■ 1 ■ * • v • " THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA. PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI, Geslo: Za yero in narod —- za pravico in resnico — od boja do zmaf«! GLASILO SLOV. KATOL. DE LAVSTVA V AMERIKI IN UR AONO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO, NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (No.) 79. CHICAGO, ILL., PETEK, 22. APRILA — FRIDAY, APRIL 22, 1927. LETNIK XXXVL BOLNIŠNICE V SPRINGFIELD NAPOLNJENE Z RANJEN-CI IZ KRAJEV PRIZADETIH PO CIKLONU. — DOLINA OB REKI MISSISSIPPI NI BILA ŠE NIKOLI V ZGODOVINI BELEGA ČLOVEKA TAKO PREPLAVLJENA. — THOMPSONO VI IZLETNIKI DAROVALI $1000 ZA PONESREČENCE. Springfield, 111. — V torek je vremenska katastrofa pri-zadjala v državi Illinois o-gromno škodo in zahtevala 22 človeških žrtev. Več kot sto oseb je ranjenih; število ljudi, ki so ostali brez strehe, ko jim j je vihar porušil domovja, je( precejšno. Najbolj prizadet je -evero-vzhodni del države. Vi-j har je sledil skoro isto pot,' kjer je pred dvema letoma j divjal in povzročil veliko sko do, 800 oseb je utonilo. Brzojavna napeljava je na, ver i h krajih potrgana; drevesa j if ruvalo s koreninami; škoda, Id še ne bo tako kmalu precejšna, bo znašala več- milijonov dolarjev. Preko pokrajine v okrajih Calhoun, Green, Jersey, Macoupin, Morgan, Sangamon in Logan, kjer je vihar divjal i j hujše, je pustil za seboj u-! ; cojočo sled, široko pol milje.1 iiiše je rušilo kakor igrače,) fvl<-> naselbine so kupi razva-j lin. Zdravniki in strežnice iz Syringfielda so takoj odšli v prizadete kraje, kjer so pre-' skrbeli, da so ranjenci dobili! prvo pomoč, težko ranjene pa prepeljali v bolnišnice v Springfield, Carrollton in dru-1 ira mesta. Contervillo, v Green okraju i <;>■ je podrla šola. učiteljicai Anna Keller, stara 2o let je bila zasuta v ruševinah r. svojimi dvaintridesetimi učenci. ,\o so po neurju preiskovali podrtine, so našli Učiteljico 1 mrtvo. Učenci so ostali nepo-škdvani, ker jim je učiteljica ukazala ko se je začelo neur-, .'c, naj zlezejo pod klopi. To ih ie rešilo, da niso bili zadeti i •d ruševin. Tudi Chestnut sola v Logan okraju se je podrla, kjer sta prišla ob življenje dva učenca. Središče viharja, kjer je na-j pravil največ škode, je bilo. v El k h art-C orn land, 'v Logan j okraju. Vas Cornland je po-1 polnoma razdejana, nobena! hiša ni ostala cela. Posebni ( vlak je od tukaj odpeljal ranjence v Lincoln. V Clinton je le malo hiš, katerim bi vihar ne bil odnesel strehe. V River-ton, oddaljeno petnajst milj od ?pringfielda, je petnajstim hi-sam vzelo strehe. Predno je pridivjal vihar, je v okolici Springfielda silno padala toča, česar še ne pomnijo najstarejši ljudje. V bližini Ga-lesburg je vihar porušil ve.\ hlevov in veliko število živine1 je bilo ubite. V Jolietu je močno deževalo, nekatere ulice, so zgledale kakor veliki potoki. V Mendota je odneslo streho s poslopja Illinois Central postaje. V Verdon je tudi porušilo več hlevov. Podrla se je stena pri American Steel & Wire kompaniji v De Kalb, škoda je cenjena na $50,000. Tudi več drugih poslopij je poškodovanih, škodo cenijo na $75,000. Petdeset dreves je s koreninami izruvalo. V Rock-ford cenijo, da imajo škode okrog $100,000. Dva delavca v nek! tovarni sta zadobila te$ke poškodbe. Izletniki na parniku Cape Girardeu, prijatelji in znanci chikaškega župana Williama Hale Jhompsona, so medseboj nabrali S1000, katere so darovali za nesrečneže. Povodenj ob reki Mississip-J pi je vedno hujša. Bogato polje v bližini New Madrida je preplavljeno, škoda je ogromna. Od tukaj so vsi prebivalci pobegnili v gore, kjer jih večina trpi pomanjkanje. Take poplave v dolini ob reki Mis-' sissippi ne pomni zgodovina. V noči od torka na sredo je izletniški parnik župana Thomp-j sona, Cape Girardea, prenočili 600 beguncev. Parnik je bil j zasidran v Cape Girardeau,; nakar je nadaljeval pot proti New Grleangu. St. Louis. — Vodstvo Rdečega križa sodi, da je doslej že 10,000 ljudi, ki so v prizadeti po poplavi in potrebujejo po~; moči. Nad 3 milijone akrov zemlje je preplavljene. Je pa; še več mest. ki so ogrožena in i se je bati, da jih bo zadela ista 1 usoda, kakor je druge. Cairo, 111. — Kjer je bogata zemlja, je vse preplavljeno, na1 nekaterih krajih je do pet-1 najst čevl jev visoko vode. Od j tukaj so reševalni oddelki le si težavo privedli ljudi do tega, da so zapustili svoja domovja in odšli na varnejše kraje. Ko je voda vdirala v spodnje prostore njihovih domov, so šli v zgornje in tako dalje do strehe in na vrh strehe. Reševalci so imeli manj sitnosti, ko so reševali živino, kakor pa ljudi, ki so se s solzami v očeh branili. Farmar z imenom W. Parker in njegova žena, sta na svojem posestvu, kakor na o-toku. Vse na okrog je v vodi. Prišli so z ladjo, da bi farmarja, ženo in živino rešili, že v nedeljo zvečer. Niso ga pa mogli pregovoriti, rekel je, da je tukaj s svojo ženo na varnem. Drugi dan zjutraj, ko so njegove mule, katerih ima petdeset, stale že do vratu v vodi, je Parker prosil, naj jih rešijo. Živali so pa bile ravno tako trdovratne, kakor njih gospodar sam. Niso jih mogli spraviti na ladjo drugače, kakor da so dobili konja, s katerim je šla po ena mula na ladjo, na ta način je konj napravil petdeset potov semintja, da je spravil vse mule na varno. Ko so rešili živino, so nagovarjali Parkerja in ženo, naj gresta z njimi, kar pa nista hotela storiti. Voda je vedno naraščala, ladja je od-plula, ,Parker in žena sta se pa umaknila na vrh strehe. Kaj se je pozneje z njima zgodilo, ni znano. Kmalu zatem so ravno ti reševalci rešili družino obstoječo iz petih o-seb, ki so bili na strehi svoje hiše, kamor je pa že tudi voda segala. -o- VELIK BANČNI ROP. Littleton, Colo. — Dva ban-dita sta napadla First National banko ,kjer sta vzela v gotovini in bondih v vrednosti $40,-000 in pobegnila. POŽAR ZAHTEVAL ČLOVEŠKO ŽRTEV. Natchez, Miss. — V Waterproof, La., je izbruhnil ogenj v trgovskem delu mesta, ki je ogrožal celo mesto. Sedem trgovskih poslopij je popolnoma uničenih; ena oseba je prišla ob življenje ;škoda je cenjena na $120,000. ŠE VEDNO NAPETOST MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO Albanski problem še vedno vznemirja Evropo. —- Italija odvrača predloge za kompromis. Jugoslavija je na tem, da zadevo predloži ligi. —o— Pariz, Francija. — Napetost med Italijo in Jugoslavijo radi Albanije postaja zopet večja. Jugoslavija je storila vse kar je bilo v njeni moči, da bi se spor, ki je nastal med obema državama pred enim me-secom, poravnal. Italija pa odklanja vsak predlog za kompromis, s stališča, da je to le spor, ki se tiče Italije in Jugoslavije same. Jugoslavija je še vedno na tem, da zadevo da v roke ligi. Tudi vztraja pri svoji prvotni tezi, da je tiranski pakt dal Italiji v roke o-; blast nad Albanijo in je s tem, mir na Balkanu ogrožen. KRIŽEM SVETA. — Mason City, Iowa. — Tukaj so našli v železniškem tovornem' vozu truplo moškega srednje starosti. Ugotovili so da je to John Lagenford iz Effingtona, katerega so že par tednov pogrešali od doma. Kako je prišel ob življenje, ni znano. — Greybull, Wyo. — Tukaj so aretirali tri moške, pri katerih so našli raznega blaga, ki je bil ukraden iz ekspresnih vozov, katerega vrednost znaša $17,000. — Santiago, Chile. — V južnem delu države je več ognjenikov začelo delovati. — Detroit, Mich. — Bankirji države Michigan bodo imeli svojo letno konvencijo na parniku Noronic, ,ki se bo vršila od 18. do 14. junija. — Cleveland, Ohio. — V državi Ohio je cena gasolinu padla dva centa. — Ponca City, Okla. — Alberta Four Eyes, Indijanka, ki živi v Ponca City, je najbogatejša ženska v državi. Lastu-je farme in oljna polja. 100 ČLOVEŠKIH ŽRTEV PO VIHARJU IN POTRESU. Kansas City, Mo. — V krajih na jugo-zapadu, kjer je divjal vihar in je voda pregnala ljudi iz svojih domov, je, kolikor je znano, prišlo nad 100 oseb ob življenje. Po vseh državah se nabirajo prispevki za nesrečneže. Iz Jugoslavije. DOLOČILA ZA IZVEDBO VARČEVANJA IN IZBOLJŠANJA DRŽAVNEGA GOSPODARSTVA. — 70-LETNI-CA DR. VINKA CREGORIČA. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. NEMIRI NA ROMUNSKO-RUSKI MEJI. MOSKVA ODGOVORNA ZA NEREDNOSTI NA KITAJSKEM. DEBATA ZA PREPREČENJE NEVARNOSTI NA ŽELEZNIŠKIH KRIŽIŠČIH. Chicago, 111. — V Palmer poslopju v Chicago, se vrši j sedma letna konvencija "var-' nostnih ekspertov", 500 po številu, ki zastopajo železniške družbe v naši deželi in Kana- j di. Glavni predmet razprav-: ljanj na tem zborovanju je, , najti sredstva, da bi se pre-1 prečilo nesreče, ki se tako po- ( gosto dogajajo na železniških križiščih. Vsak dan pride povprečno v» Zed. drž. sedem oseb ob živ-1 ljenje, devetnajst je pa ranje- j nih. 22 milijonov avtomobilov, vozi čez železniška križišča j skoro brezštevilkrat tekom e-; nega leta. i Leta 1921 je prišlo na železniških križiščih 1705 oseb ob življenje. Leta 1922, 1810; leta 1923, 2268; leta 1924, 2149 ; 1. 1925, 2206; 1. 1926, 2492. LEPA PRILIKA Najdeni dokumenti v ruskem poslaništvu v Pekingu pričajo, da je sovjetska vlada izdala ukaz za masakiranje tujcev na Kitajskem. Za dosego znižanja davkov. Ustanavlja se državni odbor za racionalno izvedbo varčevanja v državni administraciji in državnem gospodarstvu. Ta odbor sestavlja predsednik in 22 članov sledeče: 14 narodnih poslancev, ki jih iz svoje srede Na romunsko-ruski meji je pri- finančni odbor narodne šlo do spopada med obmej- »kupnine m 8 oseb, ki se na nami četami; na obeh stra-Kedl°f. .fln^rtega ministra neh je več mrtvih. postavljajo s kraljevim uka-_Q_ zom. Predsednik tega odbora Dunaj, Avstrija. — Semkaj /e «*ančni minister, so prišla poročila, ki pa niso L Fmancm mi™ster se poobla-še potrjena, da je prišlo do,sca' da P° oglasnem pristanku spopada na meji med romun-|mmistrske^a sveta in finančne-skimi in ruskimi četami. Poro- ga odbor£ narodne skupščine čilo pravi, da je na obeh stra- radl lzvedl>e varčevanja in do-neh več mrtvih in ranjenih. .sego Z1»žanja davkov, kakor ,tudi ureditve državnega go-Bukarešt, Romunija. — V.'spodarstva po čl. 92, ustave J. Chub ar, predsednik ukra-'podvzaTrie in predpiše vse do-jinskega sveta je rekel, da soWbe, ki imajo za končni cilj nemire v Ukrajini izzvali agen- znižanje posrednih in nepo-ti buržuazijskih držav, od ka-|srednih državnih, kakor tudi terih so plačani. 