čaka torej še na odo-itev. Zato mora polovica fe-^oralne administracije živeti in ^ ati na podlagi nakazilnih za-11 o v, ki so dejansko veljali le " junija. 6 vse to vpoštevamo, bomo ]jrZumeb, zakaj je Kongres odo-j^.1 sarno sedem med 25 važni-p * Zakoni, ki jih je Kennedy inS,al na Kapitol. Da senatorji v ' 0ngresniki niso s tem zado- 0 radi verjamemo. Valijo le 8ov°rnost drug na drugega, renSarn n°čo biti nihče odgovo- 1 °nferenca bo razprav-® a> o prevratih v Latin-. ski Ameriki gam SHINGT0N’ d-c- — 0r-skl 1Zac^a ameriških držav je Cila z glasu sklicanje drž er®nce zunanjih ministrov lia]aV ^ante. ki naj bi razprav-prev ° aaožnostih in načinih pre-V dC!Vanja vojaških prevratov tetp ^aVa^ banicah. Edino gva-proti Sl c™ ° 1 Je očitno, da Sovjetske zveze. Sovjetska zve- Pre-aJav cas roizem v Južni A- za bo o tem vprašanju razprav- zeK Vv zatf"; Števil° Ca' t i , , strovih obozevate jev pada med 1 ala le v okviru razgovorov o ...... F i . , . , , . vsemi levičarji, tudi med komu- umakmtvi vseh cet s tujega o- zemlja, zahodnih in komunistič- ^.1S 3 01 v razn^ ^a' nih, kadar bo pač do teh prišlo » "e boji- med Vzhodom in Zahodom. I j0 V'T. Z ° Tr.°V " re'’°' Izvestia trdijo, da Hruščev ni I”11:..1104 S0„se ',h se, Pred "P-nikdar obljubil ameriškemu državnemu podtajniku Harrima-nu tekom njegovega obiska v da bi jih zdrav učakal še veliko v svoje osebno zadovoljstvo in v dobro dežele. Prihodnjo sredo, 20. novembra, bo v Clevelandu govoril vodnikom podjetij, ki izdelujejo električno opremo, na njihovem letnem zborovanju v hotelu She-raton-Cleveland. Tekom južine jim bo podal sliko o domačem in mednarodnem položaju ob upoštevanju zadnjih dogodkov. Imenški strokovnjaki se str^jajo z norveškim BOLNIŠKO ZAVAROVANJE ZOPET NA DNEVNEM REDU Prihodnji ponedeljek bo odbor za pota in načine v Predstavniškem domu začel razpravo o vladinem predlogu za bolniško zavarovanje starejših prebivalcev dežele, o takozvanem King-Andersonovem načrtu, ki je v Kongresu že dve leti, pa vedno znova kje obtiči. Včeraj je skupina znanih narodnih vodnikov predložila nov načrt, ki naj bi zmanjšal nasprotovanje zdravnikov in zavarovalnic. WASHINGTON, D.C. — Vprašanje zavarovanja starejših državljanov za bolezen in za oskrbo v bolnišnicah postaja iz leta v leto bolj pereče, kot pač rastejo stroški za tako oskrbo. Vlada je izdelala poseben načrt, ki skuša vprašanje rešiti v zvezi s. Social Security. Ta King-Ander-sonov predlog je v Kongresu že dve leti, pa ni nobenih iz-gledov, da bi se skoro kam premaknil. Glavna nasprotnika ima v zavarovalnicah, ki bi z njegovim sprejemom izgubile dober del posla, in v Narodni zdravniški zvezi, ki trdi, da bi bil sprejem tega načrta začetek socijalizacije zdravstvenega skrbstva v naši deželi. Skupina vidnih privatnikov je sedaj izdelala nov načrt, ki predlaga povezavo javnih in privatnih ustanov pri reševanju vprašanja bolniškega zavarovanja. I- --= Narodni odbor, sestavljen iz 12 vidnih in splošno znanih ljudi iz vse dežele, med katerimi so tudi člani nekdanje Eisenhower j eve administracije Flemming, M. Folsom in A. Larson, je na predlog senatorja Jacoba Javitsa, republikanca iz New Yorka, proučil celotno vprašanje in izdelal novi predlog, ki je bil včeraj dan v javnost. Predvideva povezavo Social Security s privatnimi zavarovalnimi ustanovami, ki naj bi skupno prevzele zavarovanje starejših državljanov za slučaj bolezni. Sen. Javits upa, da bo dobil za svoj načrt tako republikansko kot demokratsko vodstvo Kongresa. Javits upa s svojim načrtom kaj meseci. Zato so jim zrastli rožioki in so zopet postali zahtevnejši do naše dežele. Vse to bo najbrža imelo za posledico, da se na konferenci v V remenski prerok pravt: hlačno, vetrovno in mrzlo aietavanjem snega. Naj Ja t&tnPeratura 38 Moskvi med razgovori o sklenitvi dogovora o končanju presku- c ^ , v ■ . , .. , , Sao Paolo ne bo rodilo ka res sanja atomskega orožja, da bo „ „ . , , J c . , , , ’ . novega m dobrega. Sovjetska zveza umaknila svoje čete s Kube, priznavajo pa, da T. ~~ .. sta se Hruščev in Harriman o NC'Sreci postali del VO-tem razgovarjala. ! livne borbe na Japon- Ruska trditev, da ruske čete skem na Kubi niso nikomur nič mar,1 TOKIO, Jap. — Težka nesre-je prazna. Prav ruske čete in o- ča v premogovniku preteklo rožje, ki so ga pripeljale s seboj soboto in železniška nesreča, ki na Kubo, bi lani skoro privedlo se je zgodila 6 ur kasneje, sta do atomskega spopada med A- postali del volivne borbe, ko so meriko in Rusijo. WASHINGTON, Dr. _ A-meriški zgodovinarji in arheologi se strinjajo z' dognanji in trditvami norveškega znanstvenika dr. Helge Ingstad, da so Vikingi pod vodstvom Lejfa Eriksona ustanovili svoje naselje na L’Anse Aux Meadows na Novi Fundlandiji, kot pripove-' premagati odpor zavarovalnic, dujejo znane norveške sage. j na opustitev odpora proti take-Dr. Helge Ingstad ter njegova mu zavarovanju od strani zdrav-žena sta tekom letošnjega po- niške organizacije pa ne more letja odkrila in odkopala na več misliti. Ta se je že včeraj imenovanem mestu vikinško izjavila proti Javitsovemu na-naselje, ki so ga s pomočjo ra- črtu. dioaktivnosti postavili v čas o- # -----; koli leta 1000. Naselje sestoji iz Marinški zbor pride pod devetih zgradb in kovačnice, armadnega generala? Ena izmed hiš s petimi sobami WASHINGTON, D.C. — V in veliko dvorano, kot so bile v vodstvu vojne mornarice so navadi pri Vikingih, naj bi bila prepričani, da je obrambno taj-bivališče samega Lejfa. ništvo že izdelalo načrte za Imenovano naselje naj bi bilo podreditev borbenih enot ma-prvo belo naselje v Ameriki, rinskega zbora pod novo Stri- Norveški Vikingi so ga ustano- ke Command v kloridi, ki mu vili pol tisočletja pred Kolum- načeluje armadni gen. Paul bovim prihodom v Ameriko Adams. Zadnje vesti Iz Clevelanda | in okolice dalje na jugu. Novo poveljstvo bo odgovorno za nagli nastop ameriških o-boroženih sil v kateremkoli delu sveta, kadar bo nastopila ta- Ikede, da je ona odgovorna za preko 600 mrtvih v obeh nesrečah, ker ščiti “monopolistični kapitalistični razred”. j — Kuba je postala neodvisna Japonci bodo 21. novembra država 20. maja 1902. Dotlej je ka potreba. komunisti začeli očitati vladi volili nov parlament. |bila španska kolonija. Amerika in Rusija obnavljata sporazum o kulturni izmenjavi SAN ANTONIO, Tex. — Včeraj je tu na področju napra\ Atomske komisije eksplodiralo okoli 13 ton navadnega razstreliva, kar pa je med prebivalstvom vzbudilo strah, da je prišlo do atomske eksplozije. Oblasti so morale javnost ponovno zagotoviti, da ne obstoja nobena nevarnost atomske zastrupitve in radiacije. LOS ANGELES, Calif. — Mrs. Ngo Dinh Nhu, svakinja umorjenega predsednika J. Vietnama Diema, je včeraj odletela v Rim, kjer so njeni trije otroci. Pred svojim odhodom se je zahvalila ameriškemu ljudstvu za sočutje, pa obdolžila znova vlado ZDA za “vietnamsko tragedijo.” BEJRUT, Lib. — Včerajšnji upor v Iraku ni bil široko razpreden, zato so ga vladne sile naglo zatrle. Izgleda, da je upor začel bivši “močni mož” iraške vlade, podpredsednik Al Salch el Saad, ki je bil pri reorganizaciji vlade iz te izločen. Možu se je menda posrečilo pobegniti iz Iraka v Španijo. WASHINGTON, D. C. — Vlada Združenih držav je