1961
2.
\X x X AAAAv
m MJkMmMššmSmm
MISLI
«| i£^jki4«* ifi
- JUgi*t«r«d at tha
\	J	G.P.O.,	Svdnav.	»or
2 %^\J tranimi»iion by pott as a pariodical.
M
>:
&
>;
s
>;
>;
♦;
♦;
♦;
♦;
>:
♦;
>:
>;
>]
>;
$
8
a
U 19 ti 9 S 2
MISLI
(Thoughts)
Mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji
Ustanovljen leta 1952
Urejuje in upravlja P. Bernard Ambrožič O.F.M.
Tel.: FA 7044 ★
Naročnina .£ 1-0-0 letno se plačuje vnaprej ★
Naslov: MISLI 66 Gordon St., Paddington, N.S.W.
★
Tisk: Mintis Pty. Ltd., 417 Burwood Rd., Belmore, Sydney. Tel. 75-7094
KOLEDAR Marec — Sušeč
1 S Albin
2 Č Pavel, mučenec
3 P Kunigunda
4 S Kazimir
5 N Tretja postna
6 P Felicita, Perpetua
7 T Tomaž Akvinski
8 S Janez od Boga
9 č Frančiška Rimska
10 P 40 mučencev
11 S Krištof
12 N Četrta postna
13 P Kristina
14 T Le o n,,, škof
15 S Klemen Dvoršak
16 Č Ililarij, Taci jan
17 P Patricij (Patrick)
18 S Ciril Jeruzalemski
19 N Tiha, pasionska
20 P Jožef, rednik Jez.
21 T Benedikt, opat
22 S Izidor* Lea
23 č Viktorijan
24 P Gabriel nadangel
25 S Oznanjenje Marije
26 N Oljčna (Cvetna)
27 P Janez Damaščan
28 T Janez Kapistran
29 S Bertold
30 Č Veliki Četrtek
31 P Veliki Petek
>;
>;
>;
>;
>;
>;
>]
»:	>;	>;	>;	>;	;♦	j
>: $ :♦* '0.
c
p.
r-
5
m
H
6 Ph
K
CG
>c
0)
u
O,
G
*
"O
C/l
'4, $
■*	i
v
S
u
*
.5	*
j	I
'♦
................................................................
♦ ♦. >; >;	; *;	**
UREDNIK SPREJEMA PRISPEVKE ZA MARČNO ŠTEVILKO DO 3. MARCA 1961
KNJIGE DOBITE PRI “MISLIH’
VEČNOST IN ČAS — £ 1-0-0.
Izbrani spisi umrlega dr. Odarja. Poučni in razmišljajoči članki. Zelo priporočljivo.
LJUBLJANSKI TRIPTIH — £ 1-0-0.
To izredno povest imamo spet v zalogi. Priporočamo.
SOCIOLOGIJA. — 3 zvezki po £ 1-0-0 Odlično delo dr. Ahčina, že večkrat priporočeno.
TRI ZAOBLJUBE, krasna povest Janeza Jalna iz časov, ko so nastajale Brezje z Marijo Pomagaj. — 10 šil.
SLO VEN IZ PETO VI JE, zgodovinska povest Stanka Cajnkarja iz časov sv. Metoda. — 10 šil.
SOCIALNA EKONOMIJA, zadnje sijajno de-
lo	umrlega dr. Ahčina. Dobili smo novo zalogo in knjigo najtopleje priporočamo. £ 1-10 0,
ČLOVEK NA OBEH STRANEH STENE. Moderen roman, spisal Zorko Šimčič, izdala Kulturna akcija. — £ 1-0-0.
i	L- - ■
IZBRANI SPISI pisatelja Finžgarja II. zvezek. Roman “Iz modernega sveta” in več drugih novel — £ 1-0-0.
IZBRANI SPISI pisatelja Finžgarja I. zvezek; Dekla Ančka, Divji lovec itd. Vezana £ 1-0-0’
NA BOŽJI DLANI — £ 1-0-0.
Kociprov roman Slovenskih Goric iz časov nemškega navala. Velezanimivo!
DNEVI SMRTNIKOV. — Izbrane novele, izdal* Sl. Kult. Akcija v Argentini £ 1-0-0
15ARAGO NA OLTAR! — £ 0-10-0.
Ves pomen Baragov in vse delo za njegovo oltarno čast je popisano v tej knjigi,
PO i'VFTLI POTI. Poučna knjiga dr. Franca J»' kliča. £ 1-0-0.
ZBRANI SPISI pisatelja Ksaverja Meška. NajnO' vejše izdanje. PET zvezkov po £ 1-0-0.
DANTE:	PEKEL. Izdala Slov. Kulturna Ak'
cija v prevodu dr. Tineta Debeljaka. £ 1-0-P-
leto x.
FEBRUAR, 1961
ŠTEV. 1.
PROŠNJA IN POZIV
Velecenjeno uredništvo: —
Ob začetku VI. letnika svojih knjižnih izdanj. Vas podpisana Slovenska Kulturna Akcija prav lepo P**osi, da bi priobčili v svojem cenjenem listu na vi dnem mestu priloženo "PROŠNJO IN POZIV” s Podpisi slovenskih javnih delavcev v zamejstvu ter s tem podprli naia prizadevanja.
Slovenska Kulturna Akcija
. SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA izpolnju-Je Važno nalogo in njeno delo je že rodilo lepe sadove. Skupina slovenskih kulturnih delavcev oh-r®nja ideale slovenske duhovnosti ko ustvarja na P°>ju znanosti, umetnosti, kulture. Podporo in zaupanje je uživala že od početka. Iz globoke lju-2ni do slovenstva izvira vse to delo, ki krepi in tudi delavnost na verskem, socialnem in polnem polju. Naše kulturno delo koraka vzporedno tokovi, ki oplajajo vse človeštvo; naše bivanje v
Za|nejst.vu dobiva s tem poseben pomen in vrednost.
j Napori pa bodo brezuspešni, če ne bodo slone-na medsebojnem razumevanju in podpiranju. 0 bo začelo hirati, ako se za njegovo usodo ne ' z&mejo vse plasti našega naroda; prav vsi mu l'arno priskočiti na pomoč v čim večji meri.
Slovenska kulturna akcija se ob začetku no-
za^ ^J^nega *e*-a obrača na nas vse s pozivom
naročbo in podporo. Njenemu klicu nikakor ne
ofee*° ostati gluhi. Po svojih močeh jo skušajrio
^ eP>ti: zgradimo ji trdno zaledje vsega naroda,
. n,u je mar za usodo slovenske kulture v zamejstvu.
k Slovenska kulturna akcija je že opravila voli-delo: zavarujmo ji varen in nemoten razvoj. roasa Pomoč naj ne zaostaja za idealizmom in ve-°’ ki jo izpričuje in oznanja.
P. BERNARD AMBROŽIČ, Sydney, Avstralija. — Dr. VOJKO ARKO, Bariloče, Argentina. — IVAN AVSENEK, Cleveland, ZDA.
— Dr. JOŽA BASAJ, New York, ZDA. — Prof. MARKO BAJUK, Mendoza, Argentina.
— Dr. RUDOLF ČUJEŠ, Toronto, Kanada. — IGOR DOMICELJ, Buenos Aires, Argentiaa. Dr. LEOPOLD EILETZ, predsednik Slov. akad. starešinstva, Buenos Aires, Argentina. — Dr. FRAN GNIDOVEC, rektor Slov. semenišča, Adrogue, Argentina. — Dr. CELESTIN JELENC, član NO za Slovenijo, Buenos Aires, Argentina. — Dr. ANTON KACIN, Gorica, Italija. — Dr. MIHA KREK, predsednik NO za Slovenijo, Cleveland, ZDA. — Dr. RAJKO
LOŽAR, Manito\voc, ZDA. — Ing. ALBIN MOZETIČ, Buenos Aires, Argentina. — ANTON OREHAR, direktor slov. dušnih pastirjev, Buenos Aires, Argentina. — p. ANTON PREŠEREN S.J., Rim, Italija. — Prof. FR. SEKO-LEC London, Anglija. — MILOŠ STARE, tajnik NO za Slovenijo, Buenos Aires, Argentina.
— Dr/ A. SFILIGOJ, Gorica, Italija. — Prof. PAVLE VERBIČ Buenos Aires, Argentina. — KAREL A. WOLBANG C.M., Princeton, ZDA.
— Dr. BORUT ŽERJAV, Pariz, Francija.
Decembra 1960.
UREDNIK:
OB MAUSERIEVI POVESTI
“URA S KUKAVICO”
O, SEVEDA, TUDI KAK INTELIGENT se ustavi včasih pri meni in se kaj pogovoriva. Pa se je oni dan ustavil eden in čez čas sem mu rekel: “Mohorske knjige so tu, pa morda jih dobite pri dr. Mikuli?”
“Se ne zanimam. Saj so zmerom enake. Vse njihove povesti so po enem in istem kopitu. Rajši berem kaj modernega. Sicer pa zdaj že večinoma segam po angleških knjigah.”
“Svobodo vam! Vendar dovolite, da ugovarjanj vaši trditvi, da so mohorske knjige vse po enem kopitu. Berite letošnjo povest Ura s kukavico, pa boste videli, kako se motite.”
Segel sem na polico in položil knjigo predenj. Ogledal si jo je in obstal pri označbi: Druga knjiga.
“Kaj hočem s tako povestjo, ki mi ponuja le drugi del. Prvega dela nisem bral...”
“Nič za to, lahko ga še dobite in berete. Sicer je pa v tej knjigi na zadnjih straneh podana kratka vsebina prve knjige. Najprej berite to, potem ta drugi del. Stavim glavo, da boste pozneje hoteli imeti tudi prvi del in ga boste z užitkom brali.”
Prav ta hip so me klicali na telefon. Rekel sem mu:
“Oprostite — toda saj medtem lahko preberete vsebino prve knjige, kot je tu na kratko podana. Hitro se vrnem.”
Dobrih sedem minut sem bil nazaj.
“Ste že prebrali?”
“Sem. Točno toliko časa ste mi dali.”
“Me veseli. In zdaj boste knjigo vzeli?” “Nekaj drugega mi hodi po glavi. Zdaj sem še vse bolj prepričan, da je res tudi ta povest po znanem kopitu. Malo ljubezni, malo srčnih bolečin, nazadnje pa vendar poroka!' Zame je čisto dovolj, da sem tole prebral — zdaj vem, kakšna je povest in si branje celotne knjige lahko prihranim. Kar se pa tiče drugega dela, bom pa počakal, da bo kje prav tako na kratko podano, kot je tu podana vsebina prve knjige. To bo kar zadostovalo.”
Razposajeno se je smejal svoji duhovitosti in užival ob njej, kot bi pil najčistejšo rebulo.
Pogrelo me je.
“Vi ste mi pravi! Nekdo je izkopal iz starega groba neznano okostje in ga vam pokazal. Pogled, dva, ste vrgli po kosteh in zdaj pravite, da vam je življenjska zgodba človeka do potankosti znana!”
Take opazke očividno ni pričakoval. Zaprlo mu je sapo, jaz sem pa hitel z besedami:
“Človek božji, skušajte razumeti, kaj sem hotel reči. Okostje ni človek, kosti niso življenje. Da dobite človeka, je treba najprej na kosti meso in kožo, pod kožo kri in srce, v srce dušo in misel, pa čustva in voljo — z eno besedo: življenje...”
Zasopil sem se in ugibal, če sem povedal tako, kot bi bilo prav. Ker je molčal, sem hitel dalje:
“Prav to je napravil Mauser iz tega okost njaka, ki ste si ga ogledali medtem, ko sem bil na telefonu. Dal mu je meso in kri in dušo in srce, dal mu je življenje, več: dal mu je življenjsko zgodbo, ki je živo ogledalo življenja človeka, ki se bori in zmaguje, podlega in pada, vstaja in spet pada, rine navzgor, pa ga lastne slabosti in napake drže pri tleh, končno se pa le prerine do nekega cilja...”