'samoupravnih dajatev, v duhu _o__[čl. 97. ustave in čl. 74. zakona __ _ „ _. „ o blastni in okrajni samoupravi TRAGEDIJA MED IGRALCI Igojev za uspešen razvoj držav- ii t> hega gospodarstva. Hollywood, Cal. — Ray Pooblašča se finančni mini_ Raymond, gledališki igralec m ^ da pQ soglasnem istan_ njegova žena, v filmskem sve->ku ministrskega sveta in v spo_ razumu s finančnim odborom odšla proti Ostrožnemu avto-brizgalna. Vnela so se gospodarska poslopja posestnika pri Žveglerju. Ob dohodu celjskih gasilcev je na pogorišču že delala agilna bramba, ki je požar lokalizirala. Celjska avtobriz-galna sploh ni stopila v akcijo. Gospodarsko poslopje je pogorelo do tal, drugih žrtev ni bilo. Umrla je v Celju gospa Marija Berna roj. Rata j. Pokopali so je na mestnem pokopališču. Bila je stara komaj 28 let in je odšla kot žrtev za-vratne sušice. N. v m. p.! -o- Stari trg pri Ložu. 22. marca je umrl v ljubljanski bolnici absol. trg. akad. g. Milan Kovač, sin lesnega trgovca Karola Kovača. Dospel je prepozno k operaciji vnetega slepiča. Truplo nadebudnega, izredno delavnega mladeniča so zelo slovesno pokopali v Podcerkvi 24. marca ob o^rom- Peking, Kitajsko. Ko &o tu znana pod imenom Dorothy MacKaye, sta srečno živela skupaj, dokler ni prišel vmes filmski igralec Paul Kelly, ki jima je zrušil zakonsko srečo. V se nudi vsakemu naročniku in prijatelju lista, da agitira te dni za "Amer. Slovenca". Čez par dni začne v "Amer. Slovencu" nadvse zanimiva povest "POTOP", ki se bo vlekla najmanj 4 do 5 mesecev. Kakor je bilo številnim žal, ki niso čitali povesti "Roža sveta" od začetka,, tako bo vsem onim, ki ne bodo od začetka čitali zanimive povesti "POTOP". Nagovorite svoje prijatelje in sosede, da si naroče list vsaj za pol leta. kitajske čete in policisti v Pekingu preiskali poslopje ruske-j ga poslaništva, so zaplenili vse dokumente, ki so jih tam našli. Maršal Cangcolin, je vsebino teh listin zdaj objavil. | Glavni dokument obstoji iz resolucije in navodila tretje in-ternacionale, deli se v sedem delov. V enem teh delov se! naročuje, da morajo gledati na to, da se bo v vseh krajih Kitajske, ki so pod oblastjo Čangcolina, delalo veliko propagando proti Čangu, kot da je orodje evropskih imperiali-( stičnih držav, da se ga spravi ob vpliv in se mu izvije iz rok oblast nad severno Kitajsko. V nekem drugim delu na-ročujejo masakiranje tujcev, kar bi privedlo do intervencije na Kitajskem, s tem bi bil začetek svetovne revolucije. Dokumenti so bili predloženi zastopnikom petih velesil, ki so se takoj zbrali skupaj in se posvetovali, kaj naj ukreni jo. soboto je prišlo med njimi nr., . . , . ^ . . , , i? , 70Ietmca dr. Vinka Gregorica. do prepira, v katerem je Kelly, ki je močan in meri 6 čevljev, šibkejšega Raymonda zagrabil in ga bil s pestmi, na- • kar ga je tudi z glavo butal ob i steno. Prizadjal mu je tako težke poškodbe, da je za po-! sledicarrd istih v torek preminul. Kellyja so aretirali in je ■ priznal, da sta se z Raymon dom tepla s pestmi. Pretepu i 4. , , ni udeležbi. Težko prizadeti za ustvaritev potrebnih po- ...... „ „„ ________rodbini iskreno sozalje! -o-- Bodrero bo odpoklican. Belgrad, 26. marca. — Zunanji minister je danes sprejel italijanskega poslanika Bodre-ra. V tukajšni javnosti se na ves incident že gleda bolj milno. V diplomatskih krogih so smatra, da je incident povzročil tukajšni italijanski poslanik Bodrero sam. On je pri Musso-liniju zelo zgubil na ugledu. S poročili, ki so povzročila ta incident, si je hotel pridobiti izgubljene simpatije. Z ozirom na popolen fiasko njegove akcije se misli, da bo Bodrero v najkrajšem času odpoklican. narodne skupščine z uredbo reši vprašanje konsolidacije državnih dolgov. -o je bila priča služkinja, ki je.nijo slavnostn° Dne 1. aprila 1927 je praznoval gospod primarij in bivši predsednik zdravniške zbornice za Slovenijo dr. Vinko Gre-gorič 701etnico svojega rojstva. Z ozirom na velike zasluge, ki si jih je pridobil jubilant tekom dolgih decenij za ves zdravniški stan, je sklicala zdravniška zbornica za Slove-izredno skup- pričala obtežilno zoper Kelly-; j a in petletna hčerka Raymonda. Mrs. Raymond je priznala, da se je nameravala poročiti z Kellyjem in Raymon-1 da tožiti za ločitev zakona, naj radi sirovega postopanja. EKSPLOZIJSKA NESREČA; TRIJE MRTVI. Chicago, 111. — V sredo ob zgodnji uri je nastala v dvonadstropni leseni hiši na Oakley in Grand Ave. eksplozija; poslopje je porušeno do tal; tri osebe so prišle ob življenje. Razstrelba je bila tako silna, da je tudi več drugih v bližini stoječih hiš poškodovanih. Dva bloka daleč naokrog je bilo slišati detonacijo. Eksploziji je sledil ogenj, katerega so pa gasilci hitro pogasili. ŠIRITE "AMER. SLOVENCA' MNOGE zanimajo krasne povesti in romani v "Amer. Slovencu," pa hodijo h svojim prijateljem, da dobijo pri njih list, da iste čitajo. Na račun drugih citati list ni lepo. Vsak, ki zmore in ima denar za druge časopise, naj si list naroči. Naročniki naj take rojake na to opozore in agitirajo med njimi, da si list naroče. Zanimiva povest "POTOP", ki prične v par dneh je sama vredna enoletne naročnine. ščino na dan 3. aprila 1927 ob 11. v slavnostni dvorani vseučilišča v Ljubljani. Na skupščini je bil sprejet predlog dr. De-franceschija in tovarišev, da se jubilant dr. Gregorič imenuje za častnega predsednika zdravniške zbornice. -o- " * Umrl je v Lescah v torek, 29. marca dopoldne najstarejši mož v le-ški fari, g. Janez Walland, sta-[ri Jurglč. Dočakal je visoko jstarost 87 let. Bil je prava, jkmetska korenina. V adventu 'je še hodil vsak dan k sv. maši. -o- Ponesrečen tesar. Josip Šalamon, tesar iz Sv. Petra pri Mariboru se je ponesrečil pri vršenju svojega poklica. Pri tesanju se mu je sekira zasukala v roki, se odbila jod hloda ter ga zadela z vso silo v nogo. Rešilni oddelek je (težko ranjenega prepeljal v bolnico. Skok z drugega nadstropja. Včeraj, 29. marca dopoldne, okoli 11. ure je skočil neki vojaški novinec z drugega nadstropja vojašnice vojvode Miši-ča. Zlomil si je obe roki. Upati je, da bo v kratkem okreval. Fant je doma iz Zaloga. Kaj ga je privedlo do tega dejanja, se ne ve gotovo, najbrže alkohol. DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, itd. Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše banke. Dinarje, ozir. lire samo včeraj pošiljali po teh-le cenah: 500 Din............».........$ 9.40 1,000 Din....................... 18.50 2,500 Din _____________________ 46.25 5,000 Din....................... 92.00 10,000 Din....................... 182.00 Požar v celjski okolici. V petek, 25. marca ob 4. zju-.traj sta Celjane presenetila dva strela z Miklavževega vrha, znamenje, da gori v bližnji j ZAKRAJSEK & ČEŠARK, celjski okolici. Kmalu nato je ! 455 W. 42nd ST., NEW YORK. N. Y. 100 200 50o 1000 Lir Lir Lir Lir .........................$ 5.65 ..........................$11.00 _______________________$26.50 ..........................$52.00 Pri večjih svotah poseben popu3t. Poštnir-a je v teh cenah že" vračunana. Zaradi nestalnosti cen je nemogoče vnaprej cene določevati. Merodajne so cene dneva, ko denar sprejmemo. Nakazila se izvršujejo po pošti ali pa brzojavno. IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRA JA V AMERIKO. Pisma in pošiljke naslovite na: AMERIKANSKI SLOVENEC AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 22. aprila 1927. Prvi in najstarejši slovenski list ^ t Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja rsak dan razun nedelj, opn-deljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, I1L Telefon: CANAL 0098. Naročnina: Za leto leto________$5.00 Za pol leta________2.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto___6.00 Za pol leta-___3.00 The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday«. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 0098. Subscriptions: For one year____________ For haif a year_____-_____ .$5.00 . 2.50 Chicago, Canada and Europe: For one year__________6.00 For haif a year_________3.001 WAUKEGANSKE DRUŠTVENE VESTI. Waukegan, III. Društvo Vitezi sv. Jurija je na zadnji mesečni seji sklenilo, da bo imelo svojo velikonočno klub", ki je priredil zadnjo nedeljo za to prireditev igro "Jezero" lepe prekmurske pesmi. Pevci obeh društev zaslužijo največje priznanje za svoj trud in požrtvovalnost, ki jo doprinašajo pri gojenju lepe slovenske pesmi v naši naselbini. Hvala jim! -o- NOVICE 12 ŽELEZNEGA OKROŽJA. Eveleth, Minn. krasno stvar še na višjo sodnijo, ker pravijo, da tukaj se ne gre ^a samo postavne pregreške, katere je morda naredil volilni odbor, ko je dovolil referendum, ampak zato, da se bo videlo, ako imajo volilci mesta pravico urejevati zadeve potom referenduma ali ne. C. Tawney, Councilman iz prve warde, je rezigniral. To je DOPISI vanžnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na ured- jleto, namreč prvo nedeljo po dnJVT k0 l2ide Iis!rZa zadnj0 štev0k° 7 tcdnu sv. Juriju. Letos bo to v soboto, je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se na ozira.—Rokopisov l„0 .. „ . ,. , uredništvo ne vrača. j23. aprila zvečer. V nedeljo bo- mo pa imeli skupno sv. obhajilo pri prvi sv. maši. Vsak član naj pride v društveni uniformi i točno ob pol 6. uri zjutraj v šolsko dvorano, potem pa sku- Velikonočne praznike smo moral storitii ker 3e ]e premak_ Revček Andrejček." Ta obhajali po vseh naših naselbi- nji v drugi del mesta. Postava lepa igra je bila krona vse za- jnah po lepih običajih z Vstaje- jg-ovori, da mora Councilman ži-bave. Igralci, ki so imeli težke njem. Naše cerkve so bile pol- v 011j Wardi, v kateri je iz-ulogeJ#kot "Andrejdek," ulogo 'no nabite vernega slovenskega |voljen. Na njegovo me.-, t o je bil spoved, kakor običajno vsako j župana, ulogo Franceta, Jane- ljudstva. Tako da je sleherne- imenovan George F.omig. To si za, Korbarja, Maričke, Ane ga veselilo, ko je videl, da naši !naj- zapomnijo Usti* kateri bi itd., so kar najboljše izvajali ljudje še spoštujejo to, kar so jmorebiti iskali državljanske svoje uloge. Občinstvo je vob- jih naučili dobri slovenski sta- jpravice in živijo v prvi vardi Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at : Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. i Simptomi. če bilo zelo zadovoljno z igro. Udeležba je bila nad vse po- riši tam za morjem. Če se pojavi danes v Evropi konflikt, ki bi imel lahko za kako se gleda na ta posledico vojno, je predvsem značilno, konflikt. . ... | Takih konfliktov je bilo pred svetovno vojno dovolj, da, bilo jih je več in težjih kot danes. In vendar takrat nihče ni ^verjel na vojno tako dolgo, dokler res ni prišla. Danes pa je vsak najmanjši spor povod splošnega vznemirjenja in strahu. In drugo: Pred vojno je bilo brez dvoma več in bolj ofen- i jpaj odkorakamo k mizi Gospodovi. Isti dan, to je v nedeljo, jbomo tudi imeli svojo redno mesečno sejo ob eni uri popoldan. Prosi se, da se gotovo vsak član te seje udeleži. Ker bo ravno to dan našega društvenega patrona, bomo po seji pri- zivnih alijans, ki so se stekale v trozvezo in trojni sporazum kot v dve glavni evropski zvezi. Dasi torej je bila predvojna Evropa tako vojaško organizirana, da je moral vsak lokalni konflikt izzvati splošno vojno, ni nihče verjel na kaj takeera., Se Grey, ki se mu ne more odrekati politične dalekovidnosti, je I mislil celo konca julija 1914, da bo ostal avstrijsko-srbski konflikt lokaliziran, torej ob času, ki se je že mobiliziralo na vseh straneh. Danes pa, ko ni nobene vsaj priznane izrazite vojne zveze, se boji ves svet, da bo takoj vsaka iskra zapalila požar v celi Evropi. To je na prvi pogled čudno in je vendar psihološko umlji-vo. Predvojna diplomacija je vživala zaslužen ali nezaslu-žen sloves, da je ona edina čuvarka nad mirom in vojno. P>ili so konflikti, pa prišle so konference, dolge brez konca, in na koncu se je mir vendarle ohranil. Ko pa so bile razmere močnejše kot diplomacija in je izbruhnila svetovna vojna, je padlo zaupanje v to predvojno diplomacijo. Da, reklo se je, da je i (>na s svojo skrivnostjo in prikritostjo zakrivila vojno. Zato' i pravili malo domače zabave. Društvo sv. Ane št. 127 K.S. ) |K.J. je tudi na zadnji seji sklenilo, da bo na isti dan imelo V okolici Hibbinga se poro-voljna, kar je kazala polno na- ča, da se je začelo odpirati de- jpia£a davek, kar pa nis^mo«^! bita dvorana. Več gostov je pri- ^o. Začelo se je te dni odpoši- tNastala je zopet nova šlo tudi iz bližnjih naselbin, .ljati železno rudo, katera je Postavodaia države Ohio ie kot Jolieta, Waukegana in So. čakala na kupih že dalj časa. r(3nireg precj kratkim naložil Chicage. Veliko k temu je pri- Prav je, saj brezdelje je vlada-j takozvani "one-half mille' di-pomogel nadvse lep dan, ki je lo dovolj časa. Naj ljudje vsajirect jevy>» to je y'silk hi mora] bil zadnjo nedeljo eden najlep- zdaj malo zaslužijo. Veliko jih ših spomladnih dni letošnjega leta. V tem listu se je poročalo, da bodo naše kuharice, žene in dekleta, na Veliko nedeljo lia-pekle in nakuhale tako dobrih stvaw, da bo pet milj daleč o-krog šole sv. Štefana prijetno . Glede na to je in vabljivo dišalo, pa povem odbor obeh teh društev skle- vsem, da je resnično. Servirale nil, da se bodo zabave obeh (so okusne potice in kolače, da društev vršile skupaj, saj so večina naše žene pri društvu sv. Ane. Toraj naj nikogar ne manjka, da se bomo skupno pozabavali par ur. Imeli bomo čisto domačo veselico, na kateri se bomo lepo pogovarjali in zabavali kot bratje in sestre. Tukajšno društvo Srca Jezusovega št. 1533 K.O.F., bo imelo svojo zabavo na belo nede- je bil tudi postavljen princip, ki naj bi postal ob sklepu miru) ; ljo zvečer ob pol 8. v F. Svete- dejstvo, da se mora tajna diplomacija odpraviti. In v začet- | tov; dvorani na 10. cesti. Igrali bodo veseloigro v enem dejanju "Lokavi snubač." Vprizo-rili jo bodo igralci tukajšnega bila pred vojno, in