odložila razgovore o obnovitvi kulturne izmenjave s Sovjetsko zvezo kot protest proti aretaciji prof. F. Barghoorna, ki je odšel v Sovjetsko zvezo pretekli mesec, pa so ga sedaj tam zaprli, češ da je vohun. Po nekaterih vesteh bodo Rusi F. Barghoorna izpustili in ga z dvema ali tremi ameriškimi diplomati pognali iz dežele) kot “nedobrodošle osebe.” Molitev— Članice dr. Marije Magdalene št. 162 KSKJ so vabljene danes popoldne ob 2. uri v Zakrajškov pogrebni zavod k molitvi za pok. sestro Jennie Jernejčič, v petek pa k njenemu pogrebu. Klub krščanskih mater pri Sv. Vidu vabi svoje članice danes popoldne ob 2.30 v Zakrajškov pogreb, zavod k molitvi za pok. Jean Jernejčič. Seja— Društvo dvor Baraga št. 1317 Kat. borštnarjev ma jutri zvečer ob 8:30 uri sejo v šoli sv. Vida. Asesment bodo pobirali od 6:30 dalje. Društvo sv. Ane št. 150 KSKJ ima v nedeljo ob enih pop. v SND na E. 80 St. redno mesečno sejo. Društvo sv. Cirila in Metoda št. 1 8SDZ ima redno mesečno sejo v SND na St. Clair Ave. v petek, 15. novembra, ob 7.30 zvečer. — Tajnik društva Frank Merhar se je preselil na 20550 Trebeč Ave., Euclid 19, Ohio, .el. 481-1334. Društvo Slov. dom št. 6 SDZ .ma jutri, v petek, zvečer ob osmih sejo v SDD na Recher Ave. Razstava uspela— France Gorše, Jože Vodlan in M. Zupančič sporočajo iz New Ygrkg, da. je_njihova razstava v dvorani sv. Cirila na Osmi zelo lepo uspela in da so dober del razstavljenih slik in plastik tudi že prodali. Otvoritev nove slovenske gostilne— Poznani in prijazni rojak Tony Kristavnik je prevzel gostilno SILVER BAR na 5925 St. Clair Avenue. V soboto, 16. novembra, bo velika otvoritev. Postregel bo z brezplačno večerjo, ze ples bo igrala vesela domača godba. Vsi lepo vabljeni! Več v oglasu! K molitvi— Članice Podr. št. 25 SŽZ so vabljene nocoj ob 7.30 v Zakrajškov pogrebni zavod k molitvi za svojo sosestro pok. Jean Jernejčič. WASHINGTON, D.C. — Pri- zamolčati, kar je temno. Nje ne povabi na kulturno izmenjavo, hodnji teden bodo naši in ruski zanima na primer ruski napre- Tej zahtevi naša zunanja poli-diplomatje zopet začeli pogaja- dek v znanosti in umetnosti, v tika ne more ugoditi. Ako bi nja o kulturni izmenjavi. Dose- gospodarstvu in prometu itd. ugodila, potem bi Moskva vabi-daj so sklenili že trikrat dve- Moskva ima pa drugi cilj: hoče la k sebi vse ameriške levičar-letni pogodbi, ki so se več ali dati svojim študentom in uče- je in sopotnike. Take namene manj obnesle. Sedaj hočejo njakompriliko, da vidijo, kaj se je že večkrat pokazala, skleniti še četrto. Naše državno da v Ameriki vse naučiti, hoče Razlika med svobodo in dik-tajništvo misli, da nova pogod-1 rabiti svoje umetnike in umet-1 taturo se čuti tudi povsod dru-ba ne bo prinesla dosti več živ-1 nine za propagando itd. Je pa god. Rusi lahko pošiljajo k nam ijenja v kulturno izmenjavo, še drug razlog, ki loči: na Ru- svobodno knjige, filme, časopi-Pri pogajanjih si bosta stala 1 skem odloča režim, kdo bo lah- se itd. Amerika nima te možno-namreč nasproti dva cilja, ki ko prišel v Ameriko, pri nas pa sti pri pošiljanju našega mate-se ne dasta združiti in ki tudi vlada v tem pogledu precej svo- rijaia na ruski trg. Tudi izmene moreta poznati kompromi- bode, vendar pa ne stoodstotna, njava oseb naleti na težave. Njujorški tatovi in roparji so se spravili na bisere in dragulje NEW YORK, N.Y. — Zadnjih osem dni je bilo v New Yorku toliko ropov in tatvin biserov in draguljev kot že dolga leta ne. Policija si te in take “sezone” sploh ne zna razlagati. Samo v enem slučaju so roparji izmaknili dragocenosti v vrednosti nad tri milijone dolarjev. _______^______ Kar je nerazumljivo: tri četrti- Predsednik bo imel ti- !ne svojega plena so kmalu za- skevne konference v ju- vr®h;. t J . Policija se silno trudi, da bi roparje in tatove čim preje polovila. Nekaterim je že na sledu. Roparji in tatovi niso pri svojem delu seveda zanemarili tudi zlata. pak radi tega, ker so na Ruskem tranjih urah čisto druge stanovanjske in živ- WASHINGTON, D.C. — Ko ijenjske razmere kot pri nas. je predsednik J. F. Kennedy po-Povrhu se je pokazalo, da naši vabil pretekli teden ohajske u-potniki v okviru kulturne izme- rednike na kosilo, so ga prosili njave ne dobijo na Ruskem do- ob tej priliki, naj bi poskusil stopa do tega, kar bi radi videli preložiti tiskovne konference vi »r .. ali študirali. Njim niso odprti jutranje ure. Rekli so mu, da; Nacijonallzem V teoriji ne laboratoriji, ne znanstvene'se njihovi P°ročevalci iz Wa-'l m praksi V Egiptu shingtona pritožujejo, da ne mo- KAIRO, Egipt. — Diktator Naser je takoj ob začetku svo- knjižnice, ne zgodovinski arhivi; ,. ; rejo pravočasno poročati svo- itd. Velikokiat ne morejo iti v jjm iistom, ako so tiskovne jega režima hitel, da nacijona- kraje, kamor bi radi potovali. Vse to bo močno zavrlo vse predloge, ki bi hoteli razširiti | Končno odloča urad za potne li- Rusi želijo na primer, da bi let- dosedanji okvir izmenjave. Ne- Amerika hoče potopi kultur- ste, kdo bo dobil potni list in no izmejnali nad 50 strokov- ne izmenjavie pokazati Rusom, kakšen je resničen naš način življenja. Hoče mu pokazati vse, kar je dobro, pa pri tem ne kateri celo mislijo, da bo kar kdo ne. njakov, študentov, učenjakov Sedaj so Rusi postavili zah- itd. Za Ameriko je število 50 'eP usPeW a^° se b0 sedanja po-tevo, da morajo dobiti naše pot- kar zadosti, ne morda iz načel- godba, ki kmalu poteče, dala pone liste vsi tisti, ki jih Moskva'nih ali političnih razlogov, am- daljšati za dve leti. konference šele popoldne proti lizira tudi vse šole. Med redki-koncu uradnih ur. ' mi izjemami je Ameriška uni- Kennedy je rekel, da ve za to verza v Kairu. Ravno tja se je in da bo skušal imeti konfe- vpisala te dni najstarejša dik-rence vsaj opoldne. To je raz- tatorjeva hčerka, ki sedaj prid-log, da bo jutrašnja konferenca no študira angleščino, da ne bo že ob 11. uri dopoldne. To spre- zamudila jesenskega semestra, membo so seveda pozdravili tu- Egiptovski politični krogi ima- di vsi večerni listi. jo s tem slučajem dosti zabave. Ameriška Domovina gaj * la lat i^iiacrmLTn 6117 Št. Clair Ave. — HEndenon 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: &• Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: Cnited States: $14 00 per year; $8.00 for 6' months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio o3 No. 220 Thurs., Nov. 14, 1963 Teden katoliškega šolstva Ta teden je posebno posvečen katoliškemu šolstvu, ko naj bi se vsa dežela, zlasti pa njen katoliški del podrobnejše zanimala za katoliško šolstvo, njegovo organizacijo, obseg, raven in cilje, pa tudi za težave, s katerimi se bori. Katoličani predstavljamo nekako četrtino vsega pre bivalstva dežele in nekako tak del ameriške mladine obiskuje katoliške šole vse od otroških vrtcev, osnovnih in višjih do visokih šol. Osnovne šole so povečini organizirane in vodene v okvirju farnih skupnosti, med tem ko so višje in visoke šole največkrat samostojne ustanove. Otroci katoliških staršev so pod smrtnim grehom obvezani obiskovati katoliške osnovne šole, kjer te obstoje. Kjer kato liških šol ni v dosegljivi bližini, morajo starši poskrbeti, da dobe njihovi otroci potreben verski pouk izven šole-Katoliška mladina naj bi seveda