Spet mi je zmanjkalo sape, tako vzhičeno sem govoril. Videl sem, da uživa ob moji onemoglosti, čudno kisel nasmeh mu je sedel na ustnicah. Pa sem se kar spet zaletel:
“Rečem vam, če imate kaj smisla za umet* nost, z lahkoto se je naužijete iz te knjige do visoke mere. Naj vas opozorim le ne nekaj mest v povesti. Na primer na straneh 81 in naprej. Tisto ‘koledovanje’ na smrtni postelji! Če ni to branj® užitek prve vrste, če ne seže do srca in vam ne prevzame vse vaše notranjosti, niste življenjski človek...”
Sapa, sapa. Mož je postal resen in zamišljeno strmel v vrstice, ki sem nehote položil nanje prst: Kdo to pa to možje?
Gvitno to kralji trije...
“Seveda vam te vrstice same ne povedo nič-čitati morate ves dogodek, kako čudovito užitno ga je Mauser popisal. Za zdaj vas samo posebej opozarjam na to mesto. Ali pa nekaj drugega! Ustavite se ob Vorenčevem priznanju na strani 109. Koliko izkušenj in preizkušenj, koliko življenjske šole je bilo treba, da je nazadnje le zlomilo Bijola in je izrekel besede:
Takrat tem te mitlil, da tem tam na tvetu
in me nebena palica ne more zadeti!
Kako je pisatelj svojega junaka počasi prisi-
>1 na poti skozi trdo življenjsko šolo, da je moral ^ko ziniti, človek božji, to ni majhna umetnost! I'e. ne, ni se treba sramovati Mohorjevi, da spravlja med svet take povesti, pa naj se zde ko-'n“ še tako malo moderne. — Ali pa, da še tretje t°čke ne pozabim: Berite od strani 110 dalje opisovanje Vorenčevega obiska pri Anci! Mojstrovina Posebne vrste, vam rečem!"
Sapa!' Moral sem se znova oddahniti.
Mož je zaprl knjigo in jo stisnil pod pazduho...
‘Torej boste vzeli? Ampak so štiri knjige, nič rad ne trgam kolekcije. Kar funto potegnite iz zepa!”
Počasi je vlekel sivca ven, jaz sem pa utegni še nekaj reči:
“E»a ne pozabim! Slovenščina, prijatelj moj, auserjev krasni jezik! Že samo to je izreden uži-ek- Res ima nekaj starinskih izrazov, ki jih je naJdete v Slovenskem pravopisu, pa so morda £rav z®to še bolj sočni. In kako se spozna fant na mečko življenje v polpreteklih časih na Slovens-kako zna vsako reč prav v roke vzeti in ji ®ti pravo mesto, kako pričara pred nas čase, ko
je po slovenskih poljih cvetel lan in so ob večerih Mice pele...”
Začutil sem žgane v grlu in čudno vlago v očeh. Pred njim, ki je polagal funt na mizo, me je postalo sram... K sreči se je verjetno bolj poslavljal od funta kot mene poslušal. Vendar sem se še enkrat zagnal:
‘Samo eno, res samo eno, zamerim Mauserju. Spet in spet piše: Celo noč, cel dan, celo leto — pa bi moral pisati: VSO noč VES dan, VSE leto. Naj vendar enkrat pomisli, da dneva ali noči ne more razrezati, kot se razreže hleb kruha. In naj bi razumel stavek, ki pravi: Hleb ni več cel, je pa še ves! Ko bo ta stavek razumel, bo vedel, kdaj zapisati cel in kdaj ves...”
Sapa!
Mož se je smejal in nekoliko dvomljivo gledal. Dvomljiva je bila tudi njegova opazka:
“Pa ja niste bili profesor?”
“No, pa brez zamere! Pridite še, drugič vas bom morda pripravil do tega, da postanete ud Slovenske Kulturne Akcije...”
Nič ni rekel, smejal se je pa čudno kislo. Prav nič slaje — jaz...
Glavni trg današnje Idrije. Kjer je nekoč stala cerkev »v. Barbare in mnogo hi* okoli nje, je bilo 1. 1045 vse zbombardirano in požgano. Po vojni so na tistem mestu naredili “ljudski vrt”, nove cerkve pa oblast ni pustila postaviti,
114,515
TOLIKO ŽIVLJENJ
V
so rešili iz vode
VSE LETO NAOKROG, vsaj več ali manj, Avstralci obiskujejo obmorska kopališča. “Beach” — obalno kopališče — je ena prvih besed, ki jih slišiš v tej deželi. Ob vsej avstralski obali jih je polno, v vročih mesecih mrgoli kopalcev na njih. Tudi vidva, rojak, rojakinja, se jim rada pridružita, če le čas in priložnost dopuščata.
Prijetno je, celo jako potreben oddih, ni pa sama prijetnost. Je tudi nevarnost, če se ne zavaruješ pred sončnimi žarki, se lahko opečeš, da bom boš dolge dni ali tedne po vsem telesu v mehurjih. Tudi kak morski volk — “shark” — te lahko pograbi za peto, če se ne paziš. Končno — to bo še najbolj nevarno — divji valovi, ki se penijo in butajo ob obalo — “surf” — te utegnejo potegniti daleč v morje in te zaliti z vodo, da izgineš v globočino. Pridejo časi, ko “surf” postane izredno živahen in zadivja nepričakovano.
Če bi ne bilo posebnih reševalcev na kopališčih, bi tisoči in tisoči potovali — mrtvi seveda — s kopališč na pokopališča. Pravijo, da to drži zlasti za kopališča okoli Sydneya.
Do leta 1902 je obstajal zakon, ki je prepovedoval vsako kopanje od 7 zjutraj do 7 zvečer. Tako nevarno se je zdelo kopanje v morju — brez nadzorstva. Za nadzorstvo pa ni bilo preskrbljeno. Ljudje so si pomagali tako, da so si na peščenih obalah postavili kaj sedežem podobnega, se vsedli v polni obleki, si sezuli čevlje in si hladili bose noge v ped globoki vodi. Sonce jih ni omehurilo, morski volkovi niso mogii do njih, ob obalo butajoči valovi jih niso mogli odnesti. No — ohladili se pa niso kaj prida.
Tako ni moglo iti naprej. Neki Henry Gosher v Manlyju je začel z revolucijo. Uprl se je obstoječim postavam — kaj hitro je dobil lepo število zaveznikov. V stotinah in tisočih so se ljudje začeli spuščati v morje v kopalnih oblekah — oblasti niso mogle vsemu kaj, morale so spremeniti pisane zakone. Seveda se pa nevarnost za vtapljanje s tem ni prav nič zmanjšala.
Zoper to nevarnost so se začeli organizirati reševalci. Že takoj v začetku so se javljali zgolj prostovoljci in to še danes drži. Iz vseh stanov in poklicev so se zbirali mladi možje in bili zlasti ob sobotah in nedeljah na straži, če bi se kdo od ko-
palcev znašel v nevarnem položaju. Reševalci so si omislili vse potrebne priprave, ki so bile na me-j stu poleg osebne spretnosti in poguma reševalcev,! da so potapljajoče se čim bolj varno potegnili i* I morja.
Posamezni reševalni klubi so že leta 1907 skJe- ] nili roke in ustanovili vse-avstralsko organizacij0] pod imenom: Surf Life Saving Association. Hitro| je rasla. Dandanes je skoraj 200 takih klubov, ki imajo do 20,000 članov. Celo daleč preko Avstralije je segla njihova organizacija in je postala mednarodna. Pripadajo ji klubi reševalcev na Novi Ze- j landiji, Ceylonu, v Južni Afriki, v Ameriki, na Havajih, v Angliji itd.
Prostovoljci so. Nihče jih ni “najel”, nihče jim! nič ne plačuje — pač pa sami plačujejo članarino svojim klubom, da “smejo” biti med reševalci-Svoj prosti čas ob “\veek-endih” in počitnicah vlo-že v to koristno podjetje in se žrtvujejo za javni blagor. Tisoče in tisoče so že rešili, imena rešen-cev pogosto pridejo v časopise, imena reševalcev ostanejo neznana. Tudi v zapisnikih posameznih klubov ni najti imen, kdo je koga potegnil iz morja, samo število rešencev si zapisujejo. In je to število naraslo na 114,515. To je do dne, ko je na-| stal članek, po katerem posnemamo to poročilo-J Ker je bilo to že pred meseci, brez skrbi lahko do- j damo še nekaj stotin...
Reševalci seveda potrebujejo precej tehničnih priprav,ne rešujejo potapljajočih se zgolj z rokam' in zobmi. Kako svoja podjetja financirajo? Nekaj prispevajo vlade, nekaj prinesejo prostovoljni darovi raznih dobrotnikov. Baje so klubi zapazili neprijetno okolnost, da najmanj prispevajo — rešen-ci sami... Ponavlja se resnica davno znanega pregovora: Nehvaležnost je plačilo sveta!
Izpod
Trigla v a
BLIZU RADOVLJICE na Gorenjskem je Tu-ristična zveza zamislila posebne vrste park, ki naj “i postal privlačnost za turiste. Na prostoru 20,000 kvadratnih m. bodo v tem parku razkazovali “Jugoslavijo v miniaturi”. Obiskovalci bodo videli v Ze)o pomanjšani obliki razne znamenitosti Jugoslavije: spomenike, naravne lepote, gospodarske objekte itd. Steza, ki jo bo obsikovalec obhodil P1'* ogledovanju, bo dolga tri kilometre. Naprava bo zahtevala nekaj let, da se načrt izvede.
SLADKORJA SLOVENIJA ima od vseh republik največ. Na osebo okoli 17 kg na leto. Najmanj ea porabi črna gora, komaj dobrih 7 kg na osebo. Sploh pa poraba sladkorja zadnja leta povsod na-Iašča. Sedaj ga že toliko proizvajajo v domačih tovarnah, da zadostuje za domačo potrošnjo brez °bčutnega uvažanja iz tujine.
VIDEM-KRŠKO ima tovarno za časniški pa-P*r- Ker je bila premajhna in so morali tak papir ^Važati iz tujine, so sedaj sklenili, da bodo obsto-J.ec° Papirnico razširili in proizvode papirja podvoji- Upajo, da bo mogla tovarna v doglednem času 2adostiti domačim potrebam. .
V	NOVEM MESTU so ondotni ljubitelji umet-,l0sti ustanovili novo udruženje za pospeševanje ynietnosti. Svojemu udruženju so dali ime: Kette-3ev klub mladih.
Šentjakobski oder v Ljubljani, ki je že
ara ustanova, je še veddno delaven in podjeten. °lgo vrsto domačih in tujih odrskih del je tudi Preteklem letu pokazal številnim gledalcem. Med nji*i je tudi Tavčarjeva “Visoška kronika”. Nekdo J® torej to povest dramatiziral, šentjakobčani hojo tudi prav pridno gostovat na odre izven Ljub-Oane.
j V MURSKI SOBOTI imajo tovarno za izde-Vanje mlečnega in jajčnega prahu. Vsak dan ^•emeni 30,000 litrov mleka v prah. Opremila je
arno mednarodna organizacija za zaščito otrok.
~~~ Unicef.
V	MARIBORU so ob giavni železniški postaj: zgradili moderno poštno poslopje z vsemi potrebnimi pritiklinami za prometno delovanje pošte. Poslopje so gradili tri leta in je stalo skoraj 200 milijonov dinarjev.
ZA BEŽIGRADOM v Ljubljani imajo nov Gasilski dom z najmodernejšo gasilsko opremo. V Mestnem domu pod gradom že nekaj časa ni več shrambe za gasilske naprave.