čim manj upliva ima narod na zunanjo po- dramatičnega kluba. Slavno is^i__u-is 4:______' občinstvo se uljudno vabi na rP •• . , .. . to prireditev. lajna diplomacija se je torej vrnila, 111 se pa vrnilo zaupanje. ki ga je imel narod v prejšnjo tajno diplomacijo. Nasprotno: vse kaže, da se je danes obrnilo čisto nasprotno, da narod tajni diplomaciji ne verjame, kot je to bilo nekdaj, am- ku je faktično izgledalo, da bo konec te vojne diplomacije. Po kratkem času pa smo bili v glavnem zopet tam, kjer smo bili preje. Tajna diplomacija je postala še bolj tajna, kot je so se ljudje kar oblizovali v spodnji dvorani. I tell you, you cannot beat our ladies! Med pavzami pri igri je nastopilo tudi več govornikov. Predsednik prireditve je otvo-ril program kmalu po 2. uri po- Pozdrav vsem čitateljem tega lista! L. Z. -o- POZOR ROJAKI okolici! $3000 na posodo po 6 odstotkov na prvo vknjižbo (mortgage). Lastnina prejemnika mora biti vredna najmanj $5000. Za podrobnosti vprašajte na 15617 Saranac Road v prvem nadstropju zvečer od 6. do 8. ure. Kdor slučajno potrebuje, naj pride in tako si lahko prejemnik že vnaprej račune uredi. -o- SVETOŠTEFANSKA PRIREDITEV. Chicago, 111. Nedeljska prireditev, katero so priredila vsa katoliška slov. leksander Kerensky, prvi ru-' društva v Chicagi se je završi-, ski revolucijonami premijer la z najlepšim uspehom. Kakor ske federacije Wm. Green je leta 1917., katerega so. pa po- se poroča, je čistega prebitka te dni na slavnosti 251etnice oblačilnih delavcev v New. Yor-ku v svojem govoru katastrofa! no ožigosal komunizem in' njegove zagovornike. Povedal je, da je komunizem tista nesreča, ki razjeda in ruši med zmernimi in poštenimi zftier-nost, disciplino in ubija zdravi razum in razsodnost. Na pak da se .ie bo.n m jo smatra samo kot nekako zlo, ki ie samo „. . ~ . , , i i - ..... J . . ' »v Lollinwood, O., m zato, da pritira države prej ah slej zopet do vojne. Zato sma- t^ , - r- \ H • trajo zunanji ministri za potrebno, da ob najmanjših krizah „ ji JUiija se dob! pomirjujejo narod v parlamentu, ne pa s kakšnimi interviewi, ki diše po tajni diplomaciji. In danes, ko imamo Zvezo narodov, ko imamo panevrop-sko gibanje, česar vsega ni bilo pred vojno, danes se bojijo narodi vojne, bojijo bolj, kot so se je bali kdaj. In vse to zavoljo tega, ker je tukaj nek faktor, ki spada v moderne demokracije, ki sam to čuti in se brani navzlic temu. da bi se umaknil in je ravno vsled tega dvakrat nevaren. In ta faktor je tajna diplomacija. Dokler ta faktor ne bo eliminiran, bo obstojal strah pred vojno in prepričanje, da bo vojna, in to navzlic splošni utrujenosti in miroljubnosti. Ta psihoza je eden najnevarnejših simptomov, kajti če se, hoče mir ohraniti, se mora v mir verovati. Te vere pa je danes v Evropi manj kot sploh kdaj pre j. je še vedno brez dela. Rudo vozijo na vagonih do jezera, kjer se istega naklada na paro-brode in velike čolne in potem istega odvažajo po jezerih v Ohio in Pennsylvanijo, kjer v topilnicah tope rude. Poročevalec. -o- KAJ JE NOVEGA V BAR-BERTONU, O. Barberton O. Ob priliki 40urne pobožno-sti, katero smo imeli tukaj v naši cerkvi pred par tedni, so nas obiskali ozir. sodelovali pri tej pobožnosti sledeči slovenski duhovniki: Rev. A. Gnidovec, poldne in je nato prepustil Rev L virant, Rev. V. Hribar, predsedništvo na odru Rev. Kev Jagei% Rev. J. Ponikvar. Aleksandru Urankarju, ki je jvsi iz cievelanda, in Rev. A. nato v šaljivem in duhovitem jModer iz Bridgeville, Pa. tonu predstavljal pevske točke, i Vse Slovence v našem mestu, govornike itd. Med drugimi so » Kenmore, Akron in Rittman nastopili kot govorniki Rev. ariel katoličane po vsled tega, ker je primanjkljaj naroČilu društva. To je seveda v blagajni države Ohio. ' Ako ,zadeva društva Triglav, ker mi bo guverner podpisal ta pred- ,se pač ne morema vtikati vmes, leg, se bo moralo prena--diti ozir* sni° le Primorani odgovo-vsa davčna nakazila (Tax riti' kadar smo napadeni; ven-bills), v drugem slučaju to idar kakor stvar sedai sU>ii' st> je, ako guverner isto vetira, se »amoobsebi razumeva, daje bil bo takoj začelo s pobiranjem !dopis sPisan v imenu društva davka v Summit County. {Triglav, ozir. pripravljalnega odbora tega društva. Na stotine ljudi je prišlo v ponedeljek na davkarijo, da "Mimogrede" se huduje nad Martinom Železnikarjem iz našega mesta, ker je napadel katoličane in vero. Znano mi je precej dobro, kaj vse se je delalo od strani takih ljudi kot je Martin Železnikar, da se Ant. Okolish. KAJ JE NOVEGA NA AME-RIŠK1H BREZJAH? Lemont, IU. ( Morebiti bo koga zanimalo, prepreči ustanovitev nase fare kako kaj živimo v Lemontu. pri pred leti. Celo v tiskarno so šli brezijski Mariji Pomagaj. Zato naročiti plakate, v katerih so 'sprejmite v Vaš list par žname-svetovali ljudem, da naj nikar 'nitejših novic od tukaj, ne dajo centa za faro in kate-/ Komaj .ie skopm 1 sneg in je re so potem raznašali skriva j prisijalo pomladno solncc, se ponoči okoli rojakov. Vse ruva- je začelo v našem Lemontu no-nje, vse zasmehovanje in sra- vo življenje in delo. Sicer ni motenje jim ni nič pomagalo, zmanjkalo dela tudi po zimi, Martin Železnikar naj še tako za kar je dovolj vestno skrbel nrk. vendar nn. v svoji jezi razpara tre- sti tega dela nikdar ne pri-m razvedrila. Pridite pogledati, jbuh po načinu Japoncev, vse manjkuje. Saj bi komaj zado-Mr Josip Zalar, gl. tajnik |kaj zmorejo naši malčki. KSKJ. iz Jolieta. I Umrla Komunizem obsojan. Predsednik Ameriške delav- zneje ruski komunisti izgnali okrog $1200, kateri je name-iz Rusije. Tudi on je povedal njen v korist novih orgelj cer-baje marsikaj zanimivega o kve sv. Štefana. Nove orgije komunizmu, ki je mnogim na- bodo stale okrog $5000 in bodo vzočim odprlo oči, kaj prav za ponos župniji in cerkvi. Sklad prav je komunizem. Sprejele za orgije je dosedaj že lepo našo se tudi ostre resolucije pro- rastel. Še nekaj in potrebna ti komunističnim ruvačem v a- svota za orgije bo skupaj. meriških delavskih organizaci-1 Najboljšo pohvalo zasluži 'Pri prekmurski maši ob pol 10. jah. 1—+— —- ----—: __ _ gvardijan iz Brežic, ki se mudi Igrali bodo otroci igro; -Pavel jbogokletno napada v svojem naš hišni predsiojnf na misijonski turi v Ameriki. Bedak." Poleg igre bo na pro- jsovraStvu do vere. Naj se še ta- se je že v zgodnji pomlad, od-Govonlo je tudi vec lajikov, 'gramu §e dosti drugih točk, ko peni ali magari ruje lase ali prlo delo zunaj na farmi Zia-med njimi Mr. Josip Slapničar, tako da bo zadosti zabave in [celo gl. tajnik DSD. iz Jolieta, in 1 ------------- —------ ... ., ________ zastonj ! Katoliški rojaki v Bar- stovalo, če bi vsakdo tu pri nas bertonu so si vkljub vsemu te- v Lemontu imel ne samo dve mu naredili svojo cerkev in to roki, ampak kar celih deset! svojo cerkev bodo vzdrževali - Lansko leto nam je večkrat toliko lažje sedaj, ko smo vse ušla čez mejo naša živina. In najbolj hude boje že prestali, zapel je telefon in opominjal: ozir. nam ne morejo več ško- 'pridite si poiskat vaše krave! dovati kot bi nam biii lahko ob j Čakajte, smo si mislili, letos začetku. Navsezadnje pa je pi- nam pa ne boste uhajale. In sanje Martin Železnikarja po- prvo delo je bilo, da smo podobno dejanju papige. Papigo pravili "fens" okoli farme. _ nauče zgovarjati besede in po- Kandidat Jordan in brat Izidor tem ona iste vedno ponavlja, 'sta posekala nekaj dosluženih n^pr. Hallo John, Hallo Mary, hrastov na hribu in naredila iz Good morning itd. Poglejte do-.njih precej debele kole. Nato pise Martina Železnikarja in se je začela preiskava okoli tam bote isto videli. V vsakem j meje. Tisti kol, ki je odpove-dopisu se redno ponavljajo be-.dal svojo službo, je moral v sede: verski humbug, farški stalni pokoj in nova moč je podrepniki, Iicemerci, tercijal- zasedla njegovo mesto. Teh ci(ke), nazadnjaki, v temi ta- novih moči je moralo nastopiti vajoči, še tristo let odzad, sle- j več ko polovico. Da so pa nove parji. hinavci, rimski hlapci moči lažje stale, smo jih med itd. Pride pa stiska, potreba sabo povezali z novimi žicami, pomoči kot nam drugim, in Sedaj nam ne bodo več uhajale Slavnosti se je udeležilo tudi 'hčerka več preč. gg. duhovnikov iz Le-monta. Še bolj kakor popoldne pa je bila nabita dvorana zvečer pri plesni zabavi. V splošnem je prireditev izpadla nadvse po-voljno in obrodila najlepši finančni in moralni uspeh. Velikonočne praznike smo torej v Chicagi preživeli v najlepšem razpoloženju. V soboto večer smo imeli slovesno Vstajenje, pri katerem je bila cerkev sv. Štefana zopet najmanj dvakrat premajhna. Prav tako tudi na velikonočno nedeljo je bila cerkev natlačena vernikov pri vseh sv. mašah. Še je naše slovensko ljudstvo verno kljub vsem poskušnjam brezverske-ga tabora, da bi ga odtrgali od cerkve Kristusove. Pozabiti ne smemo tudi lepega petja pri Vstajenju in pri vseh sv. mašah v nedeljo- Društvo "Adrija" je zopet pokazalo svojo pevsko umetnost. je 9 mesecev stara družine Mr. in Mrs. Paul Valenčič na Center St. — Umrla je Therese Kramar v Kenmore, stara 55 let. Pokoj-nica je do pred malo nazaj živela tukaj v Barbertonu in je bila splošno poznana kot "Kra-marjeva mati." Tukajšne Altarno društvo, katerega članica je bila pokojnica, ji je priredilo lep pogreb. Forme za "Personal Tax," katere so bile zaposlane od davčne oblasti, morajo biti izpolnjene in poslane nazaj do 1. maja, ako se hoče dobiti popust za sto dolarjev. V drugem slučaju pa morate plačati davek od cele precenjene svote. Tukajšna kompanija poulične železnice hoče sodnijskim potom preprečiti volilcem našega mesta, da ne bi mogli zopet voliti za ali proti pogodbi, kam se obrne in kam gre Mar- krave čez mejo. katero je omenjena kompanija tin Železnikar? Pohlevno potr-| Lansko leto smo morali nc-naredila z mestnim odborom ;ka na vrata "nazadnjaka" in kaj zelenjave tudi kupiti. Ca-našega mesta, in katero so vo- j"nazadnjak," ki ima usmiljeno kajte, smo si zopet mislili, dru-lilci že enkrat ovrgli. Govori se, [srce, mu pomaga, če že ne za- go leto bo drugače. Jn res, leda ako sodnija v Akronu ugodi ;voljo njega, pomaga zavoljo tos smo. določili mejo novemu gotovo naš katol. dramatični uri pa je pelo pevsko društvo)zahtevi kompanije, da bo šla'njegove žene ozir. družine. Ni J (Dalje na 4. strani) ATALA. Fr. R. Chateaubriand. "Moji dragi novoizpreobrnjenci," je rekel, obrnivši se proti množici, "k vam sta prišla brat in sestra in da je sreča še večja, vidim, da je božja Previdnost včeraj vašim žrtvam prizanesla; torej sta dva velika vzroka, da jo zahvalite. Opuavimo sveto daritev in vsak naj s^ udeleži v globoki pobožnosti, z živo vero, neskončno hvaležnostjo in ponižnim srcem." Potem obleče božji svečenik belo tuniko iz murvine skorje, vzame svqte posode iz tabernaklja, ob križevem vznožju, na kosu skale se pripravi oltar, voda se zajame v bližnjem studencu in grozd divje vinske trte da vino za daritev. Vsi pademo na kolena v visoko travo; skrivnost se začne. Jutranja zarja se je prikazala za gorami in je razsvetlila vzhod. Vse v pustinji je bilo zlato ali rožnato. S tolikim sijajem naznanjena zvezda je slednjič prišla v veliki svetlobi in njen prvi žarek je padel na posvečeno hostijo, katero je mašnik ravno v tem hipu povzdignil. O čar vere! O krasota krščanskega bo-go čast j a! Darovalec star puščavnik, oltar je skala, cerkev puščava, navzoči priprosti divjaki! Ne, ne dvomim, da se je v tem trenutku, ko smo klečali, res izvršila velika skrivnost in da je Bog prišel na zemljo, kajti jaz sem ga čutil, da je stopil v moje srce. Po daritvi, pri kateri je zame manjkalo samo Lopezove hčerke, smo se podali v vas. Tukaj je vladala najzanimivejša združitev socialnega in naravnega življenja: ob robu cipresnega gaja stare pustinje smo odkrili razcveteno setev; zlati va- lovi klasja so se valili čez deblo podrtega hrasta in snop enega poletja je nadomesto-val drevo treh stoletij. Povsod so se videli iz gozdov, ki so bili žrtve plamena, valeči se oblaki dima in plug se je počasi izprehajal med ostanki korenin. Zemljemerci so z dolgimi vrvmi merili zemljo; razsodniki so pa razdelili prve lastnine; ptica