obiskovala tudi katoliške višje in visoke šole, vendar je v tem pogledu več svobode, ker je razlika med te vrste šolami veliko večja. V kolikor se otroci katoliških staršev vpišejo v nekatoliške višje in visoke šole, so se dolžni vpisati v katoliške verske tečaje in organizacije, ki skrbe za potreben pouk v katoliški veri v skladu z ravnijo njihovega študija. Otroci katoliških staršev in ti sami večkrat omagujejo in preudarjajo, ali se le ne bi vpisali v javno šolo, ki je morda bližje in nič ne stane, čeprav vedo, da bi morali v katoliško šolo. Zanimivo je, da med tem dosti nekatoli-ških staršev pošlje svoje otroke v katoliške osnovne, višje in visoke šole, ker so prepričani, da bodo tam dobili poleg strokovneea znanja tudi primerno moralno vzgojo. Katoliške šole, osnovne, višje kot visoke, imajo na splošno isti učni program kot druge javne šole, dodan mu je le še pouk o katoliški veri, vse šolanje pa je vodeno z vidika katoliške morale in vzgoje. Navadna javna šola posveča edino skrb razvoju šolarjevega razuma in seznanitvi šolarja z osnovami moderne znanosti in z njo samo, kar zavisi od stopnje šole. Znanje samo pa je le del naloge vzgoje, drugi del, nič manj važen, je vzgoja srca, vzgoja značaja, usmeritev mladega človeka na trdno, varno pot življenja. Katoliška šola se zaveda tudi te naloge vzgoje in jo skuša v zvezi in soglasju s. starši in cerkvijo vršiti. Odgovornost za vzgojo svojih otrok nosijo starši. V kolikor ne morejo sami opravljati vseh nalog v zvezi z njo, se poslužijo šol, cerkve in raznih organizacij, ki delujejo na tem polju. Razumljivo je, da bodo izbrali pri tem za svoje pomočnike in sodelavce tiste, ki izhajajo iz iste duhovne sredine, ki zagovarjajo in zastopajo ista načela, isti svetovni nazor, ki pripadajo isti veri. Le v tem slučaju so lahko zagotovljeni, da bodo njihovi otroci dobivali povsod take nauke kot doma, da jih bodo povsod navajali k istim moralnim načelom in zgledom, da jim bodo povsod kazali isto pot v življenje. Katoliški starši, ki pošljejo svoje otroke v javne, ne-kafoliške šole, izpostavljajo te tujim, dostikrat veri sovražnim vplivom, ki zastrupljajo otroška srca, jim vzbujajo dvome, povzročajo notranje borbe, za katere največkrat še niso dozoreli. Vzgoja doma in v cerkvi gre eno pot, vzgoja v šoli drugo, večkrat prav nasprotno! Otroci se v šoli vključijo v sredino, v kateri se gibljejo. S svojimi sošolci in sošolkami navežejo stike, ki jih ohranijo velikokrat tudi še kasneje v življenju. Taka znanstva lahko privedejo do zakona z drugovercem, s človekom. ki izhaja iz druge duhovne in kulturne sredine. Ni izključeno, da bo tak zakon srečen ali vsaj zadovoljen in miren, toda verjetnost je večja, da bo prišlo v njem do nesoglasij in viharjev, ki ga bodo uničili. Katoliške šole niso pomembne in važne samo za vsakega posameznika, za vsako katoliško družino, pomembne in važne so tudi za vso deželo; svojo vzgojno nalogo opravljajo celovito ne le delno, kot druge neverske šole v deželi, zato so tudi učinkovitejše in boljše od teh za splošno dobro naroda in njegove bodočnosti. Kljub temu so katoliške šole za svoje vzdrževanje vezane izključno na podporo katoličanov. Ti vzdržujejo svoje šole, — to velja posebno za osnovne in višje —, s svojimi darovi faram in še posebej šolam, s posebnimi darovi visokim učnim ustanovam. Višje in visoke šole krijejo del stroškov s šolninami. Ponovno je bilo v javnosti sproženo vprašanje podpore katoliškim šolam iz splošnih javnih sredstev. Vsi zadevni predlogi so bili zavrnjeni na temelju trditve, da bi bile vse take podpore v nasprotju z načelom ustave o ločitvi Cerkve in države. Nasprotniki katoličanov in katoliških šol so se oprijeli tega stališča in se ga zagrizeno drže, čeprav je očitno, da njegova pravna osnova ni posebno trdna. Le poglejmo, kako so Francozi, kjer sta država in Cerkev prav tako ločeni kot v naši deželi, našli zadovoljiv pravni način za podpiranje katoliških šol. Preračunali so, koliko stane javni proračun šolanje povprečnega otroka v osnovni in srednji šoli, katero jel država dolžna poskrbeti vsakemu otroku. Država ima pri tem izbiro: Lahko ustanovi in vodi svoje lastne šole, lahko pa fo nalogo prepusti tudi komu drugemu in le gleda, da ta to nalogo v redu opravlja. V ta okvir je mogoče vključiti katoliške šole. Te dobivajo v Franciji, Holandiji in še nekaterih drugih državah Evrope določeno podporo za vsakega učenca. Ta je nižja od stroškov, ki jih ima javna blagajna za šolanje otrok v šolah, ki so v njeni lastni upravi, torej dejansko pri tem precej prihrani. Tudi pri nas javne blagajne precej prihranijo, ko jim ni treba graditi šol in plačevati učiteljev za otroke v katoliških šolah, toda niso voljne tem odstopiti niti mali del tega svojega prihranka. V tem pogledu je v naši deželi še veliko preveč nestrpnosti, še veliko preveč sovražnikov vere, posebno katoliške, ki nočejo spoznati krivice storjene svojim sodržavljanom v pogledu šolanja njihovih otrok. yxxxxxxmxxx XXXXXXXXXXXJ JVi rtenja m vesu iz Železnega okrožja Piš« Andrejček CXAXXXXJ Duuth, Minn. — Na nedeljo istvo komunizma. Zadovoljstva po sv. Lukežu sem bil zopet v ni in tega v sužnjosti nikoli ni. posetih pri znancih na Chishol mu in Keeatinu. Ta kraja nista daleč od mene. Na bus sedeš, ali če je prilika prisedeš h komu na avto in si tam v dobbi uri. O lokalnih zadevah po našem “Iron Rangu” nismo dosti razpravljali — stegovali pa smo naše vratove in napenjali naše oči preko naših domačih ograj in plotov v široki svet. Čemu tako in čemu to? Kaj naj kdo vprašuje to — ko se pa vse spreminja na svetu s tako hitrostjo, kakor da Drug drugemu kažejo zobe. V rajonih našega Zapada, kjer pravimo, da imamo še demokracijo in svobodo, gre zlasti zadnje čase tudi vse nekako po potih neke prisiljenosti. Zadovoljnosti je vedno manj. Bolj in bolj kisle obraze kažemo drug drugemu. Na gospodarskih poljih očitamo drug drugemu, da zahajamo v zeljnike in drug drugemu očitamo lakomnost in nezmernost v businessih. Amerika je pomagala Evropi v vojni, jo rešila pred raznimi hoče jutrišnji dan že danes “izmi” vseh vrst in jo čuva pred spodriniti današnjega z dogodki nevarnostjo komunizma, ki tla-in zanimivostmi. Dogodki in vse či Vzhod. Dala kapital in vse. razno življenje se resnično spre- Ko so organizirali svoj gospo-minja s tako naglico, da jih je darski blok “Skupni trg” in so kar težko sproti prav pretehta- odprli svoje “štacune”, so pa ti in presoditi, kaj šele prav kmalu začele pihati druge sape. vrednptiti za sedanjost in pri- Razlog: Vsi bi morali v njiho-hodnjost. ve “štacune”. Saj razumete te Svet in mi vsi smo na nekem vrste politike. Obnašajo se prav neznanem vulkanu, ki se kaj podobno, kakor je to opisal in čudno obnaša. Stalnosti je na pojasnil pri tem razgovoru na njem prav malo. Vzrok temu Keewatinu znani sosed Kožu so seveda ljudje sami, ki so v harjeve Neže — Anton, rodom neki večni tekmi med seboj na i 'z Ribnice. Ko smo o tem govo-vseh koncih in krajih. Vsakdo lrili» je dejal, da njemu izgleda se bori in peha za svoj obsta- D0 gospodarsko prerekanje v za-nek. Gospodarstva ustvarjajo Padni Evropi žegnanju v Ribni- politike, pravijo. Ta in ona skupina, dežela ali narod, vsi se pehajo za gospodarski napredek