CELJSKA MOHORJEVA je razposlala svojim rednim udom štiri knjige: Koledar za 1961, Jalnovo povest “Izpodkopana cesta” kot tretji zvezek v zbirki “Vozarji”, Trstenjakovo dušeslovno knjigo “človek v stiski” in “Tehniko”. Koledar prinaša — rad ali nerad — precej propagande za “današnjo stvarnost”, Jalnova povest bi se težko merila z Mauserjevo “Uro s kukavico”, Trstenjakovo delo je odlično, Tehnika bo dobrodošla pač bolj ozkemu krogu bralcev.
ZDRAVNIKOV IMA SLOVENIJA 1312, po eden na 1200 ljudi. Njihovo število zadnja leta vztrajno narašča. Prav tako narašča število izvež-banih medicisnkih pomočnic, bolniških sester. Pravijo pa, da njihovo število še ni zadovoljivo — po ena pride na 1600 prebivalcev.
SOLSKIH KNJIG v Sloveniji ne morejo sproti dovolj natisniti, ker se učni načrti tako spreminjajo. Šaljivi list “Pavliha” je komentiral: Letošnjih šolskih knjig ne bo še kmalu. Zdaj bodo šele tiste dotiskane, ki so bile lani odobrene, letos pa ne veljajo več...
V	GORICI si naši rojaki gradijo svoj Katoliški dom, ki bo stal v ulici XX. septembra. V njem bo obsežna dvorana, kjer se bodo Slovenci zbira-
li	na zborovanja, prireditve in zabave. Novi Dom je namenjen vsem katoliškim organizacijam v mestu in sploh na Goriškem. V teku tega leta bodo dela končana, tako vsaj pričakujejo. Finančna sredstva prihajajo, vendar apelirajo goriški Slovenci tudi na rojake po širokem svetu, naj bi jim pomagali s svojimi prispevki zgraditi stavbo, ki je nujno potreba in bo prva taka centrala vsega kulturnega udejstvovanja katoliških slovenskih Goričanov. Med nabiralci je tudi ime: Dr. Kazimir Humar, Corte S. Hilario 7, Gorica. Priporočamo!'
V	KRANJSKI GORI bodo imeli v dneh 4. in 5. marca mednarodne smučarske tekme. Pričakujejo, da se jih bodo udeležili najboljši smučarji alpskih dežel, ki se bodo pomerili na Vitrancu. Za to tekmovanje so napravili še eno slalomsko progo, ki teče vzporedno s prejšnjo.
Pavla Miladinovič:
PA SE “ MLAJŠI ” SVOJE POVEJMO!
MISLIM, DA SE SEDAJ, KO SO SE OGLASILI najstarejši naročniki MISLI, smemo javiti k besedi tudi mlajši. Kot naročnici, ki prejema list šele četrto leto, se mi ni zdelo primerno, da bi se oglasila že kar v prvi “jubilejni” številki.
Dopisi starejših naročnikov so me nekoliko razočarali. Dopisniki so se zadržali več ali manj le pri opisovanju zunanjega nastajanja lista in njegove vrednosti za nas na splošno.
Tudi se čudim, da se niso oglasili tisti poedin-ci, ki sem jih imela priliko spoznati kot “ustanovitelje” lista. Izjavljali so nevprašani: “Jaz sem tisti, ki je storil prvi korak, da imamo danes 3voj mesečnik”. Ali pa: “V moji hiši so se rodile prve MISLI, pa za to nisem žel nobene hvale.” Ceio takole sem čula:	“Vložil sem v MISLI ves svoj
trud, prosti čas in še 400 funtov sem izgubil v prvem letu lista”. In še dosti podobnih izjav rojakov, ki so se junaško trkali na prsi za velike zasluge, ki jim jih baje nikdo ne prizna
Sicer pa mi je srce reklo, da ni tako. Življenje me je poučilo, da dobri ljudje delajo molče in da ne pričakujejo hvaležnosti, niti javnih pohval. Kdor je resnično dober, ni dober zato, da bi svojo dobroto užival, čeprav mu zavest dobrega dela dobro de.
Sicer pa naj bo tako ali tako. Vem, da onim rojakom, ki so ustvarili MISLI, ni bila najvažnejša oblika lista, niti kakovost papirja, nego gojitev materinščine, dobre in zdrave, ki je največje in najlepše zavetje, v katerem človek najde izraza svoji notranjosti.
Morda se mi bo kdo od onih, ki znajo po več jezikov, posmehnil, češ, jaz znam svoja čustva izraziti še v kakšnem drugem jeziku. O, da! Tudi jaz nisem ostala samo pri slovenščini. Celo tako sem se prilagodila jezikom raznih začasnih “domovin”, da sem mogla z lahkoto misliti neslovensko. Vendar je misel eno, čustvo pa drugo. Izvažanja čustev je pa tretje, nekaj tako važnega, da človeku z notranjostjo, ki je natrpana s čustvi, pomeni olajšanje notranjih težav in včasih duševno zdravje.
Tega vprašanja, koliko nam v tem pogledu pomenijo MISLI, se nobeden prvih dopisnikov ni dotaknil. Mnogim med nami MISLI ne pomenijo drugega kot s slovensko besedo potiskan papir.
List podpirajo že samo zato. Nasprotno je pa list mnogim drugim izgladil pot do notranjega zadovoljstva in pripomogel vsaj k delnemu pomirjen-ju srca.
Nimam namena s tem dopisom peti slavo MISLIM zato, ker gredo že v deseto leto, čeprav to ni majhna reč spričo dejstva, da vsi rojaki v Avstraliji nismo niti dobri Slovenci, kajšele dobri ljudje. Vendar bi rada izrazila zahvalo očetom MISLI posebno zaradi njihove dalekovidnosti.
Razum mi namreč pravi, da so se ustanovi telji lista zavedali psiholoških in religioznih problemov, ki jih tujina postavi pred emigranta. V psihološkem pogledu zlasti pred one, ki so naslonjeni na sairto materinščino, v verskem pa pred one, ki se bavijo s čitanjem v angleščini, kajti verska svoboda v Avstraliji je že mnogim pojme o pristnem krščanstvu zmešala. Saj niti teden ne mine, da ne potrka propagator krščanstva na naša vrata
—	vsak pa propagira krščanstvo v drugačni obliki. “Stražni Stolp” Jehovinih svedokov pa prihaja po pošti in kar v našem materinem jeziku!
Za ohranitev pravilno spoznanega krščanstva, ki smo v njem zrasli v rojstni domovini, imajo MISLI največjo zaslugo. Vem: mnogi polože MISLI na polico neprebrane, češ da so verski list. Vem pa tudi, da bo domala vsak med nami doživel dan, ko mu bo potreben Bog, potreben pa tudi duhovnik, ki mu bo Boga približal. Naj reče kdo, kar hoče, res pa je, da MISLI vrše najvažnejšo nalo-go prav s tem, da nas skušajo odbržati blizu duhovnega sveta.
Naj povem nekaj iz lastnega doživetja.
Bilo je pozimi leta 1956, ko je potrkal na naša vrata trgovski potnik. Hitro sem ga želela odpraviti, ko sem pa doznala, da je Slovenec, se je nekaj v meni prelomilo. Priznati namreč moranli da sem pred tistim nenadnim srečanjem že leta in leta bila slovenstvu odtujena. S tem potnikom sem se tedaj spustila v pogovor. Nenadoma seže v žep in mi da MISLI — slovenski list, ki je tedaj izhajal v obliki časopisa...
Ne bom opisovala svojega občutja. Toliko rečem, da pogosto mislim: Tista ura je bila zame srečanje s Previdnostjo! So bili pa tudi res časii ko je nekaj valovalo v meni in sem zastonj iskala pomirjenja. Ob prebiranju skromnega lističa sem spet našla svojo dušo. Vrnila se mi je ljubezen do domovine, ki sem jo poprej zastonj skušala uničiti. Izginil je občutek, da nikomur ne pri' padam strašen občutek! V MISLIH so se umiril' vsi tisti moji notranji viharji, ki se v vsakdanjosti niso mogli sprostiti. V MISLIH sem našla zdravje in zavetje svojemu srcu — vrnitev k slovenski besedi, vrnitev v bližino duhovnega sveta.
KAJ ŠE OSTANE OD TEH LEPIH BESED?
“KLIC TRIGLAVA” poroča iz Jugoslavije: Zvezna skupščina je sprejela zakon o tisku in drugih oblikah informacij, ki je nadomestil zakon jz 1. 1946. Novi zakon pravi dobesedno: “Vsi držav-Jani Jugoslavije, ne glede na razlike v narodnosti, rasi, jeziku ali veri, imUjo pravico, da s sredstvi informacij svobodno izražajo in objavljajo svo-Ja mnenja, pravico, da uporabljajo sredstva infor-yrLacij za svoje lastno obveščanje, pravico, da širijo 'nformacije, pi-avico, da izdajo časopise in druge oblike tiska, pravico, da ustanavljajo ustanove in ruge organizacije za objavljanje in širjenje in-°rmacij, kakor tudi pravico, da sodelujejo pri Upravljanju s sredstvi javnega objavljanja informacij — OB POGOJIH, KI SO PREDVIDENI S TE'M ZAKONOM.”
Kakšnimi pogoji? Medtem ko zakon pravi, da •j1 cenzure in da ni potrebna nobena prijava odn. °yoljenje za objavljanje informacij, obstaja po-£°j> da je potrebna prijava republiškemu orga-!JU’ Pristojnemu za informacije, 15 dni pred pričet-01n Shajanja časopisa. Ta prijava mora vsebovati Sotove podatke — kot n. pr.- da ima predvideni avni urednik “ustrezne kvalifikacije”, da obstaja uPravni odbor časopisa in — v slučaju, da časopis lzdaja skupina državljanov — da obstajajo tudi favila o izdajanju in urejevanju časopisa. Zakon dl vsebuje uredbe, ki prepovedujejo širjenje do-
ločenih informacij, kadar predstavljajo “kaznivo dejanje” proti narodu ali državi ali oboroženim silam, ali kadar povzročajo “vznemirjenost državljanov” in ogrožajo javni mir in red, t.j. kadar so te informacije “lažne in alarmantne”. V tem slučaju se lahko svoboda informacij “omeji v interesu družbe in države”. Te odredbe vsebuje baje tudi “večina zakonov o tisku drugih držav”.
Viri informacij bodo dostopni vsem pod enakimi pogoji, toda odkrivanje “uradnih skrivnosti’ , državnih ali gospodarskih, ne bo dovoljeno. Novinarji se morajo ravnati “po pravilih poklicne etike in družbene odgovornosti in v duhu spoštovanja resnice, človeških pravic in razvijanja miroljubnega sodelovanja med narodi”, če bo Zveza novinarjev Jugoslavije izključila kakega novinarja iz svojega članstva, bo le-ta še vedno lahko nadaljeval svoj poklic, dokler mu tega ne bo prepovedalo sodišče. A kar se tiče uvoza tujih časopisov v Jugoslavijo, ni potrebno nobenega posebnega dovoljenja, razen če gre za časopise na jugoslovanskih jezikih, ker ti “očitno predstavljajo tujo propagando”.
XXX
Kaj je torej novega v tem “novem” zakonu? Obračaj ga, kakor hočeš, “novega” je v njem prav toliko, kot če bi vsega tega zvitega in zavitega besedičenja nikoli ne bilo!
DONT KILL BIRDS”
poziv z gornjim naslovom je razposlal
r e Migrant Advisory Council” avstralske libe-Orik6 s^ran^e — P° na®e morda:	Informativni
D°r za Novodošle, ki mu je za botro politična r^nka v NSW. Odbor sestoji iz 79 delegatov raz-narodnostnih skupin. V Odboru so lahko pri-a niki različnih političnih strank.
j.j' ^ zadnjih 3 letih so novodošli pobili zelo ve-2iv°	avitraUkih	ptic,”	potoži	omenjeni po-
•	In nadaljuje:
‘Menda še ne vedo, da so ptice uradno in j avno zaščitene, če bodo še kar naprej pobija-Ptice, je velika nevarnost, da jih bodo popolno-
ma iztrebili. Prosimo, povejte ljudem, naj prenehajo s tem pogubnim početjem. Med drugimi naj prav posebno pri miru puste KOOKABURRE — the laughing birds. Seveda pa tudi vse druge zaščitene ptice, štirinoge živali in prav enako zaščitene rastline.”