je zapustite svoje gnezdo, votlina divje zveri se je izpreme- ' veka in zemlje: človek je v ti pogodbi zemlji prepustil dedščino svojega potu in zemlja se je zato zavezala, da bo zvesto nosila žetve, sinove in pepel človeka. Medtem so prinesli blagovestniku otroka in' ta ga je krstil med cvetočim jazminom na bregu nekega potoka, dočim se je sredi iger in dela pomikal mrtvaški sprevod piloti "Dobravam smrti." Dva zaročenca sta pod hrastom sprejela nila v kočo; slišalo se je razbijanje kladiv poročni blagoslov in potem smo jih naselili m udarci sekire so zadnjikrat napravljali v enem kotu pustinie. Duhovni pastir je odmev, ki se je izgubljal z drevesi, ki so šel pred mu prej služila za pribežališče. čino, drevo in studenec, kakor je nekdaj Zamaknjen sem taval med temi slikami, Bog — tako stoji v knjigi kristjanov — ki so se se zlepšale vsled Ataline podobe blagoslovil neobdelano zemljo, ko jo je dal m sanj sreče, s katerimi sem varal svoje Adamu v dedščino. Ta izprevod ki je v srce. Občudoval sem sijajen uspeh krščan- pisanem neredu sledil svojemu voditelju s stva nad divjaškim življenjem; videl sem svojimi čredami od skale do skale, je mo- Jndijanca, izobrazujočega se v glasu vere: jemu ginjenemu srcu predočeval ona pr- pnsoBtovoval sem prvotnemu zakonu člo- votna preseljevanja prvih družin, ko se je Sem s svojimi otroci odpravil po nezjnanem svetu sledeč solncu, ki je šlo pred njim. Zvedeti sem hotel od pobožnega puščav-nika, kako on svoje otroke vpdi; odgovoril mi je zelo postrežljivo: Nikdar jim nisem dal nobenega zakona; učil sem jih sama ljubiti se, moliti Boga in upati na boljše življenje; vsi zakoni sveta so v teh zapopadeni. Sredi vasi vidiš neko kočo, ki je večja kakor druge: ob času deževja služi za kapelo. V njej se zbirajo vsako jutro in vsak venami semintja blagoslavljajoč pe- čer, da časte Gospoda in kadar sem od^so-"" ---,"J " ten, opravi molitev neki starec, kajti sta- rost je kakor materinstvo neke vrste sveče-ništvo. Potem gredo delat na polje in čeprav so lastnine razdeljene, da se more vsak naučiti socialnega gospodarstva, se spravijo žetve v skupne žitnice, da se ohrani bratska ljubezen. r Petek, 22. aprila 1927. "AMERIKANSK1 SLOVENEC O razmerah v Rumuniji, Iz Rumunije se pričakuje vsak trenutek vest o smrti kralja Ferdinanda. Seveda je težko kritično pretehtati poročila te vrste, saj se tičejo najde-likatnejše stvari v Rumuniji, ne toliko glede osebe umirajočega kot novega kralja, oziroma prestolonaslednika. Rumunska vlada ima v dani situaciji največji interes na tem, da postavi vesti o stanju kraljeve bolezni v javnost v tisti vrsti in kvaliteti, kakor je primerno njenim ostalim odredbam. Zato se negotovosti in netočnosti informacij ne moremo čuditi. Za današnje evropsko pojmovanje dinastičnih vprašanj, prestolonasledstva in kar je še tema sorodnega je vsekakor nekaj tujega, kar se dogaja zadnje dni, oziroma zadnji dve leti v Rumuniji. V Evropi ima-rno danes ali parlamentarne r, p ,blike ali parlamentarne monarhije, kjer je domala vsa politična moč koncentrirana v j >ok. h ljudskega zastopstva; strogo dinastična vprašanja niso eč važna in politično vodstvo države jih rešuje brez po-seonih komplikacij in njihove : ' obnosti politične javnosti ] ne zanimajo v večji meri. / dosledno izvedeni parlamen i režim je postranskega po-a. kdo naj sledi na prestopaj faktično gre samo za lalno stran. Zato spadajo anje komplikacije, ki iz-» iz sličnih dinastičnih iz-•mb, med izjeme moder-političnega življenja. prav Rumu ni j a je izje-vrste. Tamkaj so se no-a nasprotja koncentrirala vprašanja nasledstva in . da izzovejo dejanske t p med polit, stran-Razumeli pa jih bomo : ' h koto .ako si pokličemo v uničevanje Škodljivih žuželk. Prav tako je prejšnji liberalni režim pod vodstvom bratov Bratianu dobil pred leti volilni mandat in zmago; v volitvah ,dasi je imel v dotedanjem parlamentu le neznatno število poslancev. S temi kratkimi podatki je podan domala ves komentar, potreben za razumevanje sedanje napetosti v Rumuniji. Od tega, kdo postane kralju Ferdinandu naslednik na prestolu, zavisi, kdo bo imel za bližnjo bodočnost režim v rokah. Sedanja Averescova vlada je v skladu s kraljem sklenila, da preide nasledstvo na mladoletnega Karolovega sina in za njegove mladoletnosti naj vlada regentski svet s kraljico Marijo na čelu. S tem si zasigura vlado tudi za naprej in sprememba na prestolu naj potemtakem ne bi imela za posledico spremembo režima v državi. Generala Averesca podpira pri tem tudi liberalna stranka, ki ima z njim pakt, kakor se po- Največje zlo ameriških farmerjev v koruznem pasu je takozvani evropejski "corn bo-roča, s tem pogojem, da se Ru- rer," ki uničuje pridelke. Zvezni in državni departmenti so pa preskrbeli tozadevne stro-munija v vnanji politiki ne od- je, s katerimi uničujejo tega škodljivca, kakor vidimo na zgornji sliki. dalji od Francije niti od Male antante. Opozicijonalno-agrarna stranka, ki se je bila lani bridko prevarala v svojih nadah, daj v postane naslednica po Bratia-J novem liberalnem kabinetu, stavi sedaj poglavitne nade na spremembo na prestolu. Ako se realizira dosedanji načrt, nikakor ne more upati na to, da pride na vrsto, to je na via- Kanada. Piše :Rev. A. Mlinar, Hodgeville, Saak., Canada. (Dalje.) Od vseh čitateljev A. S. se za kanadsko farmarstvo stvarno zanima samo naš France pri Dravi, s katerim smo se pred kratkim seznali. Zanima ga farmarstvo v Kanadi, ker, je tudi on ekonom doma. Pa to ni vse. Menda ima po sta-rokrajskem mnenju ali izreku, župnik vedno najdebelejšo repo. Če je to tako, potem se mu ne čudim, da ga jezi, ker je naš John Haubrich, moj fa-ran, dobil petindvajset tisoč mernikov (bušlov) pšenice in pa pet tisoč • ovsa. Čeravno zavist ni ena najlepših čednosti j, jo pa v France ju vendar občudujem, ker vem, da bo po tem mojem dopisu vse sile napel, da pride do tistega uspeha. Naš John toraj ima nekaj čez dva tisoč akrov ali pa tri sekcije in pa en četrt. Od tega obdeluje okoli 1900 akrov. Ena tretjina leži zmiraj za eno leto v prahi toraj mu ostane nekaj čez 1200 akrov za setev. Vigredi, navadno mes- Iz delavskih krogov. nasprotni strani, ker država, če bo hotela v tem oziru pravično ravnati bo morala zahtevati za pokojninske fonde, tudi od onih, ki spravljajo od produktov največ profitov. Za preteku štiriletne funkcije parlamenta, ko bodo normalnim potom, po rumunski tradiciji, nač sledili liberali. Njena na-da more biti le eksprestolona-slednik, o katerem se trdi, da je hud nasprotnik sedanjih vladnih mož v Bukareštu; ta bi vsekakor podelil vladni mandat nacijonalni agrarni stranki. M M vonlo o raznih socialnih raz- grožala državo >ali občine Da_ merah, ki kličejo ze leta in le- lje naj zakonitim potom pre-ta po remeduri. Imamo pre- pove piketiranje, to je agitira-napolnjene sirotišnice, starost- ti za stavko ^ za(jržavati ne domove in druge take do- stavkokaze ob času stavk. Dr-brode ne ustanove, ki ječijo žavnim in občinskim uradni-pod silno težo odgovornosti itd. ikom naj bi bilo prepovedano In to se vedno bolj množi. Za- biti član kake unije ra2yen dr_ to so se začeli baviti s tein žavne. Prepovedano naj bi bi-vprasanjem razni sociologi in Io tudi prelamljati pogodbe od priporočajo različne predloge.' strani delavcev. — Take ne-Kajpada, ker vidijo, da tudi sramne p0g0je se drznejo sku-delavci dvigajo svoje glave, so šati oprtiti kot postavo na ško- ne- tfih. dobivali neunijski pre- - , . „ . -------------------- i -i + > •• , - trinog iz West Virginiie in Ken- 6 Jeh Zadnje Case zanimatl za do delavskemu stanu. Ta _ ^o^T^ZZr^0 ' Te meto^dTejopenu- I % ^Pričakovana ofenziva delav- Znana je zadrega, v kateri S^^e^J^^ , danskim premogarskim ba- ^SJE f" T^ T ^ je bila Rumunija ob izbruhu skliče vrhovni besarlbski svet!~ ' ^ "fV* ^ Pokojne"SSa tTsLmn tZl'un^ kT Sf zThtta" svetovne vojne. Ni se mogla iz 110 članov. Ta deželni svet^ fJ0 2 P^mogarsko orga- bo zboljgaI ^ 2a ge f^snjoTne ' in tudi ne znala odločiti. V Bu-! le 1. decembra proglasil Besa- mzaclJO svoje P°Z°dbe m do"1 • - - -- J0 sPlosne vprege so tako izorale dvanajst brazd na enkrat. Ker gredo vprege ena za drugo bi se na ta način ne mogle obrniti ob ko je oves še zelen. Oves se pusti na njivi, da se posuši in potem ga spravijo na kupe. Da ga veter ne raznese razteg- koncu; zategadelj grejo karjnejo vrvi Čez kopice ter nalo- naprej čez polje in proč od prvega oranja zopet začnejo na novo orati nazaj. Sicer se s tem- nekaj časa zgubi pa ni drugače mogoče. Plug ima nek ročnik, ki vzdigne orala že kamne na nje, da tako kopice skupaj držijo. Tam okoli takih kopic se potem živina drži celo zimo. Navadno stojijo na strani, kjer jih veter ne doseže. Ker pa je strniščc nad zemljo in se oralo tako j ostalo še zeleno, ko so oves po-prepelje nad celino do novega' rezali, še pozneje pokosijo Vigredi orjejo od 4; kar raste na strnišču in to ko- začetka. do 5 palcev globoko. Jeseni, če hoče pripraviti zemljo za drugo vigred, pa navadno orjejo od 1 do 2 palca, globokeje, pa ne več kot 6 palcev. Ena njem zelo dobro hasne. Tako je čudno gledati, kako se konji pasejo po snegu in se ne brigajo za oves, ki tam na ku-(Dalje na 4. strani.) no ujedinjenje, niso pa imeli poguma, da bi se odločili ali za zaveznike ali pa za Avstro-O^rsko, ker bi v nobenem slučaju ne mogli upati na popolno ujedinjenje vseh Rumunov. Šele potem, ko so 17. avgusta 1916 Anglija, Francija, Rusija in Italija zajamčile Rumuniji, da bo dobila v slučaju zmage oni del ozemlja avstro-ogrske monarhije, kjer prevladuje ru- karešti so pač mislili na narod- rabijo za moldavsko republiko, ki naj bi bila sestavni del federativne ruske demokratske republike. Toda 5. januarja 1918 so boljševiki zavzeli Ki-šinev. Člani deželnega sveta so pobegnili ter poslali v Ru-munijo delegacijo, ki naj izprosi pomoč. Tako so bili boljševiki s pomočjo rumunske vojske pregnani iz Besarabije preko Dnjestra. Državne posle je prevzel zopet deželni svet. 24-munski živel j, je stopila Ru- januarja je bila soglasno pro-munija 28. avgusta na stran glašena samostojnost moldav-zaveznikov. Tako se je zgo- ske demokratske republike, dilo, da je dobila Rumunija po Položaj nove države je bil Polomu osrednjih držav ru- silno težaven. Nova republika Nunski teritorij Avstro-Ogr- ni imela svoje armade, ki bi ske. Revolucija v Rusiji pa jel branila državne meje, in tudi povzročila, da se je Rumunija finančnih sredstev za organi-Polastila teko rekoč v enem; zacijo državne uprave ni mog-dnevu cele Besarabije. la dobiti. Ko je narodno ye- V aprilu 1917 se je razširil če v Balti in Soroki zahtevalo Pokret za osvoboditev tudi Ru- priključitev Besarabije Rumu- govore in se pripravljajo, da u-vedejo sistem odprtih delavnic. Seveda vodilni taktičarji pre- ba agrarne reforme itd.) Ko so po končnem polomu osrednjih sil v novembru 1918 narodni sveti v Bukovini, Erdelju j žen nikake in drugod objavili brezpogojno priključitev vseh pokrajin Rumuniji, tedaj je tudi besarabski deželni svet 27. novembra proglasil priključitev Rumuniji. Rumunska ustavotvor- .------ državne volitve. socialne razmere. Kompanije Delavski svet je tako ozlovo-imajo pravila, da morajo de- ijenj da se trdi, ako pride se-lavci delati 30 let in več za e- daj do državnih volitev, da bo no družbo, potem še le dobi stranka angleških laboritov1 pokojnino. Ce bi pa delal reci- pridobila najmanj nadaljnih' mo samo par let manj, pa ga sto poslancev. Neki delavski delodajalci odslove, bi po kom- voditelj je izjavil: "Naj le bi-1 panijskih pravilih ne bil dele-( jej0 po nas kot po žogi, toda1 pokojnine. Kam1 zapomnijo si naj, da bolj ko' naj gre potem na zadnja leta?