in za boljše življenje. Nekateri vpoštevajo načela poštenosti in pravičnosti v tekmah do drugih. Mnogi pa te dolžnosti, ki bi morale biti svete vsakemu, pozabljajo in dirjajo naprej po potih človeških lakomnosti brezobzirno kam in s kom? Danes morda malo bolj pošteno — jutri, če kaže, pa tudi s samim rogačem, samo če kaj kaže dobička za njihove gospodarske cilje. In če se državna in narodna politika ravna po potrebah in zahtevah takega brezobzirnega gospodarstva — ni prav nič čudno, če je vsa svetovna politika taka, kakor politika med kakimi vaškimi birti, ali pa med branjevkami in mešetarji na kakih sejmih. Vse hiti in se zanima le za ono, kjer kaj kaže, da bo kak groš dobička. Vsi gledajo le vsak zase. če kdo v teh tekmah drugega odrine z nepravim in morda krivičnim načinom, kaj to, samo, da je cilj dosežen v tekmi za dobiček. Zaslepljeni v svoje tekme ne vidijo, da vse to ustvarja nevoljo, žalitve in končno zavist in te so ci, ki se ga on spominja iz svojih mladih let. V Ribnici imajo sv. Štefana za patrona. Ker je to dan po božiču in za praznike, so Ribničani vedno pripravili vsaj v starih časih dosti kolin in raznih dobrot za pod zob. Tudi takrat je dejal Anton, smo v Ribnici obhajali žegnanje, da so bili vsi veseli. Tam so bili tedaj trije glavni oštirji in zraven še par manjših. Dva glavna, enemu je bilo ime Blaž, drugemu Miha. Vedno sta bila prijatelja in se vsako jutro ogovarjala in pozdravljala in drug drugemu napovedovala, kakšnd vreme bo podnevi. Takrat tisto leto se je pa zgodilo, da je imel Blaž več gostov kakor Miha ob žegnanju in Mihova oštarija je bila bolj prazna. In posledica tega je bila, da drugo jutro na Šentjanžev dan, ko je Blaž ogovarjal Miha, ga slednji še pogledal ni, ampak je gledal v drugo stran in je imel tak dolg in kisel obraz, kakor da mu je mačka mlade snedla. Vidite, taki so zdaj državniki v zapadni Evropi, je dejal Anton z močnim povdarkom. Tisti visoki Francoz De Gaulle je radi businessa tako nevoljen Na to smo govorili in ugibali, kako bodo izpadle naše ameriške volitve drugo leto. Ocenjevali smo predsednika Kennedy-ja od vseh strani in njegovo politiko. Ocenjevali smo guvernerja Rockefellerja, senatorja Goldwaterja in še par drugih. Predsednik Kennedy ima eno lastnost — razburiti ga ne morete, ne v debatah ne drugače. Mirno ravnovesje zna ohraniti. Če bi kdo stavi j al taka vprašanja n. pr. bivšemu predsedniku Trumanu, bi ga tako po mis-sourskih manirah nagnal, da bi si zapomnil, kdaj je z njim češnje zobal. Te prihodnje volitve bodo burne in očitki proti Ken-nedyju bodo padali od vseh strani. Mnogi mu očitajo, da ni dovolj odločen in da preveč “cinca”, ko bi moral odločno nastopiti. N. pr. Kuba. Tam na drugem koncu sveta v Vietnamu pa nastopa, pred domačim pragom —? Zopet njegova, res čudna domača politika. Znižanje davkov — trošenje pa brez določenih mej in kontrole. Stari gospodarski računarji pravijo, to bo vodilo v inflacijo. Novi računarji pa pravijo, to bo poživelo gospodarstvo in vse. Kako? To je politika za čudodelnike. S temi in takimi problemi bodo mešali v volitvah pojme volivcev, da premnogi ne bodo vedeli, kje imajo taki problemi glave in kje repe. In v takih volitvah je vse mogoče. Andrej ček ..... ^ ►J'-' v wij cil tiste vivke, s katerimi pletejo | na našega “Uncle Sama”, da mu gnezda sovraštva med državami'še “dobro jutro” ne reče, kar v in narodi, kateri so še včeraj J drugo stran gleda, kakor je Mi-sklepali in podpisovali prija- ha tisti dan po žegnanju v Rib-teljske pogodbe med seboj. Da-'niči. nes pa že mečejo drug drugemu' Preprosto je Anton to pove-vse razne očitke v obraz in se dal, pa se mi je zdelo, da je An-drug proti drugemu pripravlja- ton s svojo primero to tako toč-jo za najhujše. j no prikazal in razložil, da bi jo To je tisti vulkan, na katerem malokdo bolj. Tudi najbolj presedimo vsi in si ga ljudje vseh'prosti ljudje si znajo tolmačiti dežela in kontinentov sami u-stvarjamo med seboj. Zadnja vojna, ki je tako kru to besnela po vseh delih sveta in razlagati zadeve visoke politike. Se Kožuharjevi Neži se je Antonova razlaga in primera in zahtevala tako visoke žrtve,' tako dopadla, da je dejala: ni narode dosti izmodrila. To je,1 “Glej ga Antona, kdo bi si da bi se znali ogibati zla, ki u- mislil, da imaš ti kaj takega stvarja in vodi v take nevarno- P°d svojo kapo. škoda, da nisi sti. Svet so sicer razdelili v šel v šole, ti bi bil dober za ka-glavnem v dve ideološki dome- kega ministra!” ni: v Vzhod in Zapad. Med nji-' Z dobrodušnim nasmehom ma je plot. Na Vzhodu za že- smo vsi pritrdili Neži k njeni leznim zastorom vlada tiran- pripombi. Operni zakladi CLEVELAND, O. — Glasbena Matica pripravlja svojo običajno jesensko prireditev za 24. novembra v avditoriju SND na St. Clair Ave. Pričetek ob 3.30 popoldne. Na sporedu so odlomki iz svetovno znanih oper: Carmen, Mignon, Pagliacci, Fidelio, O-thello, Tannhauser, La Travia-ta in Gorenjski slavček. Slišali boste priljubljene soliste: Ann Safred, Carolyn Su- dan, June Price, Mary Sekne., Cecilio Valencie, Franka Bra-dacha, Johna Perencevica in Anthonyja Mramor. Ti bodo nastopili v solospevih, duetih, v trio itd. Vstopnice si lahko priskrbite pri članih zbora ali pa v Jo-Ann’s Conf. na 6413 St. Clair Ave. Vsi sedeži so rezervirani. P. O. Ob 4. obletnici smrti pokojnega škofa dr. Gregorija Ražmana CLEVELAND, O. — Cerkve no oznanilo župnije sv. Vida 1 Clevelandu je prineslo sporoči lo, da bo darovana v soboto, 1€ novembra, ob osmih zjutra spominska sv. maša za blago pokojnim škofom dr. Gregori jem Rožmanom. Pri tem oznanilu mi je tako prišla na misel skrajno skrom na udeležba pri lanski in pr prejšnjih sv. mašah. Ni moja dolžnost in tudi pra vice nimam tu ugotavljati vzro ka take pičle udeležbe. Rad bi letos spomnil naše so trpine na pobožen spomin n: našega resnično modernegi Mojzesa v tujini daleč od domo vine. Ta spominska sv. maša na da vsem Slovencem novonase Ijencem priliko izkazati hvale žen spomin na vse dobrote, k smo jih uživali za časa njegove ga življenja v Ameriki. Zelo lepo bi bilo, poučno ii vzgledno za našo mladino, ak( bi se vsi učenci slovenske šoh udeležili te sv. maše. Poudar jam našo slovensko mladino ker mora prav vsak Slovenec begunec priznati, da je bil bla-gopokojni škof Rožman izredn ljubitelj naše slovenske mladine in našega slovenskega jezika. Nehvaležno bi bilo, ako bi pri tej sv. maši pogrešali vse odrasle, ki so prosti dela ta dan. zlasti pa može, ki so z njim doma v domovini med strašno revolucijo in v tujini sodelovali za blagor našega naroda in o-hranitev naše vere. Protikomunistični borci naj bi enako dokazali s svojo prisotnostjo, da so resnično hvaležni blagopokojnemu škofu Rožmanu, ki jih je do smrti izmed vseh Slovencev najbolj razumel. Pred drugo svetovno vojno, med revolucijo v naši domovini in v letih mojega življenja v tujini sem preveč videl in čutil ljubezen našega modernega Mojzesa do našega naroda, da bi se ne spomnil na dolžnost napisati te kratke misli ob spominski sv. maši. Rudolf Lukež Igra “Matura” v Gollinwoodu CLEVELAND, O. — Jesen je zopet tu. Po toplem oktobrskem vremenu se je v novembru nebo prevleklo s temnimi oblaki in mrzla burja piha okoli oglov.V zraku diši po snegu. Na