Poziv navaja postavno kazen, ki ji zapade vsakdo, ki se ne drži postave. Kazen je lahko visoka do 50 funtov ali 6 mesecev zapora.
Seveda večina ljudi, ki kršijo te postave, ne pride pred sodnika, ker jih nihče ne prijavi. Zato apelira poziv na vest in poštenost vseh, ki ubijajo zaščitene ptice, naj bi se zavedeli, kakšno divjaštvo s tem uganjajo.
mmSBF Tipka
★ DVE DO TRI LETA JE MENDA minilo, ko sem bil v pristanišču ob prihodu ladje z ncvo pošiljko naših ljudi iz evropskih begunskih taborišč. Velika večina je prišla kot navadno z enim kovčkom, nekaj pa sem jih dobil celo brez vsake prtljage. Imeli so smolo, da zaradi obilne pomoči madžarskim beguncem v avstrijskih taboriščih niso dobili niti robčka, sreča pa je bila v tem, da so precej hitro po begu čez mejo prišli na listo za Avstralijo. Bila je mrzla julijska noč, ko so dospeli v melbournsko pristanišče, a vsi so imeli tanke letne obleke. Med njimi sem našel 18-letnega šibkega fanta, ki je imel na sebi strgano srajčko, strgano brezizrazno jopico, kratke strgane hlače, in čevlje. Ko sva šla skozi carino in oddala le uradni list z debelo črto preko cele strani, se nama je carinik smejal. “Le kaj Avstralija misli,” je zamomljal bolj zase kot za naju.
Ko sem bil včeraj v pristanišču, sem našel istega carinika in sem ga spomnil na onega fanta. Še se je spominjal, četudi le motno. Bil je presenečen, ko sem mu povedal, da je fant danes oženjen, ima izplačan kos zemlje v Essendonu, kjer bo začel zidati hišo, ima avto, ki ga nujno potrebuje za pleskarsko delo “na svoje”. Zdaj bo poskušal dobiti sem tudi mano, “da bo imela vsaj na starost lepše življenje in bosta spet skupaj. .”
“Srečo je imel,” mi je rekel nekdo, ko sem mu pravil to zgodbo. Jaz pa pravim, da je bil priden. Marsikdo fantov bi imel lahko isto srečo, če bi je sam ne zapravljal. Ni Avstralija kriva, da nekateri naši fantje spijo po parkih in tavajo okrog brez denarja in brez službe. Kriv je vsak sam, da se je dal zapeljati slabi družbi. Ali ni res tako?
* Porok je bilo zadnjič kar za pol strani, zdaj je pa božične poročne sezone konec. Zato bo manj poročnih novic. — Dne 7. januarja sta se pred oltarjem. Matere božje v Hawthornu poročila Albin Cetin in Polanda Polh, ki je dospela k svojemu zaročencu iz Evrope. Oba sta doma iz Harij, župnija Trnovo pri Ilirski Bistrici. — Isti dan je Bog
blagoslovil zakonsko zvezo Josipa Koruneka in Marije Žnidarič v cerkvi sv. Janeza v E'ast Melbourne. Ženin je iz Čakovca na Hrvaškem, nevesta pa je doma iz Janževega vrha, župnija Kapela pri Mariboru. —■ Tretja poroka tega dne pa je bila pri sv. Jakobu v North Richmondu, kjer je Peter Ku-ščar(doma iz Volč) obljubil zvestobo Mariji Giar-dino, svoji nevesti dospeli iz Italije. — Dne 28. januarja sta v cerkvi sv. Martina v Rosanni iz-i-ekla svoj “Hočem!” Eduard Vajdič in Elizabeta Golc. Ženin je doma iz Ptuja, nevesta pa iz Dvora pri Polhovem Gradcu. — Isti dan sem poročal tudi v Caulfieldu, kjer je Ladislav Švajcer popeljal izpred oltarja svojo avstralsko ženko Elizabeth Wordsworth McNamara. Lado je bil rojen v Dol-govaških Goricah pri Lendavi. — Dne 4. februarja je bila poroka v Sandringhamu: Franc Petrovič (doma iz Ptuja) je obljubil zvestobo Maureen Bolton, ki je tudi po rodu Avstralka.
Bog blagoslovi vse nove pare in jim daj obilico sreče!
★	Krstow tudi ne smem pozabiti: Anita je ime hčerki Franca Mahniča in Elvire r. Stok, ki smo jo prvi dan leta krstili v Prahranu. — Naslednji dan (2. jan.) je bil krst v West Brunswicku, kjer je zajokal sinko Jožefa Batiča in Marije r. Valenčič. Seveda bo nosil ime po očetu. — V Macleodu je bil krst 7. januarja, kjer je dobila Suzano Ido družinica Mirka Starca in Albine r. Bučaj. — Isti dan smo krščevali v Hawthornu, kamor so prinesli iz Carltona prvorojenko Egidija Kolariča in Julijane r. Mohorčič: klicali jo bodo za Lilly Egidija.
—	Osmi januar je videl slovenski krst v Bell Parku (Geelong), kjer je družina Jožefa Gorupa in Danice r. Vičič dobila Nevo Marijo. — Ta daft smo imeli krst tudi v Elsternwicku: Ivan Koroša in Hermina r. Grebenšek stta dobila sinka Marjana. — V Hawthornu smo zopet krščevali dne 14. januarja: tudi hčerki Franca Želeta in Berte r. Slavec bo ime Anita. — V isto cerkev sta prinesla h krstu tudi Stanko Potočnik in Veronika r. Per-nik iz South Yarre: sinku bo ime Štefan. — V
Adelaidi pa so 31. decembra krščevali v družini ranča Male in Kristine r. Roškar: deklica bo nosila ime Helena Kristina.
Naše čestitke staršem, vsem novokrščencem Pa obilo božjega blagoslova na življenjski poti!
*	Žal moram poleg porok in krstov spet porodi tudi o smrtnem primeru med nami. Ko sem >1 za božič med adelaidskimi Slovenci, sem po j^asi dobil sporočilo, da leži v bolnišnici Karel avrenčič ter zdravniki obupavajo nad njegovim Zdravljenjem. Obiskal sem ga in lepo se je pripravil s prejemom poslednjih zakramentov za svojo pot v večnost. Brez vsakega strahu je pričako-V&1 smrt in ginjeno mi je stisnil desnico, ko sem odhajal. Po dveh tednih sem dobil sporočilo: Ata 80 umrli dne 3. januarja...
Pokojni Karel Lavrenčič je bil rojen dne 3. n°vembra 1889 v vasi Logje pri Kobaridu. V slo • Venski kmečki hiši rojen, je tudi sam ostal na svoji ji stregel ter od nje prejemal vsakdanji ruh. Leta 1923 je dobil življenjsko družico v Ama-'J1 Terlikar. Osem otrok se jima je rodilo, razen ®nega so vsi živi. Leta 1948 je Karel zapustil 0ni: s hčerko Ljudmilo je bežal v Italijo in iz borišča Bagnoli v novembru 1949 emigriral v Av-?tralijo. šele leta 1955 je mogla priti za njim tudi ?ena z Julijanom in Elko, sin France pa se jim Pridružil dve leti kasneje, ko je dospel iz Argentine.
Lavrenčičev oče je bil med adelaidskimi Slo-?e»ei zelo poznan in priljubljen. Rad je po doma-Pomodroval, se razgovoril o preteklih in seda-n-'’h razmerah doma, pa tudi za slovensko izseljen-v° mu ni bilo vseeno, ali dela ali spi. Na prvem s ovenskem Miklavževem nastopu v Adelaidi (1959.) ^ otrokom delil darove, počutij pa se ni več ta-o močan, kot ob najinem prvem srečanju, ko je Se čil in krepak. V marcu lanskega leta je mo-v bolnišnico na operacijo, bolezen pa je šla . 0j0 Pot, dokler ni zahtevala zadnje žrtve. Karel g6 J^rno zaspal v Gospodu dne 3. januarja, dne Januarja pa so po sveti maši zadušnici v cerkvi
Srca Jezusovega v Hindmarshu njegove telesne ostanke vrnili zemlji.
Prepričan sem, da bodo vsi Slovenci, ki so Karla poznali, ohranili pokojnika v toplem spominu. žalujoči vdovi, vsem otrokom in ostalim sorodnikom tukaj in doma pa iskreno sožalje. Počivaj v miru, Karlo!
★ Slovensko življenje v Padua Hallu se kar lepo po domače razvija, četudi gotovega o hiši še ne vem nič. število fantov je naraslo: kar čedna družnica nas je. Hiša odmeva slovenskih pesmi, za enkrat še iz plošč, a tudi na zbor že mislimo. Iz ene sobe se oglaša trobenta, iz druge harmonika, klavir je tudi kar vedno vroč. Martina pa nagovarjamo, naj vsak dan trikrat ponovi “Jaz ljubim klarinet!”, da bi spet dobil ljubezen do svojega nekdanjega glasbila in si ga nabavil. Morda bo pa počasi le kaj z orkestrom...
★ P. urednik, škrat vam je spet eno zagodel. Za argentinski Zbornik ste v zadnji številki objavili, da je njegova cena “en fut”. Nisem vedel, da se tudi cene knjig merijo po stopalih... (Pa nikar ne zamerite opombe, saj je šala najboljše zdravilo za vse vrste bolezni!)
Zalogo argentinskih Zbornikov sem prejel. Res dosti branja za “en fut”. Zbornik me.še nobeno leto ni razočaral in me tudi letos ni. Zlasti sem z zanimanjem prebral različna mnenja avstralskih Slovencev, ki jih je objavil p. Bernard. “Kolikor glav, toliko misli,” pravi star slovenski pregovor. Stokrat sem že mislil nanj v teh dobrih štirih letih dela po Avstraliji. Vsakdo ima svoje gledanje na slovensko skupnost in marsikdo najde v tem vzrok, da stoji ob strani. Res ne vem, kdaj bomo dozoreli in zares skupno pokazali, kaj zmoremo.
★ Po svojem prihodu v Avstralijo se mi je nekajkrat zgodilo, da sem šele pri krstu spoznal, da boter ni znal moliti veroizpovedi: starši novorojenčka to izbrali za botra — nekatoličana. In za marsikaterega takratnega botra šele danes vem, da je sicer katoličan, a ločen ali pa nekatoliško ali samo civilno poročen. Ti primeri so me primorali, da danes ob vsaki negotovosti stavim o botru nekaj vprašanj. Po cerkvenem pravu mora namreč biti boter, tako krstni kakor birmanski, katoliške vere. Ni pa dovolj, če je katoličan samo na krstnem listu, v javnem življenju pa živi po svoje. Tako ne more biti boter tisti “katoličan”, ki je pod cerkveno kaznijo izobčenja (n. pr. vsakdo, ki se poroči v nekatoliški cerkvi), ali pa je izključen od prejema sv. zakramentov (n. pr. vsakdo, ki je sodno ločen ali pa samo civilno poročen).
Konec str. 43.
^	d	e	h	etrov
PREDSEDNIK KENNEDY je z vsakim dnem svoje administracije bolje in bolje zapisan doma in po širokem svetu — če izvzamemo Cubo, ki je v Castrovih kleščah. Še vedno je jako dobro zapisan tudi v Kremlju, odkoder mu Hruščev ne neba pošiljati oljčnih vejic, namazanih z lepimi besedami. Kennedy zaenkrat še zastonj ugiba — in z njim svet — kaj naj vse to v resnici pomeni. Skuša biti kar najbolj previden in marsikatero ostro reče na račun komunistov, pa je videti, da Nikita vse za dobro vzame, če pojde stvar tako naprej, bodo začeli kar sumničiti, da imata možakarja tih sporazum. Tako sumničenje bi hitro rodilo nezaupanje v Kennedyja — doma in še kje. Toda zelo verjetno se bo Nikita kmalu “spozabil” in namesto oljčnih vejic pomolil Kennedyju pod nos stisnjeno pest.