| bodo to žogo bili, bolj jim bo To je kritično vprašanje, ki ga! nazai odskakovala " je treba rešiti v občo zadovolj-nost prizadetih starih delavcev. Zato zadnje čase se čezdalje bolj čuje glas, da se mora u- na skupščina je to priključitev j stanoviti državno starostno po-29. decembra 1919 kratkomalo kojnino. Kajti edino država ratificirala. Rumunska suvereniteta nad Besarabijo je bila priznana na mednarodni konferenci 28. oktobra 1920 v Parizu. Ta dogovor so podpisale z ene strani Velika Britanija, Francija, Italija in Japonska kot glavne zavezniške velesile na drugi strani pa Rumunija. Pariški dogo- munov v Besarabiji. Kakor v niji, je deželni svet 9. aprila drugih krajih Rusije, je bil ta objavil priključitev Rumuniji j vor je najprej ratificirala An- Pokret tudi v Besarabiji osre- pod gotovimi pogoji (široka j glija nato Francija in končno dotočen y kmečkih in vojaških pokrajinska avtonomija, izved-! 8. marca tudi Italija. bo v stanu skrbeti za stare o-nemogle delavce ,to je za vse enako. Zato je pa treba u-stvariti posebne socialne politike, ki bi delovala nato, da se potom državnih zakonodaj v vsaki državi uvede in ustanovi starostna pokojnina. Na ta način se bo omejilo revščino, ki med delavskim stanom dnevno narašča. Za dosego tega bo treba še precej boja. Zakaj kapitalisti ne bodo mirovali na nazaj odskakovala.' -o- Gospodarski napredek ameriških delavcev. Po uradni statistiki je v Združenih državah točasno 36. delavskih bank. Vloge neprestano naraščajo, kar pokazu-je, da se delavci zavedajo, da je treba podpirati svoje lastne delavske ustanove. S tem po-] stajajo gospodarsko močni._' Veliko delavskega denarja gre v investacije v razne podjetja, ki jih obratujejo delavske organizacije same. -o- —Merchants, advertise in 'Amerik« n ski Slovenec." Denar v Jugoslavijo brzojavnim potom! MI RAČUNAMO: Za ameriške dolarje: Za dinarje: $ 5 «00 ....... .$ 6.15 200 Din ... 4.45 10.00 ....... . 11.25 500 Din ... 9.80 15.00 ....... . 16.35 1000 Din ... ... 18.90 20.00 ....... . 21.45 1500 Din ... ... 28.00 25.00 ....... . 26.55 2000 Din ... ... 37.00 35.00 ....... . 36.70 3000 Din ... ... 55.40 50.00 ....... . 51.90 4000 Din ... ... 78.50 75.00 ....... . 77.50 5000 Din ... ... 91.60 100.00 ....... . 103.00 10000 Din ... ... 182.00 200.00 ....... . 204.50 15000 Din ... 273.00 300.00 ....... . 306.00 20000 Din ... ... 363.00 400.00 ....... . 407.50 30000 Din ... ... 543.00 500.00 ....... . 509.00 40000 Din ... ... 724.00 600.00 ....... . 610.50 50000 Din ... .. 902.00 700.00 ....... . 712.00 60000 Din .... .. 1082.00 800.00 ....... 818.00 70000 Din .... .. 1260.00 900.00 ______ 914.00 80000 Din 1441 00 1000.00 ....... . 1015.00 90000 Din .... .. 1620.00 Za pošiljke po pošti se sprejema samo Money Orders, American Express ček, ali pa bančni draft. Osebnih čekov po pošti ne sprejemamo. Nobenih drugih pristojbin in nobenih odbitkov ▼ Evropi. Metropolitan State Bank 2201 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Uradu jemo: Dnevno od 9:00 zjutraj db 4:00 popoldne. Ob torkih in sobotih do 8:30 zvečer. KAPITAL IN PREBITEK: $300,000.00 PROMET IN VIRI NAD $3,500,000.00 ______ Petelc, 22. aprila 1927. AMERIKANSKI SLOVENEC KANADA. j dan več denarja požrejo (Nadaljevanje s 3. strani.) konji sena itd. Ravno je bil pu leži. Kadar pade sneg bolj Mr. Simon tukaj na obisku ter debel, si konji kopljejo travo a- mi pravil, da je dobil nek seli ostali oves izpod snega. Si- znam farm, ki bodo šle pod cer ima vsak farmer štale za "pauko" to leto. Dobile se bo-konje, ampak konji so rajši zu- do lepe farme za dober knp, naj na mrazu kot pa v Šlevu.f ampak samo za tistega, ki ima Kedar je mraz občuten jih go- kaj pod palcem. Ogromno ste" nijo v hlev, pa le malokdaj. — vilo naseljencev se bliža Kana- V ga n j an je konjev v hlev zahteva zmiraj kratko dirko proti domu. Navadno gre hlapec na konju po nje. ampak imajo tudi pse, ki jih gonijo domu in kedar se enkrat zažene-jo gre precej glasno in hitro proti hlevu. Krave so večinoma v hlevu razun v poletju. Svinje so večinoma zunaj. Drugo Francetovo vprašanje je: '*Kako je mogoče, da postane človek čez par let bogat farmar?" Ravno sem dobil pismo od fanta v Ameriki. di v najkrajšej bodočnosti. V par tednih pričakujejo 14,000 iz Europe in letos bi imelo po naznanilu Rev. J. Santha, našega ogrskega agenta za Ogre, priti 20,000 Ogrov sem. V desetih mesecih lanskega I. prišlo je v Kanado 118,199 ljudi skoro 50,000 več kot leto poprej. Slovencev primeroma malo pride sem. Ravno piše naš France, da se 'Korošci pripravljajo za v Ameriko, pa se bojim, da bodo stari postali pre dno se njim posreči v Ameriko; kvo-Pravi, da je tri leta tam in si te so davno zasedene. Toraj je $1400.00 prihranil! Hoče France na delo, da boš bogat, svojega brata iz starega kraja j ko pridem domov! sem v Kanado in potem pride še sam. Ali misliš, da bo ta fant kedaj bogat farmar postal? Gotovo ker on zna novec prav obrniti in če se mu nesreča ne pripeti, bo kmalu bogat postal in lažje, kakor kjerkoli drugod. Na farmi dela zemlja in živina zastonj. Fa-brika ne dela za človeka, ampak človek za fabriko. Če si človek more dobiti še zemlje za $10.00 od vlade vsaj 160 ak-rov, imel bo dober začetek. Kot samec bi vsaj v začetku ne smel imeti več kot 320 akrov. Ker stane mašinerija velik denar, se mora najprvo izkoba-cati iz dolgov. Farmar v dolgovih in pa velikem- posestvu ne zaleže dosti. Naš John tukaj z svojimi 2000 akri mi je pravil, da je le malo manjkalo, da enkrat ni vse skupaj zgubil. Tedaj je povstal siv. Kupil je namreč celo sekcijo skoro na "puff", pa je imel iz-vanredno srečo, da je drugio leto pšenica jako dobro obrodila. Večkrat sem slišal, da so posestniki velikih farm večinoma v financielni stiski. Toraj ra;sun IZ SLOV. NASELBIN. (Nadaljevanje 2. strani.) velikemu vrtu in ga obdali z žico, da ne bo noter nepotrebnih gostov, krav in kokoši. — Brat Viktorijan sedaj koplje kOt zavedamo tudi mi. Zato s tem večjo vnemo delamo in Se trudimo za Lemont. Ko bi le vedeli, koliko načrtov že imamo! Na veliki četrtek smo dobili novo moč v pomoč. Prečastiti p. komisar so preoblekli Mr. Johna Jordana iz Willarda in mu dali novo ime. Od sedaj ga kličemo za brata Cirila. 2e kot kandidat je storil Mr. Jordan veliko za Lemont, sedaj bo gotovo še več, s podvojeno močjo in vnemo. Ljubi Bog mu podeli posnemalcev v vzvišenem re-dovniškem poklicu! Še ena novica. Od začetka velikega tedna se mudi pri nas v Lemontu p. Odilo Hajnšek, gvardijan iz Brežic na Štajerskem. Iz starega kraja je prišel semkaj misijonarit. Rad bi pozidal samostan, ki ga je pred leti zrušil potres. Ker ga drugače ne bi mogel, zato si je mislil, bom pa šel v Ameriko. Tukaj po slovenskih naselbmah potrebujejo misijonov in dobrih misijonarjev. P. Odilo je dober misijonar, česar niso dokazali samo nešteti njegovi mi-sijoni v starem kraju, ampak tudi njegova dva dosedanja misijona v Ameriki, v Steelto-nu in pri Sv. Lovrencu v Cleve- tudi če bi prišla semkaj vsa obiskala, je baje tudi trgovina Chicaga in več ko polovico Jo-! rojaka Jakoba Sega na Ruby lieta. Ne zamudite torej ugod- Street. Obiskala sta pa tudi Jone prilike in pridite semkaj v;že Sitarjevo gostilno mehkih obilnem številu! Videli boste'pijač na 100 Indiana Ave. V naš napredek, videli boste le-!šegatovi trgovini sta dobila poto našega Lemonta. I $6.71, v Sitarjevi gostilni meh- Na veselo svidenje vam kliče kih pijač pa $4.00. Ker sta tr- Fant od Iemontske fare. govec Šega in pa g. Sitar oba precej premožna, sta nepovab- vem. Vendar, ka*kor vse kaže, i jena obiskovalca gotovo misli- bo stari župan ostal. Župan Ia, da bo plen toliko večji. Pa Sehring je najbolj priljubljen žalibog, bil je le majhen plen in bo najbrže ponovno izvo-in zdaj se bota morala za pla- Ijen. čilo še hladiti v špehkamri. . Danes, ko pišem te vrstice, Naj bo za enkrat dovoIj' pa se pri nas vršijo županske vo- *>rihodnjic zopet kaj. litve. Kdo bo zmagal še ne - Tone s hriba. in popravlja v novem vrtu od jlandu. Oba je vodil z velikim jutra do večera. In zelenjave |iispehom in v splošno zadovolj-bo dovolj in še preveč. .nost. Prvi je trajal en teden, Lansko leto smo morali pla- ^drugi pa dva tedna. Seveda sta eati visoko zavarovalnino proti ga oba misijona nekoliko zmu- j požaru. Zopet smo si mislili: .čila in prišel se je razvedrit v "ne boste nas" in smo kupili naš lepi Lemont. Bil nam je velikanski železni reservoar. V prav dobrodošel. Ker ni samo njem se bo nabirala voda. Ker dober govornik, ampak tudi pa mora biti reservoar globoko dober pevec, nam je pomagal v zemlji, zato je treba zopet pri petju velikega tedna. Imeli kopati. Toda Lemontčani smo | smo peti oficij in peli smo ža-navajeni kopati in smo skopali lostinke preroka Jeremije, kaže precej rovov in jarkov, zato kor jih pojejo po samostanih v se ne bojimo tudi tega dela. In starem kraju. P. Odilo sedaj ko bomo naredili to delo, se bo sama po sebi znižala zavarovalnina, ker bo nevarnost ob morebitnem požaru manjša. — Čim manjša je pa nevarnost, tem manjša je zavarovalnina. po praznikih čaka in se pripravlja na nove misijonc. Tudi mi v Lemontu čakamo in se pripravljamo, toda ne na misij one, ampak na rojake od blizu in daleč. Na Belo nedeljo smo oznanili prvi romarski Lansko poletje še nismo ime li romarske hiše, letos jo ima- shod v letu. Ob desetih bo slo-mo. Da bo romarska hiša zve- jvesna sv. maša s pridigo, ob marljivosti in varčnosti je tre-' zana s cerkvijo in samostanom, jdveh popoldne pa bodo večer-ba še dober kos sreče, da po-'b<) treba graditi cesto. Tudi te- nice stane bogat. Brez teh lastno-' deIa Lemontčani ne u-stij pa še nikjer na svetu ni-.strašimo. Saj smo jih lansko kdo ni postal bogat. Najbolje1 leto Precej dogradili: tja proti gre farmarju, če si je vzel 160! Jolietu eno in tja proti ofisu akrov, se uredil in plačal vsc'in na hrib drugo, tako, da mu ostane nekaj na! Dela je torej vedno dovolj. rokah vsaj po treh letih. Po tem si kupiti ali najeti druge 160 akre itd. To je najvarnejša pot. Dosti farmarjev gre tudi na kant ker so si preveč upali pa letina ni spadla, kakor so se zanašali,nekateri gredo v špekulacije z zemljo ali drugimi podjetji; vsi pa skoro preveč denarja zmečejo na drage automobile, kateri vsak Koliko moremo, storimo, in še več ko moremo. Tisti, ki pridejo semkaj, občudujejo nas in našo vztrajnost. Posamezne družine prihajajo že od takrat, ko je skopnel siieg. Lepi nedeljski popoldnevi jih zvabijo na deželo . . . Da, prijetno in veselo je pri nas v Lemontu. To prizna vsakdo, ki pride semkaj. Tega se Cerkvena slovesnost bo hitro končana in tedaj se bo lahko vsakdo razvedril, kolikor mu drago. Trata po hribu je že o-zelenela in tudi nekatera drevesa so začela poganjati. Sve- TONE SPET PIŠE. Joliet, 111. Velikonočni prazniki so minuli. Pri nas smo jih obhajali tako slovesno, da ne verjamem, če nas v tem kaka druga naselbina bita. Zlasti pri Vstajenju je bilo lepo. Veličastna procesija, katero je spremljalo krasno petje našega cerkvenega ! zbora. Naši pevci in zlasti njih j učitelj Mr. R. Zupanec zaslu- t žijo radi tega najlepšo pohvalo. Velikonočna kolekta je »baje ena najboljših, vsaj tako se ču-je po naselbini. Zdaj ko je post minul, čas zatajevanja itd., pa lahko zopet pogledamo malo naokrog, če bo katera za nas. Soseda me zdaj že zopet ogovarja. Se sicer drži nekam bolj rezervirano, pa vendar vidi se, da glavna jeza jo je že minula in zdaj j bo kmalu dobro. Kdo pa naj j vedno jezen bo. To ni krščan- j sko, ne človeško. Jezni smo na ; svetu zato, da imamo potem kaj odpuščati svojim bližnjim. Odpuščamo pa spet zato, da se prihodnjič spet lahko z jezimo in tako gre ta red naprej brez konca in kraja. To pot imamo tudi slabe novice, ki nam na hribu ne delajo posebne časti. Ni sicer nič posebnega. Taki smo, kakor so drugi ljudje. Mnogo je med nami dobrega, pa je tudi tupatam kaj slabega. Smo pač ljudje. Dva naša mladeniča sta bila te dni prijeta radi uzmovanja. 