ljudi čustev jesen slabo vpliva. Zanje je sončno vreme. Kakor hitro se vreme poslabša in nebo prevleče s sivimi oblaki, postanejo otožni. Pravzaprav sploh ne vedo, kaj je z njimi narobe, a ko sonce zopet posije, šele spoznajo, da jim je manjkalo sonca, svetlobe; luči, ki razveseljuje srce in ga ohranja v dobrem razpoloženju. Vsi ljudje ljubimo lepo poletno vreme in se branimo jesenske puščobe. A je tudi jesen lepa, ne zaradi svoje puščobno-sti, ampak zato, ker se v jeseni zopet odpro vrata naših prosvetnih dvoran in se razgrnejo zavese naših slovenskih odrov. Tako lahko nadomestimo puščobo v naravi s prijetnostjo, ki nam jo nudijo slovenske prireditve v jesenskih in zimskih tednih in mesecih. Tisti, ki imajo talente za javne nastope in ljubezni dovolj do slovenske stvari, se trudijo, da bi nadaljevali in ohranjali slovensko pesem in besedo z javnimi prireditvami. Vsi ostali pa moramo jemati iz te zakladnice vsega dobrega in lepega, ki nam je dano na razpolago in se prireditev udeleževati. Bojim sem, da v tem oziru že močno grešimo, še imamo na razpolago veliko javnega kulturnega in bogoslužnega dela in opravila v domačem jeziku. Ko pa človek stopi v cerkev k slovenski službi božji, pa naj bo maša ali večerna pobožnost ali Križev pot ali kako drugo udejstvovanje župnije v slovenskem jeziku, pa vidi, kako je slaba udeležba pri vseh teh opravilih. Cankar je nekoč pisal o grehih, ki jih pri spovedi ne moreš povedati, pa so veliki. Ali se zavedamo, kako grešimo, ko opuščamo slovensko bogoslužje, ko opuščamo slovenske kulturne prireditve? Zavedajmo se, da nismo v domovini. V tujini smo in tujina nam nudi priliko, da ohranjamo svojo slovensko materino besedo. Ne samo po kotih in skritih krajih: s kora nam doni slovenska pesem; s prižnice zveni božja beseda v domačem jeziku; iz hramov kulture — naših odrov — se glasi slovenska beseda. Ljudje božji, ali smo še Slovenci, da pustimo, da s kora odmeva slovenska pesem in se zgublja, ne da bi jo slišali, pod oboke naših slovenskih cerkve; ali smo še Slovenci, da dopustimo, da se božja beseda zgublja po praznih cerkvenih klopeh, ko bi morale te biti polne slovenskih ljudi, željnih poslušati božjo besedo v domačem jeziku v tujem svetu; ali smo še Slovenci, da pustimo, da se peščica ljudi, ki jih preveva slovenska ljubezen, pri praznih dvoranah trudi na odru? Koliko smo se trudili za naše Slovenske šole. Imamo jih, naši otroči znajo slovensko govoriti, slovensko brati in pisati, pa jim vse to ne bo nič koristilo, ako po družinah ne bomo slovensko govorili, peli in molili, ako ne bomo zahajali k sloveskim bogoslužnim opravilom; ako se ne bomo udeleževali slovenskih kulturnih prireditev. Ne bo nam Amerika prepovedala slovenskega jezika in slovenske kulture in slovenskega bogoslužja! Mi sami bomo vse to zapravili, ako bomo tako leni, brezbrižni, malomarni in nezavedni. Ali ni žalostno, da je moral Slovenski oder zmanjšati število predstav, ker ni udeležbe? Ali ni to že prvi korak k temu, kar nam resno grozi? V nedeljo, 17. novembra, popoldne priredi dramatsko društvo “Lilija” v dvorani Slovenskega doma na Holmes Ave. L. Fodor-jevo komedijo “Matura”. Kot naslov sam pove, je to komedija iz dijaškega življenja. Tistim, ki so študirali in že pozabili na svoja dijaška leta, bo obujala spomine, tistim pa, ki v višje šole niso hodili, pa prikazala morda košček nepozabnega življenja. Pridimo in napolnimo dvorano, da ne bomo krivi velikega greha opustitve, ki ima lahko za nas vse nepopravljive posledice. Zdravko Novak taceri v Ofeieagj? Chicago, 111. — Pozno v jeseni smo že. Čas je goden za prireditve. “Mladinski zbor” pri Sv. Štefanu v Chicagu se pripravlja, da Slovencem iz Chicaga in okolice priredi koncert narodnih in umetnih slovenskih pesmi. Kakor navadno, bo tudi tokrat zbor pel brez not — na pamet. Tako so fantje in dekleta prosti in lahko sledijo pevovodju do potankosti. Nastopajočih tu ne bomo o-menjali, ker to spada paed pO" ročilo, oziroma kritiko. Omenjeno naj bo le, da bo poleg solistov in zbora tudi orkester študentov glasbene šole De Paul University pod vodstvom ?• Vendelina špendova izvajal slovenske melodije in skladbe. Vse Slovence iz Chicaga in okolice člani “Mladinskega zbora” vabimo, da nas in naše izvajanje pridejo poslušat. In sicer v soboto, 23. novembra 1963, ob 7.30 zvečer v veliko sveto-štefansko dvorano na 22 Pl. in Wolcott Ave. Na svidenje! Mladinski zbor IZ NAŠIH VRST Painesville, Ohio. — Spoštovani! Uporabite priloženo poštno nakaznico za obnovitev mojo naročnine za eno leto. Želim Vam mnogo uspeha, Vaš zvesti naročnik Matt Jlribar, * * • Hibbing, Minn. — Draga Ameriška Domovina! Pošiljam Vam naročnino za celo leto. List mi zelo ugaja in ga zelo rad čitam-Ne bi mogel biti brez njega' Vsega preberem od začetka do kraja. S prijateljskim pozdravom! Frank Bucher * * * Racine, Wis. — Spoštovano uredništvo! Letos sem zgoden 2 obnovo naročnine, to pa zato, ker' sem dobro zaposlen. Pri' pomnim, da Ameriško Domovi' no prav z užitkom čitam. Naj' prej začnem s politiko in novi' cami ter obvestili. Nato se p°' svetim lepim povestim. Sice1-imam naročene tukajšnje angle' ške časopise, ali v Ameriški D°' movini res vidim košček naše ljube domovine in prijetne domačnosti. Vam se lepo zahvalim za Vas in Vaših sodelavcev trud. Pr°' sim, da vztrajate pri svojem delu, saj Vam moram priznati, da ko imate Vi letne počitnice imuni jaz drugi Veliki teden, ker ni lista. , Vas lepo pozdravljam Vaš hvaležni Jožef Jezernik DUMemra TH o p p-p p-o-p o o p-o g o-o o-p-tr Issued Ererj; Thursday for the JugosIsiTa in Wisconsin e Tedenska priloga za Slovence ▼ Wisconsinu ^‘nnnnmra o t> innrinjTnnro^ m ■ M-H-lUUiZHjLHjrglg-tt-g-B H-jULO’ ;THE WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVER — AFFILIATED WITH THE “AMERICAN HOME” DAILY «> Address OBZOR PUBLISHING COMPANY Marica R. Staut, Publisher 3601 W. Ohio Ave Milwaukee 15, Wis. Tel. Mitchell 5-4373 All Communications to » inrinnnnnrinnnnrinnnra jo Sem in tja po Milwaukee NOVI GROBOVI: 13. oktobra je umrl LOUIS MEZICH, 1129 S- 3lst St., star 69 let. Zapušča sinova Louisa Jr. in Richarda (tukaj), brata Franka v Kaliforniji in več sorodnikov v sta-ri domovini. Pogreb se je vršil 12 Ermenčevega pogreb, zavoda v cerkev sv. Janeza Evangelista, nato na Holy Cross pokopališče. 