GONGO, LAOS, CUBA — zaenkrat nič kot zguba; dodeni še Berlin, na vrh pa še kak in... Vse to dobro vidi Kennedy in tako tudi pove. Amerikance resno svari, naj si ne domišljajo, da jih ne čakajo težki časi. On sam je pripravljen nositi velikansko odgovornost, ki jo ima kot predsednik, in jo tudi z vso resnobo izvrševati. Toda z njim vred jo mora enako resno vzeti vsa Amerika in z njo ves svobodni svet. Predaleč je že segla dolga komunistična roka, da bi smela zaskrbljnost nekomunističnega sveta kaj popustiti. V teku prvih desetih dni predsedništva, je izjavil Kennedy, se je šele (in že!) prav zavedel, kako ogromne naloge ga čakajo.	-t
MESTO SPLIT z okolico bo 15. febr. letos doživelo posebno atrakcijo. Ta dan bo po 93 letih spet enkrat sonce popolnoma mrknilo, najbolj do konca pa prav nad Splitom. Znanstveniki od blizu in daleč bodo zbrani za opazovanje na otoku Braču, ki ni daleč od Splita. Upajo seveda, da bodo ob' tej popolni sončni eklipsi z novimi inštrumenti mogli priti do večjih dognanj, kot je bilo dano njihovim prednikom pred skoraj sto leti. Poskrbljeno je tudi za primer, da dan ne bo jasen. Veliko letalo bo znanstvenike dvignilo nad oblake in bodo neovirano opazovali, kako se bosta sonce in mesec srečala v visokem podnebju.
NAŠ PADDINGTON v Sydneyu dobiva izreden pomen za Sydney, Avstralijo in svet. Prostor v bližini cerkve sv. Frančiška so izbrali za veliko
moderno stavbo, ki se ji bo reklo: Terminal Build-ing for the Trans-Pacific telephone cable. Tu se bodo zbirale novice, poročila in slike iz zunanjega sveta za tukajšnji tisk, radio in televizijo, od tu bo vse tako in podobno odhajalo v širni svet iz Avstralije in o Avstraliji. Velik nov podmorski kabel je postal potreben, ker so vse dosedanje take naprave že prenasičene. Pri novi ustanovi složno sodelujejo Avstralija, Anglija, Kanada in Nova Zelandija. Doslej Avstralija kaj takega še ni imela Terminal poslopje raste počasi na Oxford ulici, slika kaže, kakšno bo, ko bo končano. Paddington, zdaj še zelo starinski in “nazadnjaški”, je torej začel riniti v moderne čase.
r1
MILOVAN DJILAS, avtor znane knjige “Novi razred” in zaradi nje obsojen na večletno ječo, je nekako ob novem letu prišel iz zapora. Pomi* loščenje je dosegel, ker se je “lepo obnašal” kot kaznjenec. Moral je pa obljubiti, da se na svobodi ne bo vtikal v politiko in bo lepo molčal, če bo obljubo tudi držal, se bo šale pokazalo. Baje je K obljubi dostavil, da svojega mnenja ni spremeni' in ničesar ne prekliče. Svet ugiba, zakaj je Tito čutil potrebo, da Djilasu nakloni pomilostitev. Ti* tovci seveda pravijo: Kaj nam pa more kak ubog Djilas, saj sedimo v sedlu tako trdno, da nam nobena opozicija ne more blizu! Drugi komentiraj«1 To je golo širokoustenje, v resnici se je znašel Tito v sklopu tolikšnih zadreg doma in v zunanjem svetu, da je primoran seči po raznih poust-ljivostih in tako priti nazaj do nekdanje veljave-Nadaljnji milijoni od Zahoda bodo končno le več pomagali kot kak Djib.s, zazidan v Mitroviči.
^ i p k	(s	str.	41.)
Vselej mi je težko in zameril sem se že rojakom, ko sem moral odkloniti tako botrstvo. A ni-jaz, ki delam zakone, le ravnati se moram po lijih. Sicer pa: če bi se starši zavedali, kaj je krst in kaj je dolžnost botra, vseh teh “botrskih težav” ne bi bilo ne zanje in ne zame. “Zakaj pa avstralski duhovnik nič ne vpraša, kaj je boter?” je nekdo užaljeno rekel ne dolgo tega. Odgovor ■le preprost: ker mu niti na misel ne pride, da bi katoličan ne izbral zares vrednega botra. Avstralci katoličani so v tem pogledu dobro poučeni in zelo strogi.
*	No, pa še drugič kaj!' Na svidenje!
IZ MATIČNIH KNJIG N.S,W.
Krsti
V Albion Parku pod Wollongongom se je oglasila prvorojenka v družini Toneta Mlinariča in Gi-
r. Kolenko. Krstili so jo na sam sveti božič-111 dan in ji dali ime Marica.
V Petershamu so pa dan pred božičem krstili Prvorojenčka Roberta Bestuliča in Herme r. Oze-®ek. Fantek je dobil ime Josip, kumoval je Ciril Skala.
V Paddingtonu je imela krstilnica v cerkvi =>v. rančiška spet več prijaznih obiskov. Vsi so po-ekli brez joka in cmerenge — čeprav niso prihajali sami junaški fantje.
I* Rozelle sta poslala svojo Marijanico v ot-£°stvo božje Anton Špiclin in Gizela, r. Kerec. , daj družina šteje že 4 člane. Botrovala sta Franc ln Olga Horvat. V soboto 14. jan.
I* Paddingtona je imel kratko pot do krstne v°de Viktor Jože, ki se je udomačil v družini An-°na Laznika in Marije r. Skarabot. Ta si je iz-ral nedeljo 15. jan. in botrovala sta Viktor in ‘Ha Cucek.
I* Strathfielda — dolga pot — je priromal is-nedeljo Franček, prvorojenec Franca Mramorja 1,1 Frančiške r. Flajnik. Da je bilo ja dovolj Franov skupaj, je bil za botra Franc Rom, botrica *ka Rom pa ni nič rekla, da bi hotela biti Fran-Ca> čeprav je tudi krstitelj sam pri svojem krstu flob>l ime Franc.
I* Campsie-ja se tudi ni ustrašil dolge poti ai‘k John, težko pričakovani prvorojenec zakon-?®v Franca Podobnika in Olge r. Blažič. Tudi to bilo na isto nedeljo. Za botre sta pa prihitela z Granvilla Ernest Stržina in in žena Karla.
Poroke
V Sydneyu pri sv. Patricku sta si podelila zakrament sv. zakona na novega leta dan, pa smo prepozno zvedeli za prejšnjo številko, Štefan Trstenjak, Mariborčan, in Angela Hozjan iz čren-šovcev v Prekmurju.
V isti cerkvi pa v soboto 7. januarja Andrej Zrim, doma iz Kuzme v Prekmurju, in Kristina Vrbanec iz Učakovcev v Prekmurju.
V Elizabeth Bay, St. Canice cerkev, je pa bila slovenska poroka prav tako 7. januarja. Ženin je bil Alfred Brežnik, doma iz Šentjurja pri Celju, nevesta Jelena Kucler iz Vrhnike pri Ljubljani.
V Paddingtonu sta si pa obljubila zakonsko zvestobo dne 28. jan. ženin Enzo Crasti iz Hrastičev pri Kopru in Smiljka Frka iz Dalmacije.
Vsem novim zakonskim parom čestitke in obilico božjega blagoslova na življenjsko pot!
NADALJNJI DAROVI ZA SKLAD
(Do. 1. februarja)
£ 4-0-0: Vlasta Cergol;
£ 3-0-0: Anton Šajn, Edvard Polajnar;
£ 2-0-0: Franc Lukan, Neimen.;
£ 1-10-0: Jože Ficko, Ana Kapaun;
£ 1-0-0: Cvetko Kobaj, Anton Bavdek, Pavle Kersikla, Ivan Poropot, Jože Kristan, Roman Perko, Karl Dolenc, Anton špiclin, Janez Urh, Neimen., Stanko Pevc, Franc Vidic, Neimn., Julija Mrčun, Branko Jerin, Janez Rutar, Peter Rant, Alojz Titan, Gaspar Jug, Mirko Rakušček, Adolf Peršič, Slavko Tajnšek, Louis Peternel, Slavko Tomšič, Dr. I. Mikula, Maks Mali, Janko Klavora;
£ 0-10-0: Ignac Ahlin, Slavko Fabjan, Jože Brodnik, Roman Zrim, Stanko Čebokli, Marjeta Si-monka, Franc Ban. G. Marinovič, Maria Samsa, Stanko Šubic, Srečko Gajšek, Denis Ibič, Franc Juha, Ivan Mesar, Marija Golcman, Jože Simon, Štefan Šaule, Julka Pavličič, Gabriela Zele, Štefan Kočar, Vinko Domajnko, Emil Torbica, Franc Er-pič, Anton Prosen, Lidija Balog, Janez Krušeč, Stan Novak, Branko Tavčar, Anton Vekar, Miha Žilavec, Ant. Floridan, Francka Anžin, Marija Zaj, Leop. Vuga, Al. Ahačevčič, Emil Sfiligoj, štefa Aquilina, Stanko Heric, Anton Kosi, Pavel Strgar, Janez Zemljič, Petrina Franzi, Avg. Grgič.
Prisrčna hvala in Bog obilno povrni!
! ‘	V Avstraliji zastopa Slov. Kult.	”
”	Akcijo in sprejema naročila še vedno:	"
”	Dr. Zvonimir Hribar
"	970 Curlew Cres.
No. Albury, N.S.W.
^Pt^mo iz c&rcjentine
Prijatelj MISLI nam je odstopil pismo, ki ga je prejel od znanca v Argentini. Verjetno bo naše bralce zanimalo. — ITr.
Dragi: —
V	zadnjem pismu si me vprašal, če nas bodo kaj kmalu pobasali — Peronisti... Ne zdi se mi verjetno, da bi se to kdaj zgodilo. Res je pa, da so razmere pri nas zelo čudne, zlasti v gospodarskih rečeh. Vedno več je med nami velikih bogatinov, ob njih pa narašča število revežev. To so taki, ki žive iz dneva v dan, iz rok v usta. Nekega srednjega sloja, ki bi ne spadal med bogatine, vendar pa kolikor toliko dostojno živel, je vedno manj. Trgovci, podjetniki, prekupčevalci, švercarji (precej na debelo...) živijo dobro, šver-carska velepodjetja služijo bajne vsote. Tisti pa, ki-so vezani na osemurni delavnik ali na ure v uradih, so vedno bolj prizadeti. Dasi se veliko govori o obnovi gospodarskega življenja in o napredku naše ekonomije, je na drugi strani zaskrbljenost vedno večja. Ali bo uspelo ali ne bo? Edini uspeh vlade v tem pogledu je doslej ta, da je ustavila nekontrolirano inflacijo. S tem pa ni rečeno, da
PRIJAZNO VABILO BRALCEM “ZBORNIKA”
Letošnji ZBORNIK prinaša med drugo bogato vsebino tudi 32 “mnenj” o Slovencih v Avstraliji. Na vsak način so jih uredniki ZBORNIKA hoteli imeti — in so jih dobili.
Ni dvoma, da bodo enako pritiskali kmalu zopet — za ZBORNIK 19(>2...