19letni Ed. Božič s 514 North Broadway St. je bil od policista ustreljen, ker se mu ni hotel takoj podati na zahtevo. Ustreljen je v nogo, na kar je bil prijet. Drugi pa je Aleks. Butcher (najbrž Bučar), tudi iste starosti, pa s 70G N. Broadway Streeta, ki je bil prijet od policista malo prej. Zadnji je policaju izpovedal, da sta z Božičem okradla tri trgovine, kjer pa nista dobila mnogo. — Med drugimi trgovinami, ki sta GLASNIK SHEBOYGANSKIH TRGOVCEV IN OBRTNIKOV. Podpirajte trgovce in obrtnike v domači naselbini. Podpirajte trgovce, ki podpirajo Va£ list. Omenite jim večkrat *'Amer. Slovenca", v katerem oglašajo. S tem pomagate listu in trgovcem. _^^^^^ Those advertising in "Amerikanski Slovenec" deserve all support from readers of this paper! — Always support your heme town dealers and merchants! South Side Wood Supply South 10th Str. in Alabama ave.j Sheboygan, Wise. Se priporoča za nakup raznovrstnih drv vsem Slovencem in Hrvatom. ROK JURIČEK, lastnik. žega zraka ne bo zmanjkalo, jih nepovabljena obiskovalca 4* V KANADO Vam dobimo zanesljivo Vaše sorodnike iz starega kraja v mesecih marc, april, maj, junij in julij, pa tudi jamčimo za vposelnost. Amerikanci, ki želijo farme so dobrodošli vsaki dan. Mi smo Kanadci in imamo stalni urad v Regini že čez 20 let. Slovenska pisma naslovite na: "Rev. A. Mlinar, Hodgeville, Sask., Canada." Simon & Oberhoffner — NOTARJI ETC. — 1?17 — 11. Ave. Regina, Sask., Canada * * ................... « fv- Jeweler On the Cor. 8th Str. and New York ave., Sheboygan, Wis, l.tMt.tM'.M.'^.ll.tl.M.A.n.M.ll^l.ll.W, JACOB GEREND POHIŠTVO IN POGREBNI ZAVOD 704-706 N. 8th Street, Sheboygan, Wis. Tel. 377 J. 3747 W. BRYANT STUDIO FOTOGRAFI ST. 616 No. 8th St^ Sheboygan, Wis. Izdeluje najlepše slike. Se Slovencem priporoča v naklonjenost! Slovenskemu občinstvu V NO. CHICAGO -WAUKEGANU naznanjam, da sem prejel pravkar v zalogo spomladanske in letne obleke, vsake vrste različnih barv in velikosti. Pridite in oglejte si jih f Obenem je vam na razpolago velika zaloga vsakovrstnih obuval. Istotako vsake vrste sloveča "Coopers" spodnja obleka, praznične srajce, za na delo itd. Tudi vsakovrstne ovratnike in ovratnice. Cene zmerne, blago prvovrstno, postrežba točna! Se vsem priporoča za po set! 502 — 10th Street, WAUKEGAW, ILL. I JIIIIIIIIIIIIIMIUilUU! mi imuni in m ihutwhuiiihi ft utjigtiflwflit.v »^m iii^fr^ Kakšen način investiranja je danes najbolj popularen? m. . M si ' m II E D OSMIMI LETI bi odgovorili na to vprašanje naglo rekoč: "Liberty Bonds.* Danes, ko vlada ne ponuja več svojih bondov ljudem, se je večina obrnila drugam, ta večina še vedno raste in investira svoje prihranke v "securities of the public utility companies" ki nas zalagajo s plinom, elektriko in nam nudi udobno transportacijo. Dovolj je razlogov, zakaj je ta način investiranja najbolj popularen danes. 'Public utility service' je nujna potreba 1. Postanete eden izmed last-Fnikov naprav, ki producirajo po-■ trebščine, katerih se poslužujejo milijonarji in delavci — za kar so vedno večje zahteve. A stroški so všteti k življenskim potrebščinam. 2. Dividende se vam pošljejo po pošti vsake tri mesece, sigurni ste 6 odst. o. Idealna investacija za ljudi, ki imajo le malo denarja. Delnice so po $100 in se dobijo na lahka odplačila, ki se lahko prodajo, če kdo potrebuje denar. Pridružite 3e 650,000 investor jem Nad (550,000 mož in žena v Illinois je že na poti iinačne neodvisnosti. Več tisoč se jih je po-služilo našega načrta za odplačevanje, po par dolarjev mesečno. Denar se vrne vsakemu, ki ni več zmožen plačevati. Ta oglas vam muli lepo priliko, da se pridružite tej množici zadovoljnih delničarjev, ki so vaši sosedje. Še danes pošljite po pošti kupon, mi vam pošljemo vse podrobonsti zastonj. Utility Securities Company 72 West Adams Street, CHICAGO St. Louis Milwaukee Louisville Indianapolis "IllillfrHIHHfNIf Utility Securities Company. 72 West Adams Street, Chicago Without obligation. p!en.-c mail r.ic literature telling how I may invest in public utility stuck, paying about 0''< . on easy payments it I choose. Name .............................................................................................................. Street .............................................................................................................. City ............................................ State (nmiimnmiflmif- "Najboljše delo za manj denarja" i Nobenega izgovora za slabe zobe. Časi o bolečinah pri zdravljenju in popravljanju zob •so minuli, pa tudi stroški za dentistovo delo so tako malenkostni, da bi ne smeli delati zapreke. Tudi ako imate le en zob, ali več, ki so pokaženi, ne odlašajte, da bodo še slabši. Pridite takoj jutri in zavarujte si svoje splošrio zadravje z zdravimi zobmi. * C. V. McKinley, D. D. S. naslednik Burrows zobozdrornflka D' Arcy poslopje, 2. nadstropje št v. sobe 204 Phone: 4654 CHICAGO IN VAN BUREN STREETS JOLIET, ILL. Preiskava in BREZPLAČNO ženska postrežnica Odprto t md 0w z Intra j de V nedeljo od 10« »jutraj do 12. opolwdMt ! • - V Petek, 26. aprila 1927. AMERIKANSKI SLOVENEC T 5 (THE HOLY FAMILY SOCIETY) VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914. SEDEŽ' JOLIET ILL Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR: Predsednik.................„....GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet, I1L I. podpredsednik_______JOHN N. PASDERTZ, 1425 N. Center St., Joliet, I1L II. podpredsednik ... J OS. PAVLAKOVICH, 39 V/inchell St., Sharpburg, Pa. Glavni tajnik__________________________JOS. SLAPNIČAR. 311 Summit St., Joliet, I1L Zapisnikar.._______________________PAUL J. LAURICH, 512 N. Broadway, Joliet, I1L Blagajnik...........................SIMON SHET1NA, 1013 N. Chicago St., Joliet, I1L Duhovni vodja.........._....REV. JOSEPH SKUR, 123—57th St., Pittsburgh, Pa. NADZORNI ODBOR: ANDREW GLAVACH, 1S41 W. 22nd St., Chicago, 111. JOSEPH HORVAT, 745 Summit St., Joliet, 111. JOSEPH MEDIC, 823 Walnut St., Ottawa, IlL POROTNI ODBOR: FRANK PAVLAKOVICH, 28 School St., Universal, Pa. ANTON ŠTRUKEL. 1240 Third St., La Salle, 111. JOSEPH KLEMENČICH, 1212 N. Broadway St, Joliet, I1L -o- Do dne 1. jan. 1927 je D. S. D. izplačala svojim članom in članicam ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin v znesku S46.481.91. -o- Prosimo Slovence in Hrvate, v državi Illinois in Pennsylvania, da v svo-;ih naselbinah ustanovijo moško ali žensko društvo ter ga pridružijo Družbi sv. Družine. Za ustanovitev društva zadostuje 8 članov(ic). Sprejemajo se moški in ženske od 16. do 55. leta, otroci od 1. do 16. leta. Zavaruje se lahko za $250.00 ali $500.00. Ko dosežemo število 2000, se zviša zavarovalnina na $1,000.00. Cd 45. do 55. leta se zavaruje le za $250.00. Poleg smrtnine se zavaruje tudi za razne poškodbe in operacije. ROJAKI, PRISTOPAJTE K DRUŽBI SV. DRUŽINE! 'in sovražnega ognja, podoben] [Nelsonu, da sta bili Indefatiga- žar v skladiščih. Težko je primerjati pomorsko bitko z bojem na suhem. Toda lahko bi !se primerjalo vsako ladjo z eno divizijo pešcev. Dve diviziji od šestih sta bili torej v trenutku uničeni. Sovražnik, ki ga ni mogel premagati *s šestimi kri-žarkami proti petimi, ima zdaj pet ladij proti preostalim štirim. In vrh tega so vse nemške križarke nedotaknjene in kakor se zdi, naravnost neranljive. Kljub temu nadaljuje e-skadra pričeti boj. Vse zgibe jeklenih gradov vodijo instruk-cije enega samega moža. To je trenutek, ki ga rada omenja in ga bo omenjala angleška vojna Do te bitke so bili vendarle vsi dogodki, četudi strašni, v ble in Queen Mary uničeni in'okvirju prejšnjih izkušenj. — da tudi njegovi ladji grozi po-j Križarke so se. borile že poprej,. admirali so poznali karakter boja, moč orožja in preizkušnjo ognja. Zdaj sta se pa bližali glavni sili s hitrostjo 35 milj na uro in z vsako minuto pluli v kraljestvo odločitve in neznanega. Trenutek, na katerega so bile skozi leta osredotočene misli in sile angleške in nemške mornarice, je bil zdaj tu. Na obeh straneh so bile skoro vse pomorske sile pripravljene na boj. V angleškem mornariškem ministrstvu je misel na veliko pomorsko bitko obvladala vse ostale misli, imela je prednost pred ostalimi in njej je bilo vse žrtvovano. Vse je izrabljeno zgodovina. In resnično tudi za- za zgradbo takega brodovja, služi, da piše o njem. Queen Mary je podlegla, Indefatigable je izginila v valovih, Lion ki bi nemško brodovje v najkrajšem času v pravem pomenu besede zmlelo. Brodovje je IZ CHURCHILLOM VOJNIH SPOMINOV. (Dalje.) Bilo bi neverjetno, cia bi za ■\inii nemškimi ladjami, ki ■ c pojavile na obzorju, ne ■ i i še močnejši oddelki. Toda • so bile opažene le lahke ■ i. i.rke in torpedovke. Pri- no ob 15.20 minut je opazi-"Xcw Zealand" pet sovraž-j ladij in kontno po 15.31 • utah je "Lion" razločila! nemške bojne križarke, j i > /.a drugo. Admiral v. Hip-j ■ se je menda eno uro ukvar-,il s poizkusi, podobnimi poiz-i i.-om Beaityja. Njegove lah-; kc križarke so zavozile med angleške izvidne ladje. Hipper, iim je hitel na pomoč in ob' '■>.20 minul naenkrat opazil J Ho eskadro Beattyja, ki je s j • > I no paro vozila proti nememu brodovju, spremljana • i lahkih kvižark in podpirana •1 velikih sivih oblakov na za-odnem nebu. Kakor 24. jan. i. I 'J 15, je !>il tudi zdaj nagel, i'kazal je brodovju, naj se ta-<)" obrne in odredil, naj navidezno jadra proti nemški obali. Zdaj sta bila dva faktorja i a delu. Beattv je dobro vedel, ti-«, je mogoče prisiliti sovražnika k boju, dočim se je Hipper dobro zavedal, da vabi angleško brodovje, da bi zajadralo naprej, naravnost v žrelo velikega nemškega brodovja. Obe eskadri sta pluli po morju, ki ,ie kmalu odmevalo od oglušujočega ognja topov. Poveljnika obeh brodovij sta imela najboljše nade. Beattv — ker je bil gotov, da je sovražnika pravzaprav že premagal, von Hipper pa, ker se je v duhu dobri kal svojemu načrtu, kako izvabi sovražnika v zasedo. Srečanje bojnih križark, ka-b ri mu je sledila bitka glavne- tisk? pa litijsko sodbo nista bila zado- mo samo kovali jn gledali? voljna in sta prišla v Ljublja- Ne smemo, temveč na delo mono. No in tu sta pošteno pove- ramo za svoj list A. S.! dala, zakaj sta Okorna nabila| -0 in sta prosila za znižanje kaz-j \z URADA DRUŠTVA SV. ni. In reš je senat vpoštevalj MARTINA ŠT. 17S KSKJ. fantov kes in jima je znižal na spoved ali da bi zahajali v cerkev. Vemo še, kako je bilo nedavno, ko je eden naš tak rojak se ponesrečil-in je bil pokopan brez duhovnika. Ne pozabite, da človek nikoli ne ve, kje ga smrt čaka. Še enkrat, dragi rojaki, ne pozabite na belo nedeljo, ko bo veselica društva sv. Martina, na katero vas vse prav uljudno • vabimo. i j S sobratskim pozdravom vsem .članom našega društva in Jed- j note ter vsem rojakom v našel- i bin i. — Odbor: i A. Nečemer, preds., J. Turner, tajnik, Steve Zapcich, blag. nite se za dve točki k pristanu, t. j. za dve točki bliže sovražnika!" Kriza boja je bila premagana. — Vsa uničevalna akcija Nemcev se je omejila na prve pol ure boja. V nadaljevanju pa je angleško ladjevje, dasi (Dalje prih.) IZPRED SODIŠČA. Smrtna nesreča pri postavljanju Radio-antene. V dnevih okoli 25. nov. lani _ „ . , „ .v _ , , . . je postavljal železniški urad-po številu slabse, pričelo dobi- l.k gtanko p pH posestniku Jo_ vati premoč. Streli njegovih topov so pričeli zadevati, dočim ! ni samo toliko trpelo od sovraž- sipu Oražmu na Selu Kadio-an-i teno. Ko je hotel vezati žice s strehe gospodarskega poslop- Obe strani sta prosto izvolili bojno razdaljo. S streljanjem je pričel "Liitzow" in njemu je malo po 5.15 minutah odgovoril "Lion/' Vsaka ladja je imela svojega lastnega nasprotnika. Ker je bilo šest angleških ladij proti petim nemškim, sta Lion in Princess Royal lahko osredotočili svoj ogenj na sovražno ladjo Liitzow. Tekom boja se je tudi zgodilo, da sta dve angleški ladji streljali na eno nemško, dočim sta drugo ignorirali in nasprotno. Dve minuti po pričetku streljanja iz velikih topov je bila The Lion dvakrat zadeta in tretja salva Princess Royal je pogodila Liitzow. Z obeh strani so bili oddani zmirom štirje streli naenkrat. V prvih 37 minutah boja, ki je trajal poldrugo uro, je bila tretjina angleškega brodovja uničena. Ob štirih se je "The Indefatigable" po 12 minut trajajočem boju z nemško križarko "Von der Tann," zadeta s tremi od štirih strelov, potopila skoro s celo posadko. 