15. oktobra je umrl 20-letni jERRY GERŽIN, 2551 N. 60th St. Za njim žalujeta oče Edvard in mati Anne (roj. Mar-sick) Geržin in več drugih so-rodnikov. Pokojni Jerry je bil fovrsten kegljač ter je veliko Potoval širom dežele in se udejstvoval v kegljaških tekmah. Eogreb se je vršil iz Ermenče-Vega pogreb, zavoda v cerkev Sv- Avguština (West Allis) in ^a Holy Cross pokopališče. Pokojni je bil član društva Badgers št. 584 SNPJ in št. 392 hrz. 19- oktobra je umrl JOSEPH SRRANICH, 2859 N. 29th St., star 68 let. Zapušča ženo Gertrude (roj. Kropetez), sinove Wne s« Vale oči! ako RABITE OČALA— I obrnite se z zaupanjem na zanesljivo tvrdko z dolgoletno izkušnjo GLOBE OPTICAL GO. Telefon Mitchell 5-7174 1732 So. llth Street Milwaukee 4, Wi*. Stanleya, Dana Beranich in Josepha Kleinsek, v starem kraju ! pa več sorodnikov. Pokojni Joe 'je bil vesel družabnik in je v j mladih letih tudi večkrat nastopil s pevci ali v igri na odru. Pogreb se je vršil iz Ermenčevega pogreb, zavoda v cerkev sv. Janeza Evangelista, nato na Holy Cross pokopališče. Bil je član društev št. 7 JPZ Sloga in Badgers št. 584 SNPJ. 24. oktobra je umrl CHARLES KERZIN, 2367 E. 74th St., (West Allis), star 70 let. Zapušča ženo Frances, pastorka Albina in Franka Plazotta ter polsestro Antonijo Duša (Cleveland). Pogreb se je vršil iz Ermenčevega pogreb, zavoda v cerkev sv. Janeza Evangelista, nato pa na veteransko (vojaško) pokopališče Wood, Wis. 31. oktobra je umrl JAKOB JENKO, 5839 W. Madison St. (West Allis), star 76 let. Zapušča ženo Josephino in hčere Josephine Grasch, Albino in Mary. Pogreb se je vršil iz Ermenčevega pogreb, zavoda v cerkev Marije Pomočnice Kristjanov (West Allis), nato na Holy Cross pokopališče. Bil je član društva sv. Janeza Evangelista št. 65 KSKJ. Umrla je MARY REPENSEK (roj. Winkler), 541 N. 89th St. (preje Hales Corners), stara 51 let. Zapušča sinove Franka Jr., Thomasa in Williama, sestre Christino Strucel, Frances Dragan in brata Stanleya Winkler-ja. Pogreb se je vršil iz Ermenčevega pogreb, zavoda v cerkev sv. Terezije (95th in Blue Mound) na Mount Olivet pokopališče. Bila je članica društva sv. Janeza Evangelista št. 65 KSKJ in št. 6 JPZ Sloga. Umrl je ANTON PENNE,' (roj. Prosen), hčere Louiso 1008 W. Walker St., star 90 let. Yanke, Sophio Šeruga in An-Zapušča hčer Anno Hiller, si- toinetto ter sinove Franka, Jonova Louisa in Johna ter veli- sepha in Roberta. Pogreb se je 'ko drugih sorodnikov. Pogreb vršil iz Ermenčevega pogreb, 'se je vršil iz Jelenčevega po- zavoda v cerkev sv. Janeza Ev., I greb. zavoda v cerkev sv. Jane- nato na Mount Olivet pokopali-za Evangelista, nato na Mount šče. Bil je član društva Lilija Olivet pokopališče. Bil je član ' št. 764 SNPJ. društva sv. Janeza št. 65 KSKJ. | g_ novembra je umrla KRI-8. novembra je umrl MATT STINA KRALJ (roj. Kamen-JANEZIiC, 2172 S. 90th St.jšek), 3405 S. 92nd St. (West (West Allis), star 68 let. Zapu-i Allis), stara 63 let. Zapušča mo-šča ženo Rose (roj. Mervar),‘ža Antona, sinova Franka in sinova Franka (Fort Worth, ^ Andrewa (major v letalskih si- Texas) in Johna ter brata Franka. Pogreb se je vršil iz Ermenčevega pogreb, zavoda na Highland Memorial Park poko-‘Allis) v cerkev sv. Mateja (Be-'pališče. Bil je član društva Li- loit Rd.), nato na farno pokopa-lija št. 764 SNPJ in Kluba upo- 1 hšče. lah ZDA v Nashville, Tenn.). Pogreb se je vršil iz Koelsch-evega pogreb, zavoda (West kojencev Allis-Chalmers družbe. 8. novembra je umrl ANTON STEELY, 837 W. Walker St, j star 71 let. Zapušča ženo Ano Vsi umrli naj počivajo v miru božjem — preostalim pa naše sožalje. * Fara sv. Janeza Evangelista je v soboto in nedeljo (9. in 10. t. m.) priredila v prostorni farni dvorani letni bazar. Da je bilo dosti veselja in zabave, ni dvoma, toda o celotnem poteku bomo poročali prihodnjič. Upamo, da se je prireditev sijajno obnesla. * Slovensko društvo Triglav ima sestanek v nedeljo, 17. t. m., ob štirih popoldne. Člani so na-prošeni, da se sestanka udeležijo. Pred par tedni so marljivi Triglavčani priredili domačo zabavo in vinsko trgatev v prijaznem Triglav parku. Prostor je kakor nalašč in odgovarja v celoti potrebam oddiha, zabave in počitka. Nič ni prisiljenega, vse je lepo složno, domače in “luštno”, da boljšega ni z lahkoto najti. Lepa vam hvala, Triglavčani, za vso izkazano prijaznost in gostoljubje! Le korajžno na- prej in Bog z vami! * V nedeljo, 24. novembra, popoldne, vprizori društvo Triglav v farni dvorani sv. Janeza krasno igro “Pri kapelici”, katero je spisal pokojni p. Kazimir Zakrajšek, OEM. Režira g. Lojze Galič, igrajo same preizkušene moči. Prav lepo ste vsi vabljeni! Po predstavi bo zabava, za ^katero bo kot vedno dobro preskrbljeno. Dobrodošli! * Pri Sv. Janezu imajo slovensko šolo pod vodstvom gospoda župnika p. Klavdija, kateremu pomaga v poučevanju gospa Marica Rozina. Poleg šole goje tudi telovadbo, mlajši oddelek pod vodstvom gospe Herte Majhenič, starejši pod vodstvom gospoda Franka Rozina. Hvalevredno in prav je tako, da si zajamčimo slovenski narodni ponos v naši novi domovini — Ameriki. V fari sv. Vida 6-sobna enodružinska hiša in dvodružinska na enem lotu, 3 plinski furnezi, lep lot, vse v dobrem stanju. Za več pojasnila kličite. FRANCES HROVAT Realtor EV 2-4535 (12,14, 18 nov) Hiša naprodaj 6-sobna hiša je naprodaj v Nottinghamu blizu E. 185 St. Zmerna cena. Kličite IV 6-5505. (x) Oglašajte v “Amer. Domovini” MALI OGLASI V najem Oddam 5-sobno stanovanje, zgoraj, na 1093 E. 71 St. Oglasite se spodaj ali pokličite EX 1-1868. Zmerna najemnina. —(220) V najem Oddamo 5 sob zgoraj na 1011 E. 74 St., v sprednji hiši. Vprašajte na istem naslovu spodaj. (222) Stanovanje v najem Na 6026 St. Clair Ave., 2 spalnici, kuhinja, dnevna soba in kopalnica. Vse prenovljeno, lepo, čisto poslopje. Kličite IV 1-4888 ali IV 1-6832. (223) V najem Oddamo 4 sobe in kopalnico blizu E. 55 in St. Clair Ave. Najemnina $35. Vprašajte na 1334 E. 55 St. X Hiša naprodaj Dvodružinska hiša, 5 sob spodaj, 4 zgoraj, na novo dekorirana, klet, garaža, parna gorkota, na E. 77 St. Kličite 884-0493. (222) 7^ WE 6-1212 ■ T/ U mmmmm FOR THE CORRECT TIME 24 HOURS A DAY JUST DIAL Tim. 4-1414 FOR THE LATEST U. S. WEATHER, TEMPERATURE and FORECAST JUST DIAL ________________________________________h. ■'■■■■■ ■ , ...services provided by your Telephone Company WISCONSIN TELEPHONE COMPANY No wonder Johnny can’t read Wise parents see to it that youngsters 9et a good look at what they’re trying to learn. See to it that when your child studies, he has the help of a properly designed study lamp. Good Light Helps Make Good Students VELIKA OTVORITEV NOVE SLOVENSKE GOSTILNE Vsem dragim rojakom v Clevelandu in okolici naznanjam, da sem prevzel dobro poznano slovensko gostilno SIL VER BAR NA 5925 ST. CLAIR AVENUE ^ ^ ^ ¥ sobot®, 16. novembra S 963 zvečer bo VELIKA OTVORITEV Od 7. ure dalje vam bom postregel z OKUSNO BREZPLAČNO VEČERJO, za veselo razpoloženje bo ves večer igrala prijetna domača godba, po večerji bo ples m zabava. - Na razpolago bo raznovrstna odlična pijača. Zagotavljam vam lep sprejem in prijazno postrežbo. Vsi lepo vabljeni! Za obilen obisk se priporoča novi lastnik “Silver Bara” Ples vsako soboto zvečer po 16. novembru 1963. TONY KRISTAVNIK ’_______‘ ■C' * .F*l-t\ :, ,/”• m ■ PARMATOWN- ! 'ŠOUTHGATE U f'k DOWNTOWN— 1 ON THE HEIGHTS— I I ' I UPORABLJAJTE EAGLE ZNAMKE KOT DENAR V VSEH 4 MAY COMPANY TRGOVINAH Ponovitev ene D. a POSEBNOSTI! „1!. L. . ■. BASEMENTS “STEVENS” lepe “Mohawk” BELE RJUHE iz česanega bombažnega perkala Trpežne in poznane rjuhe iz česanega bombažnega perkala. Gladke ali raztegljive — prikrojene, 72 x 108” in raztegljive prikrojene ozke Običajno po 2.99 2 .59 2 izredno fina kakovost. Založite se z njimi sedaj prikrojlnT rJ^LgljlVC' . . v , . Običajno po 3.49 po tej proračunski ceni! 42x38 blazinske prevleke .99 vsaka MOHAWK bombažaste maslinaste rjuhe i Stevens Mohawk trpežne bele maslinaste rjuhe po ceni, x,°8 m raztegljive- j QA prikrojene Običajno po 2.49 katere ne smete zamuditi! Sedaj imate vašo omaro za posteljno perilo lahko polno, kar ste si vedno želeli. 