Vsi, ki ste ali še boste brali omenjena “mnenja” v letošnjem ZBORNIKU, ste s tem javno naprošeni, da pošljete svoje prispevke za prihodnji ZBORNIK na naslov MISLI. Še bolje: Naravnost ZBORNIKU.
inflacije nimamo več. Ker pa hočejo, da je obstoječa inflacija pod kontrolo, so prizadeti tisti, ki žive od mesečne plače. Podjetniki in trgovci pa kšeftarijo nekontrolirano. Da se vse to močno pozna zlasti pri slovenskem tisku, pri izdajanju knjig in mesečnikov, ni treba izrecno poudarjati.
Na žalost ste prizadeti pri tej reči tudi inozemski naročniki tukajšnjih slovenskih listov in knjižnih založb. Prav posebno še tisti, ki želite prejemati naš tisk po zračni pošti. Bili so časi, ko so slovenski listi v Argentini imeli vsaj majhen dobiček od inozemskih naročnikov, da je moglo nekaj poleg naročnine tudi v tiskovni sklad. Zdaj ste zunanji naročniki gladko izenačeni z nami u Argentini — vsem morajo uprave listov naročnino dvigati, pa še komaj komaj izhajajo. Kar je bilo nekoč 5 funtov za Avstralijo ali 9 dolarjev za Ameriko, se je moralo dvigniti na 6, odnosno na 12. Listi morajo držati to ceno, drugače ne pridejo na svoj račun. Dolar (in funt) tiščijo oblasti umetno navzdol in to po navodilu Mednarodnega fonda, ki daje Argentini kredite. V razmerju z naraščajočimi cenami bi morali dobiti za dolar vsaj 120 pesov, pa dobijo komaj 82. To se silno pozna. Vrhu tega je avionska pošta iz Argentine jako visoka, za Avstralijo še posebno. Zato se nikar ne čudi, prijatelj moj, če Tvojih 5 poslanih funtov Z3 list, ki ga dobivaš, danes ne more kriti Tvoje celoletne naročnine, kot je bilo včasih.
Pozdrav in Bog Te živi!
Tvoj
Lahko poveste, kako sodite o letošnjih “mnenjih”, če so vam všeč ali ne. pa svoja lastna mnenja povejte na podlagi vprašanj, ki so so v ZBORNIKU natisnjena. Seveda pa lahko poveste tudi kaj takega, kar v vprašanjih ni obseženo.
ZBORNIK v resnici zasluži, da mu tudi Slovenci iz A vsi rali je pošljemo kaj v tisk — vsi brez izjeme torej lepo povabljeni! Kdor bi ne hotel, da je njegovo ime objavljeno v ZBORNIKU, naj to posebej omeni. Razume se, da se uredništvo MISLI obvezuje k tajnosti-
Urednik MISLI
Tam te bodo srečevale same lepe deklice.
NARODNA
(Za naše fante pa nerodna.)
“Delaj, delaj, dekle pušeljc, za to rajžo žalostno!”
“Saj ti ga bom naredila ‘z rožmarina zelen’ga.
S črno žido ga 'm povila, s zolzami zalivala.
Za klobuk t* ga bom pripela z eno zlato knofeljco.
Kajžal boš čez tri dežele, tri dežele kar naprej.
Čez Koroško in čez Nemško in čez gornje Štajersko.
Pa te bodo spraševale, kdo ti je ta pušeljc dal.
Al* ‘maš ženo zaročeno, al ‘maš dekle ljubljeno?”
“Nimam žene zaročene, nimam ljubfce ljubljene.
Jaz 'mam eno lepo dekle, v treh deželah take ni.
Na Koroškem, ne na Nemškem, ne na gornjem Štajerskem.”
O prešmentane Kranjice, k’ ste tak’ sladkih besedi!
Da ima le štir’ cekine, pa se lahko omoži.
Jaz imam pa sto cekinov, pa noben ’ga pome ni.
PVTMI*
Odlomek iz povesti: IZPODKOPANA CESTA (Janez Jalen)
JERNEJ NI DOBIL POLJUBA
JERNEJ IN LOJZKA sta ostala v gostilni sama. Tudi s vsej hiši ni bilo čutiti žive duše. Pa si je Jernej domislil, da je prav sedaj prišel tisti čas, ko poljubi Lojzko, svojo izvoljenko, če je kaj fanta. Prijel jo je za roke in objel čez pas:
‘No, si slišala, Lojzka, kaj so rekli naš ata? Da grem lahko študirat, karkoli hočem!?’
“Tudi jaz sem tako razumela.”
“Zato pa — ”
Nagnil se je k njenemu obrazu in nameraval prehiteti in jo prisrčno poljubiti na cvetoče ustnice. Kakor je bil uren, se mu je Lojzka izmaknila:
“Ne, ne, Jernej! Lepo te prosim, ne!”
“Pa zakaj ne?” sta fantu omahnili obe roki hkrati.
“Ne bodi hud. Ti že povem. Sediva, sediva,” je Lojzka lovila sapo.
“Pa sediva,” je bil Jernej nejevoljen.
In sta mirno sedla vsak na svojo stran mize. Lojzka pod okno na klop, Jernej pa njej nasproti na stol.
“No?” je bil Jernej užaljen. “Pripoveduj:” je skoro ukazal.
“Jerneeej!” se je kakor ranjena ptičica oglasila Lojzka. Obraz ji je zasenčila žalost in komaj je zadrževala jok. Jerneju se je zasmilila. Planil je pokonci in hotel pohiteti k njej. Pa se je začela z obema rokama braniti.
“Ne, ne, ne! Lepo te prosim, da ne. Ostani tam, kjer si, in počakaj, da si malo opomorem. Saj ti vse povem.”
Jernej je sp«t sedel. Lojzka se mu je zasmilila da se mu je obraz za spoznanje skremžil. Najraje bi vstal in Lojzko popestoval kakor otroka, ki je padel in si do krvi obtolkel koleno.
Nekako za očenaš dolgo sta oba molčala. Samo gledala sta se in z očmi pogovarjala. Prva se je oglasila Lojzka:
“Veš, Jernej, ne smeš biti hud.”
“Saj nisem.”
“Vem, da ni lepo od mene, da se ti ne pustim poljubiti. Oh, kako si želim poljuba in ga vrniti, pa ne smem!”
“Kaj je to tak greh?” je skoraj vzrojil Jernej. “Ne, greh ni.”
“Kaj pa potem?”
“Zarekla sem se...”
“V ugankah govoriš. Ne razumem te.”
“Sedi in poslušaj....”
‘Poslušam”, je Jernej mirno sedel in pozorno prisluhnil.
Lojzka je pa začela napol tiho, skoraj šepeta je pripovedovati, kako je bilo tisti večer, ko se je Primož, Jernejev brat, vračal iz Ljubljane. Ustavil se je pri Brodarju (kjer je Lojzka bila točajka) od tam se mu ni nikamor mudilo. In se je obotavljal in obotavljal toliko časa, da ga je prehitela huda ura in je moral ostati čez noč. No, ni se napil, samo sčasoma se mu je pa le začela poznati vinska volja. Začel je tiščati za Lojzko in hotel izsiliti	od nje poljub, ona	pa ne in da	ne.
Lojzka se	je razvnela in živo	propovedovala:
“Pa zakaj ne?” je hotel	vedeti Primož.
“Zato	ne, ker sem trdno	sklenila, da ne	boifl
poljubila nobenega moškega, dokler ne bom zagotovo vedela, koga bom vzela”, mu je odgovorila-“Tako — ” se je začudil in povsem umiril Primož, čez čas je pa dostavil:
“Jaz sem pa sodil, da vsaj malo misliš nam« in da boš kdaj moja.”
“Saj najraje tudi bom. Samo zatrdno še ne vem.”
“Tako — ? še ne veš? Jaz pa vem, kako bo. Premoti te kdo drug in te bo poljuboval, kolikor se mu bo hotelo. Morda te spravi celo v nesrečo, potem pa pusti”, mi je poočital Primož. Jaz sem P3 zrasla:
“Nikoli, nikoli!1 Pri zveličanju svoje duše s« zarečem, da nikoli. In če ne bom tega držala, na) nikoli ne bom mati!”
“Pri samem materinstvu si se zarekla,” je poudaril Primož.
“Da! Tako mi Bog pomagaj,” sem pritrdila-Medtem, ko je Lojzka o vsem tem pripovedovala, da je filozof — študent kar težko razločili kdaj je govoril brat Primož in kdaj Lojzka, se ie Jernej čudno zresnil. Ko je Lojzka utihnila, je p® položil dlan na mizo in tudi sam zategnil: “Takoooo —”
Obmolknil je in si podprl glavo v dlani. Lo-
jzka je pa neslišno vstaia, šla okoli mize, se naslo-n’la in potišano vprašala:
“Zakaj je tako, Jernej, ko imam vendar oba lada, tebe in Primoža?”
Jernej je dvignil glavo, na široko razprl oči in
2	ubitim glasom odgovoril:
“Najraje pa nobenega.”
Lojzka je zrastla: “Ne, tega mi ne boš očital.” “Saj ne trdim, da naju nimaš rada, mene in Primoža. Pa le kot brata. Saj ni čudno, ko smo si Nekako v sorodu. No, prav. Srce poštenega dekleta, akoršna si ti, se pa more vneti za enega samega fanta. Zato se pa ne pustiš poljubiti. Prav imaš”.
“Jerneeej!” je zastrmela Lojzka, se naglo obrnila in odhitela k gospodinji sestri Lenki v kuhinjo.
Jernej je vstal, prijel zadaj na pasu z levico
zapestje desnice in zakoračil po gostinski sobi iz vogla v vogel, povesil glavo in molčal. Zunaj je žgalo popoldansko poletno sonce. Nad cesto je plaval kakor rahla meglica oblak prahu.
Precej dolgo je trajalo, preden se je Lojzka vrnila. Jernej se je ustavil in jo vprašujoče pogledal :
“No — in?”
“Oprosti, Jernej, da sem ti ušla. Komaj sem se še zdržala, da ti nisem planila okrog vratu in
—	in — Saj sem ti povedala.”
“Si mi. Prav. To stvar bo treba premisliti. In čimprej” je kakor zarežal sam nase Jernej.
Lojzka mu je prikimala.
Še isti večer je Jernej koračil ob polni luni nazaj v domačo vas.
MOJA NEKDANJA SOLA
(Zdenko Začetnik)
MINILO JE ŽE DOSTI LET, odkar sem od doma. Ves ta čas sem si želel še enkrat videti do-kraje. Želja se mi je izpolnila in zelo sem >1 tega vesel. Gnalo me je, da obiščem tudi svojo nekdanjo šolo.
ki
S težkimi koraki sem se napotil po dolgi cesti,
Je vodila do šole. Okolica se mi je zdela vsa rugačna. Stopal sem med visokimi hišami, ki so JJ11 s svojimi temotnimi nadstropji delale senco, nce se je počasi pomikalo proti zahodu. Zdaj
So:
bo
111 kmalu na cilju. Ob mislih na nekdanje čase 1116 je obhajal mraz.
Nobenega znanega obraza nisem srečal, vsa-0 oko se je tuje ustavilo na meni. Tujec med JC1- Končno zagledam znano poslopje — moja n®kdanja šola! Ali si jo naj ogledam le iz daljave;
| naj tudi pod njeno streho spet stopim? V teh •nislih sem sedel na klop v bližini poslopja, odko-r se je videla vsa šola s svojimi sivimi mrtvimi Zidovi. Zaživel sem v spominih, nekdanji časi so Vstajali iz grobov.
Nenadoma pride mimo tuja dama in me po-1; ravi- Občutek domačnosti me je obšel. Z vese-ji odzdravim, tedaj pa — čudo prečudno,
'jem sP°znala me
je!
Za
nati
“To ste pa vi, moj nekdanji sošolec, Zdenko
četnik!”
Že mi je prožila roko, dal sem ji svojo, spoz-J® nisem mogel. Morala se mi je predstaviti.