26 minut pozneje je "Derfflinger" zadela "Queen Mary," ki je po 30 sekundah eksplodirala, in so se v stebrih dima videli rešilni čolni, ki so frčali po zraku. "The Tiger" in "New Zealand," ki sta pluli za Queen Mary, sta se le s težavo ognili njenemu razbitemu trupu. The Tiger je vozila skozi" oblak dima, ki je bil temen kakor noč. Medtem je bila Lion po osem-minutnem nepretrganem boju zadeta v srednji stolp in ta strel bi bil lahko usoden, če bi ne bilo sijajnega razumevanja in velike udanosti posadke. Na mostiču križarke The Lion. Medtem je zvedel viceadmi-ral, ki je kadil po poveljniškem mostiču sredi granatnih črepinj dij in signalizirala: "Bojne ladje na vidiku." Skoro v istem kazen in sicer vsakemu na dva dni. r Vesela svojega uspeha, sta odšla iz dvorane in odtod k Dalmatincu na likof. -o- DVA NADEBUDNA RE-KRUTA. Zopet sta nastopila bratca Lojzek Čadež, nekje-od Vrhnike, in Anton, ki je baje iz Koroškega, pred ljubljansko sodišče, kjer sta že dobro znana. Obtožena sta bila, da sta vlomila lani poleti na glavnem kolodvoru v Ljubljani v plombiran železniški tovorni voz. Odprla sta ga, brkljala po njem, pa bilo je vse pretežko, kar bi bila rada odnesla. Toda obupala nista. Vlomila sta še v drugi voz. Tam jima je bila zapeljiva sreča na videz malo bolj mila. Našla sta vse polno finega manufakturnega blaga, usnja, preprog, čaja, riža, fig in cikorij, rozin, slaščic in roži- nega ognja. Ob 4.33 je "The, dvorišča na stano- Southampton opazila začetek Q hi-o> je , klobeig dolge vrste nemških boinih la- ... , . ,__^ , • ^ 6 ; žice skozi neko odprtino gospo- darskega poslopja. Nesrečen , . ,! slučaj pa je hotel, da je prile-trenutku, ko je prispel signal: tel klobčič> ki se je odvijal, na The Lion, je tudi Beatty o-j na električno napeljavo, kjer pazil nemško ladjevje. V tre-, je žica obviselaj klobčič pa sejčev. Odprla sta več zabojev in nutku je obvladal situacijo. Ne je radi teže odmotal in je paJsi začela polniti usta in žepe. da bi izgubil sekundo, je takoj na dvorišče. § tem pa je I Ker pa sta postala preglasna— ukazal preostalim ladjam, naj |napravii električni stik z zgor- pila sta tudi konjak in rum — se obrnejo. Križarke so s polne ■ -Q električno napeljavo, ki i je prišel izza vogala v nočni vsak SV0J° dolžnost, bomo ime-paro plule nazaj k Jelhcqeju. i. bU tem učinkovitejši, senci vozov čuvaj. Pokukal je,h do polovice leta oO članov, ce ker je bilo mokro vreme. —|skozi špranjo — nekateri že-jP» vsak član le enega novega Ta klobčič je slučajno opazil lezniški vozovi so namreč še [dobi, nas bo pa 75. hlapec Anton Resnik. Neve-jvedno "špranjasti" — in je o-! Prosim tudi vse člalie' de in nepreviden je priskočil in pazil v vozu sumljivo senco, kijda daJ° tudl SV°J° dcco v nase ga pobral. To pa je bilo usod- se klanja in dviga nad težkim,društvo m KSKJ. Mislim, da Chicago, ill. Društvo sv. Martina št. 3*7S 'KSKJ. v Chicago, 111., priredi v nedeljo, dne 24. aprila svojo drugo veselico odkar obstoji. Tem potom prosimo vsa chika-ška slovenska društva in vse o-stale Slovence in'Slovenke v mestu in okolici, da nas imenovani dan mnogobrojno po-eii-jo. Razvedrila bo na naši veselici v izobilju. Toraj prvo nedeljo po Velikinoči naj ne bo rojaka v naselbini, ki bi ne prišel na našo prireditev. Muzi-kante bomo imeli prvovrstne, to so Mr. Račič in Mr. Fovs, ki bodo s svojimi izbornimi muzi-kanti svirali lepe komade. Veselica se bo vršila na Lincoln in 22. cesti, to je v novi šolski dvorani sv. Štefana. Ta prostor je znan vsem Slovencem od blizu in daleč. Nadalje tudi prosim, da bi člani malo poagitirali za nove člane. Predramite se, spimo i : tako predolgo. Le rokave zasukat, pa pojmo na delo. Če se bomo vsi potrudili in storili Hipper, ki se je združil s "Scheerom," je izbral isto smer — tako da sta se situaciji obeh admiralov popolnoma izpreme-nili; oziroma, bolje povedano, sta zamenjala uloge: Beatty je skušal približati nemško brodovje glavnemu angleškemu brodovju. Hipper je zasledoval umikajočega se sovražnika, ne da bi se zavedel, da se z vsakim hipom približuje glavnemu angleškemu brodovju. V tej fazi boja, ki se imenuje "Beg proti severu," sta obe strani nadaljevali s streljanjem. Situacija je bila zdaj za Angleže mnogo ugodnejša, dočim so nemške ladje precej trpele od angleškega ognja. Oba glavna brodovja sta se zdaj hitro bližala drug k drugemu. Ladje na obeh straneh so istočasno napredovale in po pawninutnem intervalu je prišlo do boja križark, do predigre velike bitke. Churchill opisuje v nadaljevanju razmišljanj o tej bitki taktiko admirala Jellicoeja in admirala Scheera. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Vsem našim naročnikom, ka-ikor tudi vsem drugim rojakom po drža vah N e w Y (a r k, C o n necticut, West Virginia itd. naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš potovalni zastopnik, Mr. Anton Jakse-tich, kateri je p o o b 1 aščen pobirati naročnino in oglase za lista Amer. Slovenec in Ave Maria. Obenem prodaja tudi vse knjige naše knjigarne, de-vocionalije in slovenske ter druge gramofonske plošče. Ro-| jakom ga toplo priporočamo, I da ga z veseljem sprejmejo in mu pomagajo širiti katoliški ■ tisk. Uprava Amer. Slovenca. PRODAM HIŠO z zidano podlago in kletjo; i osem sob, pripravno za veliko družino, garaža za dve kari, kokošnjak in dve loti. Le pol bloka do "L" postaje, na zelo lepem kraju. Za podrobnosti vprašajte v upravništvu tega lista, 1849 W. 22nd St., Chicago, III. no zanj in za njegovega tova-'zabojem. In izvršil je svojo j) vsakdo ve, kako so poleg od- riša Slamiča. Slamič je nam- službo na ta način, da je vrata raslih tudi otroci vedno v ne- NA PRODAJ Lesena hiša tt sob, kopalna soba, plin in elektrika. 1830 W. 23rd Str., Chicago, 111. Phone Canal 6270. x5 SLOVENSKI POGREBNIK Y NEWBURGU Louis L. Ferfolia 3555 EAST 80th STREET Telephone: BDWY. 2520. reč skočil k Resniku in ga je voza zapahnil. Nato >e poklical j varnosti pred nesrečami^ avto-hotel oprostiti usode žice., E- policijo in ko je ta odprla vra- mobilskimi in drugimi. Le po-lektrični tok pa je pri tem' ^ri- ta, sta se izmotala iz voza karajte na takšne ljudi, ki ni.r jel še njega. "Vrgel ga je'na dva — Lojze in Anton. — Pri j P™ nobenem katoliškem dru-mestu na tla in ga usmrtil. Pri- obravnavi sta priznala vlom, štvu. Nima jih kdo opominjati hiteli so mu takoj na pomoč, to- rekla pa sta, da sta iskala le da bilo je že prepozno. Res- žito, ker se drugo blago težko nika so odpeljali nezavestne-(proda, posebno brez nevarnega v bolnišnico, pa je med vož- sti. Rekla sta tudi, da sta oba njo umrl. Obtoženec je pri- potrjena k vojakom in sta se znal, da je res vrgel usodni _ hotela vsaj za prvih šest mese-klobčič preko line, vendar pa ni mogel predvideti, da se bo zapletel v tujo električno napeljavo. Nesreča je hotela, da je odletel usodni klobčič preveč na levo. Po daljšem posvetovanju senata je bil obtoženec oproščen, ker se sodniki na podlagi njegovega zagovora in! izpovedi prič niso mogli uveri-ti, da bi mogel on vedeti, daj bo ta ponesrečen met žice imeli tako dalekosežne posledice. —. so prepričane, da dobijo pri meni najboljše, najčistejše »n najcenejše MESO IN GROCERIJO V zalogi imam vedno vsake vrste sveže ali suho prekajeno meso ter v.sc predmete, ki spadajo v mesarsko in grocerijsko obrt. JOtaN N* PASDERTZ Joseph Mantel — JAVNI NOTAR — Ely, Minnesota Telephone 56 Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice, oporoke in vsa druga v notarsko stroko spadajoča dela. Enaindvajset let izkušnje. A. Grdina & Sons TRGOVINA S POHIŠTVOM IN POGREBNI ZAVOD 6017-19 Sa. Clair avenue In 1053 — E. 62nd St., .„ Cleveland, Ohio. TELEFONSKA SLUŽBA DAN IN NOC! Randolph 1881 ali Randolph 4550 PODRUŽNICA: 1S363 — Waterlo* Road — Eddy 6849 COR. CENTER & HUTCHINS STS.. Chicago Telefon 2917. JOLIET, ILL. NAZNANILO! Slovenski javnosti v Chicagi želim naznaniti, da sem te dni otvoril nove pogrebniške prostore, na novem naslovu, kjer bom na razpolago vsem, noč in dan v mestu in po državi. Prosta postrežba pri pogrebih, kakor tudi mrtvašnica je na razpolago brezplačno vsem, kadar jo potrebujejo. Na razpolago sem tudi vsak čas vsem z automobili o priliki ženitovanj, krstov itd. — Vsem se priporočam v naklonjenost! Frank E, Palacz — POGREBNIK — 1916 West 22nd Street, Chicago, 111. Telefon: Canal 1267 — Na domu: Rockwell 4882 FR. E. PALASZ NOTARSKA DELA kot kupne pogodbe, pooblastila, izjave, afidavite za dobiti vase domače iz starega kraja in vse druge notarske posle izvršuje JOHN J ERICH — Notar — 1849 West 22nd Street, Chicago, 111. POZOR! Dobili smo zopet novo zalogo stenskih zemljevidov. Vsi oni, ki ga še žele dobiti, ga sedaj lahko naroče. Cena je $1.00. Naročilo pošljite na KNJIGARNO AM SLOVENEC 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. PRODA HIŠO 2 FLAT, 5-5 in 6-6 sob, 2 ccntr. kurjave, porči zaprti, vse moderno. 4700 block Montana St. blizu North od l-'ullcrton ave. 100-12 "STORAGE SALE." Nove hišne oprave prodajamo po zelo nizki ceni. Krasni set pohištva za štiri sobe sarno $335.00. Pridite si ogledat, predno kupite, prihranite denar. Prodajamo tudi po komadih. Dovažamo na dom. Odprto zvečer in nedeljo. VERSCHOORE WAREHOUSE. 4040 North Kedzie Ave. Zidarska in cementna dela, 'takor temelje, dimnike, stopnico, cerncntrj« tla. popravljam hiše, deiam garaže. — Delo garantirano, ccne nizke. JOE PRAZAN 2637 W. 21st Str., Chicago. Ill Phone: Rockwell 4918 po 6. zvečer. Pokličite, pridem k vam v svrho dogovor«. riKI.O IZVRŠIM TAKOJ■ PREVOZ - DRVA - KOLN Rojakom se priporočamo za naročila za premog — drva in prevažanje pohištva ob času selitve. Pokličite Telefon: Roosevelt 8221. LOUIS STRITAR 2018 W. 2let Place, Chicago, Hi -J--; AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 22. aprila 1927. Godvin je olajšano vzdihnil. Ce je Masuda pozvala svojega strica, da pride ponjo, je gotovo na varnem. Toraj ni bil njen glas, ki se mu je zdel, da mu šepeta v nočni temini njegovo ime, ko ga je obhajala groza — groza, ki jo je nemara rodilo vse, kar je pretrpel in senca smrti, skozi katero je šele pravkar šel. Nato se je ozrl in videl Wulfa strmeti v žensko za seboj; pokaral ga je rekoč, da se mora ravnati pogodbe po duhu in črki in da je tudi gledati ni dovoljeno, če ne sme govoriti ž njo. "To je škoda," je odgovoril Wulf, "kajti dasi je tako zvezana, mora biti vitka in plemenita, ko sedi tako na svojem konju. In tudi konj je plemenitega rodu, menim, da je celo Dimov bratranec ali brat. Morda ga proda, ko dospemo v Jeruzalem." Nato sta odjezdila dalje in ker sta bila mnenja, da gre za njuno čast, nista niti pogledala niti govorila ž njo, dasi bi jo bila pozorno gledala, če bi vedela, kdo je. Naposled so dospeli do jeruzalemskih N vrat, kjer je bilo vse polno ljudstva, ki je čakalo povratka svojih poslancev. Jezdili so skozi vrata v mesto, odkjer so jih spremljali velikaši, večina množice pa je šla za njimi, da izvedo ,ali so jim prinesli mir ali vojsko. Tedaj sta se Godvin in Wulf spogledala in ugibala, kam bi se obrnila in kje bi našla sorodnike svoje zastrte spremljevavke, ki jih ni bilo nikjer videti. Iz ulice je držala nekaka veža, za njo pa se je razprostiral vrt, ki je bil videti zapuščen. Tja sta jezdila, !da se posvetujeta; spremljevalka pa je šla za njima. "V Jeruzalemu smo in sedaj jo morava nagovoriti," je rekel Wulf, "najsi bo le toliko, da jo vprašamo, kam želi, da jo popeljeva." Godvin je prikimal in obrnila sta konje. "Gospica," je rekel v arabskem jeziku, "izvršila sva svojo nalogo. Bodite tako prijazni, pa nama povejte, kje so tisti sorodniki, kamor vas morava peljati." "Tukaj," je odgovoril mil glas. Debelo sta gledala naokoli, a na zapuščenem vrtu ni bilo drugega nego kamenje in vreče prsti, ki so jih pripravili za obleganje. Tedaj je rekel: "Nikjer jih ni videti." Tedaj je ženska odgrnila plašč, dasi je še obdržala pajčolanl in razkrila pod njim svoje oblačilo. "Pri sv. Petru !" je vzkliknil Godvin. "Dobro poznam vezenje na tej obleki. M asu-da! Reci, ali si ti Masuda?" Pri teh besedah je odpadla tudi koprena in pred njima je stala ženska, ki je bila podobna Masudi, a vseeno ne Masuda. Lase je imela podobno počesane kakor ona, nakit in ovratnica iz krempljev leva, ki ga je Godvin ubil, so bili njeni, koža je bila iste barve, celo majhno vrojeno znamenje na licih je bilo tam; ker pa je imela glavo po-vešeno, ji nista mogla videti v obraz. Naenkrat jo je s tihim vzdihom vzdignila in se ozrla po njih. "Rozamunda!' 