81 x 108” in raztegljive - prikrojene Sprejemamo pismena in telefonista naročila. skladne 42 x 36 blazinske prevleke 4J( vsaka 2.09 Kličite CHerry 1-3070. HENRIK SIENKIEWICZ: KRIŽARJI Služinčad je šla na kne-'spominjala na podobe na sinjino povelje po večerji steklih; v njej je bilo nekaj spat. Jurandovi odposlanci so lepdi deloma v poselski sobi. deloma v stajah pri konjih. Kmalu so v poselskih sobah posuli otfnje s pepelom in jih pogasili, končno pa je v lovskem dvorcu vse utihnilo in le psi so včasih zalajali pri gozdu na volkove. Vendar so bila okna pri kneginji, pri o. Višonjku in pri Zbišku še razsvetljena in so razsipala rdečo svetlobo na sneg, ki je pokrival dvorišče. Oni pa so bedeli v tišini, poslušaje bitje dveh src — nemirni in pretreseni od sveča-nostnega trenutka, ki naj bi takoj nastopil. Nekako po polnoči je kneginja vzela za roko Danušo in jo odvedla v Zbiškovo sobo, kjer je že čakal nanju o. Višonjek z gospodom Bogom. V izbi je gorel velik ogenj v kaminu in pri njegovi obilni, a neenakomerni svetlobi je Zbiško ugledal Danušo, nekoliko bledo od bedenja, belo, z vencem suhih tako poduhovljenega, da je Zbiško ostrmel, ko je ugledal, ker je pomislil, da ne jemlje za ženo pozemeljskega dekleta, marveč nebeško dušico. Ta misel se je povečala, ko je pokleknila s sklenjenimi rokami k obhajilu, nagnila glavo nazaj in oči popolnoma zaprla. Takrat se mu je celo zazdelo, kakor da je umrla, in strah mu je pretresel srce. Vendar to ni trajalo dolgo, ko se je na duhovnikov glas “Ecce Agnus Dei” sam zbral v duhu in so se njegove misli obrnil proti Bogu. V sobi se je slišal sedaj le svečani glas o. Višonjka: “Domine, non sum dignus,” a z njim prasket isker na ognjišču in zateglo, nekoliko žalostno cvrčanje cvrčkov v špranjah kamina. Za okni je vstal veter, zašu mel v zasneženem gozdu, a takoj utihnil. Zbiško in Danuša sta nekaj časa molčala, o. Višonjek pa je vzel kelih in ga odnesel v druga za drugo. Zbiško je pesem, ki si jo pela v Tinjcu, premagal slabost, vnovič stis- ko te je Zbiško prvikrat vi- Družba : vrv sv. Družine THE HOLY FAMILY SOCIETY Ustanovljena 23. novembra 1914 v Zedinjenih Državah C0J05. Tnlinf lil lnkorP- ▼ drž- UUnols Severne Amerike iJCUCA. JUliCl, H*. 14. maja 1915 dvorno kapelico, čez hip se je rož na glavi, oblečeno v na- vrnj] a ne sarri) ampak z gos- škrobljeno, do tal segajočo obleko. Veke je imela od razburjanja zaprte, ročici spuščeni vzdolž obleke — in je CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE CHICAGO RIDGE - CAPE COD. L' Rooms, 4 bedrms. Parlor, Kitchen. Nr. Public and Catholic schools and Wabash Railway. Priced for quick sale by owner. GA 4-1409. (220) BRICK 2 FLAT 5 and 6 ROOMS. Brick gar. Oil heat, Block to I. C., school and shopping. By owner. — 2704 E. 77th St. — Call FA 3-9593 days, FA 3-7222 Evenings. (220) BUSINESS-Property — 1918 West Diversey. 2 story brk. bldg. Store and 4 Ige. rms. apt. 2nd fir. big bsmt. 2 car gar. Just remod. compl. up to date vacant. Gas ht. hot water. Very seasonable. Opposite Stewart Warner Factory. Peter Stephens — 30 N. LaSalle St.,—RA 6-4051. (222) MOBILE HOME FOR SALE 8’ x 10’ MOBILE home, like new By Owner. No reas. offer refused for quick sale. GI 8-1804. (221) BUSINESS OPPORTUNITY TAVERN-RESTAURANT & ROOM ING HOUSE — BY OWNER. Limited License. Estbl. many yrs. compl. modernized. Sacrifice bldg. & business. Ill health makes this real buy. $58,000. — $10,000 will handle. GI 8-9605. (221) FUNERAL HOME — Compl. remod. chapel and liv. qtrs. on business st Priced for quick sale. Mid. 20’s. — 847-0440. (221) DOGS FOR SALE POODLES — Tiny toys, silv. — apricot — white. A.K.C. $100-$150. Private owner. — GI 8-6788. (222) HOUSEHOLD HELP MOTHERS HELPER 4 School Age Children in Evanston home. Own Room & Bath. $125.00 Monthly. Rec. References Req. — UN 4-5188. (223) podom de Loršem; ko pa je opazil na obrazih presenečenje, je položil najprej prst na usta, kakor da bi hotel preprečiti kak nepričakovan vzklik, potem pa je rekel: Mislil sem, da bo bolje, da sta dve priči pri poroki, in zato sem še poprej opozoril tega viteza, ki mi je prisegel na čast in ahenske relikvije, da bo skrival tajnost, dokler bo treba.” A gospod de Lorš je najprej pokleknil pred kneginjo, potem pred Danušo, nato se je dvignil in stal molče, odet svečanostnim oklepom, po katerega gubah so plesali rdeči žarki ognja, dolg, nepremičen, kakor bi bil zamaknjen, ker se je tudi njemu zdela ta bela deklica z vencem iz suhih rož na glavi kakor angel na oknih kake gotske katedrale. Toda duhovnik jo je postavil k Zbiškovi postelji, jima ovil štolo okoli rok in račel z običajnim obredom. Kneginji so kapnic solze druga za drugo po čestitem obrazu, toda v duši ni čutila v tem hipu nemira, ker je sodila, da dela dobro, ko združuje ta dva lepa in nedolžna otroka. Gospod de Lorš je pokleknil v drugo; oprt z obema rokama na ročaj meča, je bil videti popolnoma kakor vitez, ki ima privid — ona dva pa sta zaporedoma ponovila duhovnikove besede: “Jaz ... te . . . vza- mem . . . za” — a te besede so zopet spremljali s svojim tihim in sladkim glasom cvrč-ki v špranjah kamina in ogenj je pokal na ognjišču. Po obredu je Danuša padla na kolena pred kneginjo, ki je oba blagoslovila; a ko ju je končno priporočila varstvu božjih sil, je rekla: “Veselita se, zakaj sedaj je ona tvoja, a ti njen!” Tedaj je Zbiško iztegnil zdravo roko k Danuši, ta pa ga je objela s svojimi ročicami okoli vratu in čez hip se je slišalo, kako sta si ponavljala z usti pri ustih: “Ti si moja, Danuška.” “Ti si moj, Zbiško.” A Zbiško je takoj nato oslabel, ker je bilo za njegove sile preveč razburjenja; omahnil je na blazine in začel Naše geslo: “Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse.’’ GLAVNI ODBOR: Predsednik: STEVE KOSAR, 235 Tioga St., BensenviUe, 111. 1 podpredsednik: NICHOLAS PAVLICK, 15 Race St., Manor, Pa. 2 podpredsednica: ANN JERISHA, 658 No. Broadway St., Joliet, 111. Tajnik: JOSEPH KONRAD, 231 Ruby St., cor. Hickory, Joliet, IH. Zapisnikar: JOSEPH L. DRAŠLER, 1318 Adams St., No. Chicago, 111. Blagajnik: ANTON SMREKAR, Oak St., Rt. No. 1, Lockport, 111. Duhovni vodja: Rev. Thomas Hoge, O.F.M. Vrh. zdravnik: Dr. JOSEPH A. ZALAR, 351 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: FRANK TUSHEK, 716 Raub St., Joliet, 111. MATTHEW KOCHEVAR, 405 Parks Ave., Joliet, IH. JOSEPH SINKOVIČ, 2519 So. Austin Blvd., Cicero 50, 111. POROTNI ODBOR: JOHN KOVAS, FRANCES YUCEVICIUS, MARY RIOLA. Predsednik Atletičnega odseka: ANTHONY TOMAZIN, 1902 W. Cermak Road, Chicago, II? URADNO GLASILO: AMERIŠKA DOMOVINA. 6H7 St. Clair Ave.. Cleveland 3, Ohio Družba Sv. Družine je bila ustanovljena 1. 1914 in je katoliška bratska organizacija, katere naloga je čuvati dom in družino. Nudi vrsto življenskih zavarovanj: običajno za celo življenje, za 20 let plačevanja, za 20 let z izplačilom, za 5 let, 10 let in družinski načrt. Življenjsko zavarovanje z ozirom na starost: Do 16. leta, mladinski oddelek $10,000 Od 17 do 35, odrasli oddelek $15,000 Od 35 do 40, odrasli oddelek $10,000 Od 41 do 45, odrasli oddelek $ 2.500 Od 46 dalje Vse bolniške Zavarovanje za bolezen in nesrečo (Bolnišniško zavarovanje), ki ga nudi družba: za dohodek, bolnišnico, zdravnika in operacije. Družba nudi bolniško zavarovanje vsem katoličanom od treh mesecev do 80 let starosti. Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali ustmeno na glavnega tajrVka: JOSEPH KONRAD, 231 Ruby St., cor. Hickory, Joliet, III. Ore;šfvo sv, Svana t0 be heId on November 24 , §■ v. | 1 ž.JO p.m, in St. Stephen s {8!ja SI. S J ILI&U I lower church hall. This is a CHICAGO, 111. — Bratje in very important meeting — sestre ste prisrčno vabljeni na discussion for our December prihodnjo mesečno sejo, 24. no- meeting and also for our com-|škovi postelji nil k sebi Danušo in rekel: “Ker mi te je dal gospod Jezus, mi te nihče ne vzame, a težko mi je, ker odpotuješ, moja naslajša jagoda.” V čehanov pridem z at-kom,” je odgovorila Danuša. “Da bi te le ne napadla kaka bolezen — ali kaj . . . Bog te varuj pred kako nesrečo... Ti moraš v Spihov — vem!. . . Hvala Bogu najvišjemu in milostljivi gospe, da si že moja — zakaj poroke ne more razvezati nobena človeška sila.” Ker se je izvršila poroka ponoči in tajno in ker je takoj nato morala priti ločitev, zato je za trenutek prevzel čuden strah ne le Zbiška, ampak tudi druge. Pogovor je zastajal. Od časa do časa je ugašal ogenj na ognjišču — in glave so se pogrezale v mraku. O. Višonjek je takrat metal na žerjavico nova polena, a če je včasih v polenu kaj žalostno zapiskalo, kar se često dogaja pri svežem lesu, je govoril: “Pokoreča se duša, kaj želiš.” Odgovorili so mu cvrčki, a potem vzplameneli ogenj, ki je iz sence oblival neprespane obraze, se odbijal na oklepu gospoda de Lorša, osvetljujoč hkrati obleko in suhe rože na Danušini glavi. Psi na dvorišču so iznova zalajali proti gozdu z volčjim laježem. -i:*f In čim bolj so bežale nočne ure, tem češče je nastajal molk, a končno je rekla kneginja: “Ljubi Jezus! Ako naj bo tako po poroki, bi bilo najbolje iti spat, a ker moramo čuti do ranega jutra, zaigraj nama še, cvetka, zadnjikrat pred odhodom na lutnji, meni in Zbišku.” Danuša, ki je bila trudna in zaspana, je bila vesela, da se s čimerkoli razvedri, zato je skočila po lutnjo in vrnivši se z njo čez hip, sedla k Zbi- del!” “Hej! Spominjam se je •— in do smrti ne pozabim,” je rekel Zbiško. “Kadarkoli sem jo slišal kje, so mi kar solze privrele v oči.” “Torej jo zapojem,” je rekla Danuša. In takoj je začela brenkati na lutnji, potem pa je dvignila, kakor navadno, glavico in zapela: “Če bi kakor goska krila ti imela, tja na šlonzk za Jaškom naglo bi zletela. In na plot bi sedla, Jašku bi dejala: ‘Ah, poglej me, dragi, jaz sem — tvoja mala!’ Toda naenkrat se ji je glas prelomil, usta so se ji začela tresti, a izpod zaprtih trepalnic so s silo privrele solze na lice. Tenutek se je trudila, da bi jih ne pustila izpod vek, pa ni mogla — a končno se je zjokala iz srca, popolnoma tako kakor takrat, ko je zadnjič pela to pesem Zbišku v ki*akovski ječi. “Danuška! Kaj ti je, Danuška?” je vprašal Zbiško. “Zakaj jočeš? Kakšno že-nitovanje je to!” je vzkliknila kneginja, “čemu?” “Ne vem,” je odgovorila ihte Danuška, “tako sem žalostna!... Tako mi je težko ... po Zbišku in po vas . . .” Slovenska delavska dvorana na Prince Ave. k išče OSKRBNIKA za dom £ Ig i UPRAVNIKA KLUBOVE GOSTILNE Delovni pogoji in plača po dogovoru. Prednost imajo osebe sposobne angleškega in slovenskega jezika. Kličite g. A. Miklavčič, tajnika SDD — tel.: BR 1-3745 1 5 ! vembra, ob 2.30 popoldne v(ing election of new officers spodnjo dvorano k Sv. Štefanu, for the coming year. Seja je važna, ker bomo na njej ( Xhe officers and members razpravljali poleg o rednih dru- of st john>a Societ extend stevmh zadevah tudi o pripra- their d t sympathies to v: letne seje m volitvx odbora Joseph Konrad and his fam_ za pn o nje e o. ily for the loss of their be- Uradniki m clam Društva sv. , , . . T io • , ■ • loved mother who has passed Ivana st. 13 izrekajo svoje iskreno sožalje Josephu Konra-,‘lWaj’ du in njegovi družini ob smrti The officers of St. John’s ljubljene matere. Ob tej prilož- would like to take this oppor-nosti se uradniki društva zahva- tunity to thank Joseph Kon-Ijujejo glavnemu uradu in J. rad und the home office for Konradu za krasen venec, ki ga the wonderful banquet given je poklonil v imenu vseh dru- for all the officers of all štev DSD. Bog plačaj! jthe lodges of H.F.S. Thank Naglo okrevanje želimo Ste- you once again, fanu loysu, ki je bil šest ted-^ a. speedy recovery to Ste-nov v bolnišnici, sedaj pa se ven Foys, who has been hos-zdravi doma. Prav tako tudi pitalized for G weeks and at Franku Puklavetzu in J°bnu ^ present is recuperating at Foysu. ! home. To Frank Puklavetz Naš predsednik Steve Kosar ,ind jq}^ Fo/s— come on you in njegova žena Mary sta bila two> ]et,s snap out of it. na obisku v Evropi. Ustavila ^ • , o, rr sta se v Franciji, Italiji, Nem- °lu' P^sident Steve Kosar čiji, Švici, pa tudi v rojstni do- Hnd hls lovely Wlie’ Mary’ movini. Dobrodošla doma! ,have been on a br°od wiU tour Na svidenje na seji 24. no-‘111 EuroPe- T h e y toured vembra! i France, Italy, Germany, Swit- John Kovas, zapis. ‘ zcrland> and their native _______(y______ | homeland Yugoslavia for one month. Welcome home, Steve and Mary. I Don't forget the November Brother and sisters of St. 24th meeting — very impor-John’s Society: you are cor- tant. Come one, come all. dially invited to attend our Fraternally yours, next monthly meeting, which John Kovas, Rec. Sec. težko sopsti. Vendar ni omed- peš ali na konju z vsakim vi-lel in se ni nehal smehljati tezom, čarodejem ali zmajem, Danuši, ki mu je otirala obraz, ki bi si upal motiti njuno sre-orošen z mrzlim potom, niti čo. In res je to izjavo takoj ni nehal ponavljati: “Ti si potrdil s prisego na križu po-moja, Danuška!” Na to mu je doben ročaj mizerikordije, to il Jshn’s imsty Ho. (3 H. F. S, ona vsakokrat prikimala s svojo kodrasto glavico. Ta prizor je do dna ganil gospoda de Lorša, ki je priznal, da se mu še nikjer ni pripetilo, da bi bil videl tako vdana srca, zato je svečano prisegel, da je pripravljen, bojevati se je malega meča, ki je rabil vitezom za ubijanje ranjenih. Kneginjo in o. Višonjka je pozval za priči te prisege. Toda gospa, ki ni razumela poroke brez veselja, je prinesla vina; torej so začeli piti vino. Nočne ure so minevale zaigram ? ’ Kaj naj vprašala. “Kaj?” je rekla kneginja. Kaj drugega kakor tisto PRISLAN PROVISION SLOVENSKA MESNICA 1147 Addison Rd. STANKO PRISLAN EX 1-1419 Naše posebnosti ta teden: SIRLOIN T BONE STEAK Brownschweiger sliced or in piece 67c lb. STEAK Sugardale i all beef wieners $1.89 lb. 59c pel EUCLID POULTRY V zalogi Imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, popolnoma sveža jajca ter vsen vrst perutnino. Pridite in si izberite I HOWARD BAKER 549 EAST 185 STREET, EUCLlD KE 1-8187 •vNvNv’ v • • ................................................................•.••••........................................ lil;. II jijijijijijij: Pleasure ti me... every time... en joy a ST ROM'S Taste what fire-brewing does for beer flavor! Il makes Strop's lighter, smoother...refresh- , ing as a welcoming smile. Have a Strop's America's only fire-brewed beer II. ill IS __________________ . 11 IL SI KOI L BREWERY COMPANY, DLIROIT >h. MICHIGAN iCREMlUM QUALITY ALWAYS... POPULAR PRICES EVERYWHERE!