Tedaj sem se spomnil. O, kako se je spremenila! Le njena govorica je še razodevala nekdanjo živahno deklico. Postalo mi je toplo. Začudil sem se znova, ko je povedala, da je še vedno na isti šoli, toda profesorica.
Takoj je bila tudi ona vsa v spominih, nezavedno je zaplavala v moje občutje. Ni bilo treba vprašati, sama od sebe je začela pripovedovati o nekdanjih profesorjih in sošolcih, kako je bilo pozneje s tem, kako z onim. Dosti veselih in tudi žalostnih reči sem zvedel iz njenih ust.
Končno me je povabila v šolo in nisem se obotavljal. Stopila sva v razred, ki je bil nekdaj “moj”, in vsedel sem se prav v tisto klop, ki je bila tako dolgo “moja”. Profesorica je stala pri vratih in me gledala. Kimala mi je brez besed, nenadoma so se ji vlile solze in tudi moje oči so zoper mojo voljo postale vlažne.
Zavedel sem se, da nisem samo jaz človek, ki mu spomini uhajajo v šolske čase in jih čustveno tako pogosto znova doživlja. V kako drugačnih barvah vstajajo iz groba, koliko lepši se zde po tolikih letih, kot so se zdeli takrat, ko so bili resnični!
Ne vrnejo se, pa je bolje tako, ker v spominih je sama mehkoba, iz grobov vstala leta so tako nežna, njihova nekdanja trdota ostaja v grobu, samo lepoto podoživljamo znova.
1	"MIR LJUDEM
I	NA ZEMLJI”
V Trstu je izšla drobna knjižica z naslovom: TRŽAŠKA SINODA. Prinaša nekaj govorov, ki jih je imel na tržaškem radiu prelat dr. Jakob Ukmar. Zelo zanimiv in občevelja-ven je zlasti prvi govor, ki ga tu v celoti po-nastiskujemo. — Ur.
Pomen in važnost sinode
KO SEM VAM MESECA AVGUSTA GOVORIL o cerkvenih zborih na splošno in razlagal, kako smo v Trstu pripravljali cerkveni zbor, ki mu pravimo “škofijska sinoda”, sem vam ob koncu predavanja obljubil, da vas bom pozneje seznanil s tistimi postavami, sklenjenimi na sinodi, ki po-bliže zanimajo naše ljudstvo. Danes (15. nov. 1959) pričenjam izpolnjevati to obljubo. Pravim, da pričenjam, kajti vsega ne bom opravil z enim samim predavanjem.
Naša škofijska sinoda se je zaključila sredi septembra s tridnevnimi slovesnimi sejami v stolni cerkvi sv. Justa. S tem ni rečeno, da je vse zadevno delo končano. Treba je vse, kar se je sklenilo, urediti, natančno pregledati, treba je dodati še razne dokumente, ki se nanašajo na sinodalne postave.
Pa tudi to delo gra h kraju in tako izide v latinslcem jeziku knjiga o tržaški sinodi, knjiga, ki bo imela krog 400 členov postav, katerim juri-dično pravimo “konstitucije”. Nočem reči, da je to 400 cerkvenih postav ali sploh novih postav. Tega ne. Nekateri členi so samo uvodnega značaja, nekateri tolmačijo že obstoječe postave, nekateri ne ukazujejo, ampak samo nekaj umestnega priporočajo. Pri vsem tem ostane še lepa vrsta novih postav. Škof bo s posebnim dekretom te postave objavil in določil dan, s katerim stopijo v veljavo za duhovnike in verno ljudstvo.
Vsaka sinoda ima svoje težave. Tržaška je imela še prav posebne. Morda že kar uganete, katere. Teritorij tržaške škofije ni narodno enoten, temveč narodno mešan. Župnije so po večini narodno mešane, skoro vsaka ima to ali ono narodno manjšino. In kjer so narodne manjšine, je dandanes gorje. (Podčrtal ur.) Ni vse prav, ni vse tako, kot bi moralo biti med pravimi kristjani, kakor bi moralo biti v sleherni pravični in resnično civili-
^ ČUDEČEM KLJUNU ZELENI MU OLJ HO V A MLADIKA...
V POROŠTVO SPRAVE/NMIHU.
S. Grt.got-čič.
zirani državi. Veliko je sovraštva, veliko preziranja, veliko krivičnega zapostavljanja; prava sramota za prosvetljeno dvajseto stoletje!
Naša škofijska sinoda skuša blažilno vplivati na te vroče in napete razmere ter pazi na to, da se ne bi godila krivica ne enemu ne drugemu narodu, da bi bili v dušnem pastirstvu vsi pravično in z ljubeznijo postreženi. Med vsemi sinodalnimi postavami se mi zde postave, ki merijo na pravično in mirno sožitje, najvažnejše. To sem tudi poudarjal, ko sem imel ob sklepu sinode zaključni govor. Takole sem dejal zbranim gospodm:
“če bomo ostali zvesti načelom krščanske pravičnosti in ljubezni, ki smo jih postavili v tej sinodi, bodo morali poznejši rodovi priznati, da škofijska sinoda leta 1959 ni bila zaman, ker je veliko pripomogla k mirnemu in pravičnemu sožitju obeh narodov v tržaški škofiji.” (Podč. ur.)
Za sožitje na Tržaškem
Po tem splošnem uvodu poslušajte nekatere teh važnih postav. Na prvo mesto postavimo tiste, ki tvorijo nekak jez ali obrambo proti strupenemu nacionalizmu, ki onemogoča pametno in mirno življenje na tržaških tleh.
Člen .5 se glasi: Ker ima tržaška škofija več narodnosti in ker meji na drugo državo, naj se duhovniki še toliko bolj varujejo duha nezdravega nacionalizma in naj si prizadevajo, da se ta duh tudi v vernikih izkorenini.
In člen 25 še dostavlja: Resnična duhovniška ljubezen naj drži duhovnike složne v Gospodu, ne glede na razliko v naradnosti.
Isto približno poudarja člen 24: Duhovniki naše škofije, ki je na meji različnih narodnosti, se
morajo posebno odlikovati po pristni ljubezni in morajo delati v vinogradu Gospodovem brez vsakega strankarstva in povsem nesebično. Povsod se mora razodevati pristni krščanski duh.
Zato pravi člen 15: Vsem vernikom — brez razlike jezika — je treba pomagati. Duhovnike in Vernike, ki prihajajo iz sosednih pokrajin, je treba sPrejeti prijazno, z resnično krščansko ljubeznijo. Naj vidijo vsi, da v naši škofiji iščemo samo sla-Vo božjo in blagor duš ter da tvorimo tudi z njimi vred eno samo skrivnostno telo Kristusovo.
Sinoda čuva nad enakopravnostjo obeh tukajš-njih jezikov. Zato člen 81 določa:
Duhovniki, ki se potegujejo za kako župnijo, morajo znati jezike vernikov dotične fare. Oni, ki oskrbujejo dvojezične župnije, naj pazijo, da ne odo verniki te ali one narodnosti škode trpeli, ne v Pridigovanju, ne v spovednici.
Da bodo v bodoče vsi postreženi v svojem jeziku, določa člen 69:
Semeniščniki naj se vzgajajo v krščanski lju-ezni in pravičnosti, da bodo pripravljeni vsem postati vse, brez razlike narodnosti ali jezika. Ker so v nasi škofiji tudi dvojezične župnije in ker je za UsPešn'o dušno pastirstvo potrebno znanje obeh jezikov, se morajo gojenci našega semenišča naučiti °ba krajevna jezika. Seznanijo naj se tudi z dru-®jmi jeziki, kar jim bo koristilo v nadaljnjih štu-'Jah, posebno še v spovednici.
Kakor vidite, dela sinoda zelo na to, da bi Vsaj v cerkvi vladala pravičnost in ljubezen med °bema narodoma. Je pa še člen, ki daje posebno Prednost materinemu jeziku, to je Člen 37, ki le glasi:
Ker vsakdo laže razpravlja v svojem materi-l'em jeziku, smejo slovenski duhovniki, bivajoči v ttlestu, iti na dušnopastirske konference ali shode 0Penski dekanat, kjer se razpravlja v slovenskem
jeziku. Enako pa smejo tudi italijanski duhovniki openskega dekanata hoditi na konference v mesto. Tako bodo duhovniki na teh uradnih zborovanjih razpravljali vsak v svojem jeziku.
K sklepu bi vas utegnilo zanimati, kaj misli sinoda o političnem delovanju duhovnikov in vernikov. Tudi tu ima nekaj dragocenih, četudi bolj splošnih navodil.
člen 40 pravi: Verniki naj se varujejo strank, ki hočejo spodriniti podlago slehernega verstva, ki napadajo vero in zdravo moralo ter nameravajo razdreti cerkveno disciplino, če ni te nevarnosti, naj se duhovniki ne bojujejo odprto za to ali or.o stranko, ker so tudi dobri katoličani v zgolj političnih rečeh lahko različnega mnenja.
Člen 129 tolmači to reč dalje, ko pravi:
Cerkev ne tiči v tem ali onem političnem režimu, niti se ne oklepa izključno določenega socialnega sistema, pač pa skrbi za to, da se čuva dostojanstvo in prostost človekove osebe, da more krščansko ljudstvo svojo vero svobodno izpričevati, da se delovanje Cerkve ne ovira, da trdno stoji podlaga družinskega življenja, da se spoštuje zasebna lastnina in se produkcija pravično razdeli. Duhovniki naj si prizadevajo z božjo besedo po-žlahtiti politični čut krščanskega ljudstva, da bodo vsi zvesti sv. Cerkvi in zanesljivi člani države. Vse politično življenje naj prešinja krščanska pravičnost in ljubezen, ki naj vlada med posameznimi državljani in narodi.
Dragi poslušalci! Že iz tega, kar ste danes slišali, vidite, da sinoda ni kaj suhoparnega, temveč ima pametna in praktična navodila, ki režejo tudi noter v ljudsko življenje in merijo samo na blagor ljudstva. Kako se pa v sinodi razodeva socialni čut in spoštovanje družinskega življenja, boste slišali prihodnjič.
SVETO PISMO V SLOVENIJI
CELOVŠKI “NAŠ TEDNIK-KRONIKA” poroča :
Ameriška časnikarica Naomi Barry poroča v Cas°Pisu “New York Herald Tribune” o svojem Potovanju po Jugoslaviji med drugim tudi tole:
—	V Ljubljani, kjer je bilo tiskano prvo sv. smo jeta i54g_( je naznanilo tamkajšnje bogove novo izdajo sv. pisma, ki naj bi po mnogih
letih v več zvezkih spet izšlo. V kratkem času so dobili 45.000 prednaročil. Večinoma so bili ti prvi naročniki kmetje, ki pa so razočarani nad tem, da nova knjiga ni bila opremljena s slikami, knjige vrnili ali jih prodali naprej. Posebno med izobraženci se je pojavila kar strast za zbiranje svetopisemskih knjig. Neki jugoslovanski časnikar je označil položaj z besedami: “Sem komunist, ampak kaj je knjižnica brez sv. pisma?”
TONČEK IZ POTOKA
Povest
Spisal p. Bazilij, ilustriral Fr. Gorše
“Le vzemi jo, če te hoče! Priden deklič je in bodi prepričan, da bo z njene strani žegen pri hiši,” ni oče prav nič branil. Naj si dekle sama izbere srečo!1 Tone sicer ni bil ravno najbolj varčen v vasi in oče je to hčeri tudi povedal. A da bi ji branil? Naka! Kakor si postelješ, tako boš ležala...
Tonček za svatbo sicer ni postrelil vseh zajcev v potoški hosti. štiri pa sta z očetom le prevrnila. To ti je bila omaka Vsi gostje so jo hvalili. ---------
Da, Tonček je bil lovec. Kako je tistikrat prekucnil lisico!