'je dahnil Wulf, "Roza-munda, preoblečena kot Masuda!'' Ni skočil, kar padel je raz sedla in pohitel k njej mrmrajoč: "Bog! Hvala Ti!" Ona pa se je onesvestila in zdrknila s ko- nja v njegovo naročje, kjer je obstala za trenotek-; Godvin pa je obrnil glavo v stran. "Da," je rekla Rozamunda in se mu o-prostila iz rok, "jaz ^em in nikdo drugi. Ves čas sem jezdila z vama, a nobeden vaju me ni spoznal." "Mar imava' oči, ki morejo prodreti ko-preno in volneno oblačilo?" vpraša Wulf. Godvin pa je rekel s čudnim, prisiljenim glasom: "Rozamunda si, preoblečena kot Masuda. Kdo pa je bila potem tista ženska, ki sem se pred Saladinovim šotorom poslovil od nje, ko je rabelj čakal name, zagrnjena ženska, ki je nosila Rozamundina oblačila in dragulje?" "Ne vem, Godvin," je odgovorila, "znabi-ti je bila Masuda v moji obleki, ko sem jo zapustila. Prav tako ne vem ničesar o kakem rablju, ki je čakal na tebe. Mislila sem — mislila sem, da je čakal na Wulfa. Bog, tako sem si mislila!" "Povej nama svojo zgodbo," je rekel Godvin hripavo. "Le kratka je," je odgovorila. "Po vad-Ijanju, ki ga bom pomnila do smrtne ure, sem omedlela. Ko sem se zopet zavedla, sem mislila, da moram biti blazna, kajti pred menoj je stala ženska v mojih oblačilih, ki je imeia meni podoben obraz, a ne prav istega. "Ne boj se", je rekla, "Masuda sem, ki sem se poleg mnogo drugih reči naučila igrati tudi več vlog. Poslušaj, niti minute časa ni izgubljati. Dobila sem ukaz, da moram oditi iz tabora; zunaj me prav zdaj čaka moj stric Arabec z dvema brzima konjema. Mesto mene pa odideš ti, princezinja. Glej, mojo obleko imaš in moj obraz — skoraj ; dalje si moje velikosti in mož, ki ti bo kazal pot, ne bo spoznal razlike. Sem že vse poskrbela, kajti dasi je Saladinov vojak, je mojega rodu. Jaz pojdem s teboj do vrat, kjer se plakaje poslovim od tebe vpričo evnuhov in straž, in kdo ugane, da je Masuda balbeška princezinja, balbeška princezinja pa Masuda?" "Kam pa se naj obrnem?" sem vprašala. "Moj stric, Sin peska, te »izroči poslanstvu. ki jezdi v Jeruzalem, ali te pa, če se mu to ne posreči, on popelje tja, ali te pa, če se mu še to izjalovi, skrije v gorah pri mojih ljudeh. Glej, tukaj je pismo, ki ga mora prebrati; dam ti ga v nedrije." "Kaj pa bo s teboj, Masuda?" sem jo vprašala dalje. 'Z menoj? O, vse se vrši po načrtu, po načrtu, ki se ne more preprečiti," je odgovorila. "Ne boj se, ponoči pobegnem — nimam ti časa praviti kako — v dveh, treh dneh sem pa zopet pri tebi. Vrh tega mislim, da najdeš gospoda Godvina, ki te popelje domov na Angleško." "Ali Wulf? Kaj pa z Wulfom?" sem vnovič vprašala. "Umreti mora in jaz ga ne zapustim." "Živi pa mrtvi ne morejo biti v isti družbi", je odgovorila. "Jaz sem ga tudi videla in vse to se izvrši po njegovem izrecnem ukazu. Če ga ljubiš, ti veli, da ga poslušaš/" ■ NAJNOVEJŠI PRALNI STROJ —WOODROW— Pralni stroj "WOODROW" pere že deset let in je še vedno v dobrem stanju. To se lahko dokaže tukaj na Ely. NAJHITREJŠE, NAJVARNEJŠE PRANJE NA SVETU. Dvakrat hitreje deluje voda kakor pri navadnih pralnih strojih! Čistejše perilo in manj časa — samo skozi delovanje vode! Nobenih premikajočih delov v čebru, a vendar gre milnica skozi perilo valovito in peneče, kakor pravi Niagara. Lahko perete mali kos perila v mali količini vode, z istim uspehom, kakor večjo množino. Nič ni na temu, koliko naložite perila v Woodrow, ne bo škodovalo mehanizmu, pa tudi ne perilu. Ni potreba ničesar mazati — nobene skrbi rii treba imeti. Jekleno kolesje, in ves vrteči se mehanizem oskrbuje zanesljivi sistem za mazanje. Nobene sitnosti, da se ohrani stroj snažen. PROTI GOTOVINI ALI NA LAHKE OBROKE. JOSEPH MANTEL trgovina z železnino in pohištvom. ELY, MINNESOTA! 11 'JJ POZOR! Vsi ljubitelji slovenske pesmi ČITAJTE! Na posredovanje Amerikanskega Slovenca je obljubila Viktor gramofon kompanija, da bo izdala večje število novih slovenskih plošč. Da je to velikega pomena za slovensko pesem in da je to v korist in ponos naroda in vsakega posameznega Slovenca in Slovenke, nam ni treba še posebej povdarjati. Zato se bo te novice gotovo zveselil vsakdo, ki ljubi milo in nam tako drago slovensko pesem. Viktor kompanija, ena največjih, kompanij svoje vrste, je začela delati s svojimi izvežbani-mi močmi in ima pripravljene svoje milijonske aparate, da da dostojno mesto tudi naši, do sedaj po naši lastni krivdi nekoliko zanemarjeni pesmi. Zato moramo tudi mi od naše strani storiti, kar možno, da se skažemo vredne tega zanimanja in sodelujemo po naših močeh. Pred vsem bi radi i kordirali pesmi in godbo, katero narod sam hoče, da bo pridno posegel po ploščah . Kompanija namreč reskira velike svote denarja za rekordiranje vsakega komada. Če se ne frroda zadostno število plošč, ima kompanija zguho in posledica je, da noče izdelati več nadaijnih p!ošč. Na nas samih je toraj ležeče, ali bo naša mila slovenska pesem dostojno zastopana med drugimi, na nas je ležeče, kako visoko jo bomo dvignili in razširili. Zato poživljamo vse, katerim je ljuba divna naša pesem, da nam dopošlje imena in če mogoče tudi note onih slovenskih pesmi in skladb, katere so mu najljubše in katere želi, da bi se izdelale v ploščah. One pesmi, katere bodo najbolj v zahtevi, bomo dali rekordirati. Nobene žrtve, nobene podpore se ne zahteva od nikogar, dana je vsakemu posebej le častna pravica, da sme sodelovali pri izbiri pesmi. Zato smo prepričani, da ne bo Slovenca niti Slovenke, ki bi se teh pravic ne poslužil(a) in tako sodeloval za povzdigo slovenske glasbe tu v tujini. Treba je le, da na poseben listek napišete imena vseli slovenskih pesmi, ki so Vam priljubljene m izpolnile doljni list ter ga nam do-pošljetc najkasneje do 7. maja. (Zaznamujte kakovost petja in glasbe, ki Vam najbolj ugaja.) KNJIGARNA AMER. SLOVENEC Chicago, III. Imena mojih najljubših slovenskih pesmi in skladb priloženo pošiljam na posebnem papirju. Veselilo bi me slišati jih na gramofon v mešanem zboru ali kvartetu moškem zboru ali kvartetu.. ženski glas, solo ................... moški glas, solo .................... petju duetu ................. harmoniki ................... instrumentalni godbi... tamburiei................ ........... Še nimam gramofo- Imam Viktrolo v hiši____ na v mojem domovanju. S tem odobrujem delovanje A. S. za povzdigo naše mile slovenske pesmi tu v tujini in jo bom povsod priporočal (a). Razume pa se, da s tem ne prevzamem nobene osebne obveznosti. Le doni, živi pesem naša! Podpis Naslov Izrežite in pošljite na Knjigarno Amer. Slovenec. Seznam najljubših pesmi nam lahko pošlje v uva-ževanje vsak Slovenec ali Slovenka, če je naročnik ali ne, brez ozira na mišljenje. Posebno bomo upoštevali nasvete slovenskih trgovcev s ploščami. Naročniki, pokažite ta oglas vsem drugim, združimo se vsi v lepi ideji za povzdigo divne naše pesmi! (><><><><><><>^^ PISANO POLJE <>00<>CH>CK>00<><>0<>0^^ Dr. P. A Tominec: Ra zmerje posameznih veroiz povedi med seboj. Ce hočemo priti do popolnega razumevanja tega vprašanja, moramo vedeti tudi, kakšno stališče zavzema naša katoliška cerkev nasproti drugo-vercem. Kakor je razvidno iz dnevnega časopisja, vlada v tem oziru med Slovenci še mnogo nejasnosti. Vsaka vera, ki še količkaj drži na svojo resničnost, mora izvajati nasproti drugim vero-izpovedi m dogmatično - teoretično nestrpljivosi. Strpljivost v tem oziru bi namreč ne bila drugega kakor verski indife-rentizem, po katerem je vseeno, katere vere se človek oklene. Tudi nekatoliške vere so, v kolikor imajo zaupanje v se, nasproti drugim veroizpovedim nestrpljive. Da, celo ateizem in pcfoolna nevera sta vse drugo prej kakor strpljiva na sproti drugim svetovnim nazi-ranjem. Dogmatična nestrplji-vost katoliške cerkve ni drugega kakor nadaljevanje nauka ! Razvidno je pa tudi, da je te vrste nestrpljivost sicer pravica in dolžnost slehernega resnicoljubnega človeka, vendar pa s tem še nikakor ni iz-kjjučen vsak boj za resnico, ker drugače bi morala pravta-ko biti izključena vsaka pravda med učenjaki, umetniki in politiki. Seveda pa zahteva uravna zapoved resnicoljubnosti in pravice, da mora biti iz take polemike izključena vsaka laž in vsako zlobno podtikanje; ta boj naj bi ostal vedno strogo stvaren ter imel le en cilj pred očmi: boj za resnico, ki more biti le ena. Prav isto načelo, katero smo tu postavili kot smernico v medsebojni polemiki, mora vladati tudi v medsebojnem občevanju med člani iste države, ki so različnih veroizpovedi. To je takoimenovana praktična ali _ državljanska strpljivost. Ta skrbno loči med zmoto in osebo, ki je v zmoti. Zmoto sicer pobija, osebi pa izkazuje ljubezen in spoštovanje. Te-Kristusovega. Ce bi katoliška jmel.i te*-ra ravnanja je ljubezen cerkev žrtvovala pojem o svo- bližnjega, ki članu katoli-jem poslanstvu in nauku, bi cerkve ne zapoveduje le prenehala biti cerkev Kristuso- jStrpIjivosti, ampak tudi odkriva. Ker mora biti resnica le tosrčno ljubezen do drugover-ena, zato ona nikdar ne more nasprotnega nauka priznavati za enako resničnega. S tem pa seveda ni rečeno, da bodo vsi nekatoličani pogubljeni. kar se tako rado ka-i toliški cerkvi očita, češ, ona to uči. Pogubljenje ali zveličanje ca. Tako strpljivost je oznanjal tudi apostol Pavel, ko je priporočal vernikom, naj molijo tudi za drugoverce (1. Tim. 2, 1 si.) To izvršuje katoliška cerkev še dandanes n. pr. na veliki petek. Četudi pa katoliška cerkev, sledeč svetemu pis- ni odvisno od cerkve, ampak le jmu» dela razloček med nekr-od Boga. Katoliška cerkev uči, jščenimi pagani in krščenimi od-da se tudi vsak nekatoličan, ki ,i(> zgledu sv. apostola Pavla je ampak svojega sobiata. In ako katoliška cerkev seveda druga-katoličan ve, da načeloma celo ^e morala nastopiti proti krivo-paganom niso zaprta nebeška vercem in odpadnikom sredi vrata, tedaj bo iz njegovega pravovernega katoliškega Ijud-vedenja do pristaša kake kr- stva, katerim je grozila z ostri-šcanske veroizpovedi še toliko |mi duhovnimi kaznimi. Ce se je bolj odsevala ljubezen in do-;v srednjem veku tem cerkve-stojnost. uim kaznim pridružila tudi ob- Tu se jasno vidi razloček' čutna časna kazen, ki jo je named versko svobodo in versko lagala država, da, celo smrt, strpljivostjo, katera dva poj- 'se to nikdar ne sme pripisovati ma mnogi zamenjujejo. Ver-j na rovaš cerkve, ampak zako-ska svoboda je namreč nekaj-nodaji in nazorom tedanjega čisto drugega kakor verska [časa sploh, strpljivost. S prvo se označuje' naziranje, da človek sme svo-| bodno voliti med to ali ono veroizpovedjo, češ, da so vse vere dobre. Take verske svobode , seveda zaveden katoličan ne j more in ne sme nikdar odobravati. Verska strpljivost pa uči sicer spoštovanje drugovernih ' sodržavljanov, vendar pa od-' ločno obsoja vsebino njih verskega prepričanja, v kolikor je zmotno. (Konec prih.) -o- ŠIRITE "AMER. SLOVENCA* bolezni In bolečine PAIN-EXPELLER Tvoraiika znamka reg. v p»t. ur. Zdr. dr. Prijatelj v Potrebi n* j 1 Dobro meso - Dobra postrežba se dobi le v dobri mesnici. Pri nas dobite vedno najboljše sveže, kakor tudi prekajeno meso. Izdelujem prave kranjske domače klobase, narejene po domačem receptu. — Se priporočam v naklonjenost! MATH KREMESEC 1912 West 22nd St. SLOVENSKI MESAR ■ Phone: Canal 6319. Chicago, 111. SLOVENSKA PRALNICA Prinesite perilo k podjetju, kjer je dobra postrežba in delo prvovrstno. Mi napravimo vaše perilo belo ko sneg. Ne vporabljamo škodljivih kemikalij, najsibo perilo še tako tanko in delikatno, prav nič se ne pokvari. Le ena poskušnja in prepričali se boste, da je naše delo brez konkurence. Vozniki pridejo na dom po perilo, pokličite Canal 7172 aH 7173 Naš« geslo je: "Dobra in solidna postrežba." Za delo jamčimo I PARK VIEW WET WASH LAUNDRY CO. 1727 West 21st Street, Chicago, 111. ^"P..,: 2575 IB 274.4 Anton Nemanlch & Son PPVT SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIttTV TN AMERIKI UST ANO VL IKN L ]*9S N* nt^niaffo aoč in 4uh — Najboljši avtomobili la. (w|r» *>«- b*tp in ienitovanja. — zmerur. «002 _ N. CHICAGO. ST JOLI1CT. ILL /