Potoška domačija je stala na samoti in tako pri gozdu, da so materine kokoši vedno hodile v zaraščeni breg. Tam so bile vsaj varne pred skobcem, ki je krožil nad dolino, dasi mu je mlinarjeva puška pokvarila že precej peres. Miha in oba njegova sinova so zaman merili nanj: vselej jo je srečno odnesel ter odplaval za vrhove, drugi dan pa se zopet vrnil. Presneto je bil previden, ropar. Troje piščet je že izginilo.
Neko dopoldne so kokoši med glasnim koko-dajsanjem bežale z brega proti domačiji. Kakšen dirindaj! Še Tonček, ki je pravkar v veži snažil očetove škornje in se za kure že od svoiih mladih dni ni več menil, je postal pozoren. Stopil je na prag, od tu ga je takoj zaneslo v hišo in na stol pod visečo puško. Nato še k stenski omarici, kjer je oče hranil naboje.
Kokoši so frfotale nekaj od tal po rebri. Za njimi pa je poželjivo skakala — lisica. Tako je bi-
lo	zaverovana v svoj plen, ki ga je imela tik pred smrčkom, da ni bila prav nič oprezna. Le poglej jo! Saj se kar po zadnjih nogah vrti po bregu med praprotjo, a s prednjimi in z gobcem hlasta po zraku za prestrašeno perutnino...
“Čakaj, požrešnica!” se je pripravljal Tonček.
Rjava gozdna tetka zvitorepka je prišla za kokošmi prav do steze za hlevom. Zdaj zdaj bo v resnici zagrabila eno izmed materinih ljubljenk — štajersko putko, ki nikoli ne zamudi z jajcem. Bog ne daj, da bi ji prav ta prišla pod zobe!1
Po grapi je odjeknil strel. Lisica je zatulila in
se s prestreljeno nogo ter vsa prestrašena zagnala
— naravnost v potok... To je čofnilo! In Tončku se je zdelo tako zabavno. Stekel je na mostič, žival pa se je medtem skobacala iz vode ter hotela nazaj v hrib. Podrla jo je nova krogla, ki jo je pognal v rjavi kožuh drugi pritisk Tončkovega kazalca na petelina... Obležala je na porobku, kokoši* pa so | zopet brezskrbno uživale zlato prostost.
Da, Tonček je bil lovec in pol! Mati mu je tistikrat za boglonaj spekla troje jajc. Na masti z ocvirki. Ker ji je rešil kokoške...
Pa saj v potoku še puške ni bilo treba! Pozimi so včasih jedli zajca, ki jim je tako rekoč — sam skočil v lonec. Steza, ki je vodila s hriba, je držala naravnost pred mlinska vrata. Bila so nepobarvana in jih je — kadar je bil pri Boltiču v vasi
— celo hlapec težko ločil od snega. Zajec pa ti je v temi priskakal po izhojeni gazi v dolino — le kdo bo meril sneg brez potrebe! — in jo ucvrl v diru naravnost v vrata. Tresknilo je in dolgoušec je obležal pred pragom z razbito glavo. Tonček ga je samo pobral in mu slekel kožuh.. . Več zajcev je tako končalo svoje življenje divje svobode. Tončku so se ubožčki smilili. Vendar toliko ljubezni ni imel do njih, da bi vrata pobarval.
ic
Zelo rad je Tonček proti jeseni lovil tudi polhe. Pa ob delavnikih ni bilo časa. Navadno ga je čakalo delo, čim je prišel iz šole. Da, da! Fant je zalegel pri hiši že za pol hlapca.
Stiški šolarji so si izbrali nedeljski dopoldan za lov na polhe. Maša je bila zgodaj, nato do kosila dovolj časa za vse mogoče. Tako so vsaj vedeli, da je nedelja v vasi.-------------
Neko soboto je šepnil v šoli Poberetov Marko, Tončkove matere bratranca sin: “Ti, kaj bi šlo jutri na polhe?”
:‘Zakaj pa ne!! Samo da ne bo dežja,” je pritajeno odgovoril Tonček in pogledal okrog sebe, Je kdo slišal. Saj so bili drug drugemu nevoščljivi in niso radi izdajali, kje so naleteli na polhe.
“Še mene vzemite s seboj!” je prosila Neža. Vidiš jo, na ušesa je vlekla, kaj se menita!
‘!Ho, ho! Ženske na lov...” sta se smejala.
“Če ne, bom na drugim povedala, kaj sta se 2nienila!” se Nežika ni vdala. Saj ni bila še nikoli pri ]ovu na polhe, a radovednost ji ni dala miru, kako gredo v past. Ni popustila, ampak poskusila na vse mogoče načine, da bi smela z njima.
“Vsak dobi podobico. Tako z robom,” je konč-110 obljubila.
Podobico? — Hm! Za podobice fantom sicer ni veliko. Toda s podobicami je zvezano vse več! Saj so nagrada za pridnost in jih gospod župnik pri Ver°učni uri ne delijo tjavdan, čim več jih imaš,
tem
vec veljaš! Da sta hotela za pridna veljati
tudi Tonček in Marko, o tem menda ni nobenega
dvoma.
“Kaj misliš?” je Marko pomežiknil Nežinemu blatu.
“Pa naj gre z nama! Toda podobice morava 'meti prej v rokah,” je rekel odločno Tonček, ki poznal sestro in njene slabe navade.
Naslednji dan je bil Poberetov Marko takoj P° maši pri Tončku. Z mamo je že uredil. V Po-
tok
mu je rada pustila, saj sta se obe hiši dobro
Razumeli. Od tete Marijane je dobil zajtrk, potem Jima je Nežika prinesla podobici. Trikrat je vsako rniig na dlani, tako ji je bilo hudo. Lepi, z be-mi robovi papirnatih čipk... Pa naj bo v božjem 'menu! Si bo že s pridnostjo pi-islužila novih.
Nato so jo vsi trije ubrali čez dvorišče. Ton-Cek je nosil preko rame vrečico, iz katere je gle-.aI ročaj sekirice, še enkrat je segel v žep, če X*13 S sek°J sveder, klešče in dovolj žebljičkov.
arko pa je vzel zaboljček na vratca, ki ga je po-°ski najmlajši zbil nalašč za polhe, p, “Nič ne bo danes, nič,” se je za njimi šalil . lntarčkov oče. “Neža nese smolo za vama, le verami ta!”
Ako bi dečka ne poznala očetovega glasu, ka-ar se šali, bi Nežo gotovo spodila nazaj. Tako je trojka kmalu izginila po stezi v hrib.
Samo da pisanega polha ne ujamemo,” se je °S'lasil Tonček.
“Bog ne zadeni!1 S hudičem zares nočem imeti opravka.” je moško odgovoril Marko.
Neža je pogledala lovca. Kar strah jo je po-. a»°, ko je sredi gozda zaslišala parkeljnovo
•me..
Tonček je opazil njen plašni obraz ter se zasmejal: “Kaj pa si šla z nama? Mar ne veš, da polhe pase sam vrag? In zato je kaj nevaren takle polšji lov. če se ti ponesreči, da ujameš lisastega, ki je ljubljenec svojega pastirja in kralj vse črede, potem gorje ti! Hudič ga ne da in ga ne da...
Nato je pripovedoval na dolgo in široko zgodbo o lovcu Vidu, kakor jo je neko nedeljo popoldne slišal pred cerkvijo iz ust starega Gajžerja. Vid je ujel pisanega polha. Domov grede pa je zaslišal za seboj peklenski žvižg in glas, ki je menda donel iz samega pekla: “Lisastega hočem nazaj!...” Lovec se ni zmenil, ampak je šel svojo pot. Toda pred hišo ga je nekaj sunilo v hrbet, da se je opotekel v vežo. Lisasti polh pa je izginil in ga ni bilo več v pasti...
Nežiki se je kar dobro zdelo, ko je besedica “past” zaokrenila pogovor na drugo stran. Lovca sta se začela prav strokovnjaško meniti o pasteh, ki so jih imeli povsod dosti pod streho.
“S pastjo ni nič!” se je ustil Tonček. “Enkrat sem nastavljal dolge dneve, pa nisem prav nobenega ujel.”
“Kaj bi ujel, ko ti je past najbrž dišala po prekajenem, da se Bog usmili! Bi jo moral namazati s sadjevcem, pa bi imel več sreče. No, sicer tudi jaz nisem preveč navdušen za pasti. Navsezadnje ti jih kak nepridiprav odnese izpred nosa s polhi vred. Rajši lovim po naše. Je bolj zanimivo, če polhe sam bezaš iz luknje...”
Kako je Marko poudaril “po naše”! še Neža je postajala korak za korakom bolj radovedna, kako se to napravi.
V	tem so prišli v hrib. Obdal jih je bukov gozd nad Trebežem. To je pravo polšje kraljestvo. Semkaj je poslal vrag, ki pase polhe na Gorjancih, del svoje velike črede. Saj je tudi v stiškem kotu dc-volj lepih bukev, ki dajo mnogo žira, in so polhi vsako jesen lepo okrogli.
1 ♦,♦♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦ ♦ ♦♦ «.«*,«	*.♦ *,♦ *,« ♦ * «,• ♦> M M tu« M »u« M ♦ j
♦ ♦ ♦ ♦ ♦♦ ♦ • *♦ ♦ • ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦♦ ♦♦ *♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦	♦'* *'♦	*'* *'*
v	9
|	SYDNEY!	N.S.W.	SYDNEY!	1|
| “KLUB TRIGLAV”
%	$
ji	vabi	na	veselo	zabavo!!!
♦V
V	soboto 4. marca	it
$
MACCABEAN	HALL, DARLINGHURST	§
%	$
•	♦	jj
•	Lep sprejem in prijazna	postrežba	jj
v	Vsi	dobrodošli!	Na svidenje!	|.|
♦>
g
“Tako, zdaj bomo poskusili srečo,” je moško spregovoril Tonček. Marko je sicer vedel, kako in kaj, Nežiki pa je bilo vse novo. Zato je nadaljeval: “Poiskati moramo polhnjo. Kdor najde v štoru kako luknjo, naj koj pokliče ostale!1 In lepo zglajena mora biti, sicer ni nič...”
Torej Nežika ne bo samo gledala, ampak tudi pomagala.
Vsi trije so se razkropili po hosti in opazovali štore ter drevesna debla. Nekaj časa je bilo vse tiho, le suhljad je šušljala pod nogami. Potem je dekletce veselo zakričalo: “Jo že imam! Polhnjo imam!...”
Lovca sta bila takoj pri njej.
“Kje?”
“Tamle!” je pokazala s prstom.
Fanta pa v smeh, da je Nežika takoj pobesila nosek.
“To naj bo polhnja? Le dobro jo poglej! Saj je luknja velika za celo glavo in trhlina mokra kot namočena goba. In tu spodaj je tudi za pe3t velika luknja. — Še sova se ne bi šla v njej skrivalnice.”
“Bo treba poiskati kaj boljšega, če se nočemo prazni vrniti.”
In šli so znova na delo.
Dolgo ni bilo nič. Nato je eopet zaklicala Neža: “Polhnja, polhnja! Pa prav zares!...”
Naj bi ji verjela? Da bi ravno dekle našlo prvo dupljo? — No, poglejmo!1 Saj tudi slepa kura včasih zrno najde.
“Vidiš, tu bo res kaj!” je skočil pokonci Ton-
ček ob pogledu na lepo uglajeno luknjo v grči stare bukve.
Toda Marku se je zdelo zamalo, da je Neža našla polhnjo. “Nič ne bo. Saj po tleh ni kaj prida žirovih luščin.”
“Polhnja je gotovo, a če je kaj v njej, je drugo vprašanje. Poskusimo!” ,
Tonček je	vrgel vrečko	z	rame	in	potegnil
iz	nje sekirico.	Nato je stopil	k	deblu, se	vzravnal
in	udaril z njo	nekaj pod luknjo.
“Tok, tok,	tok, tok!”
Vsi so prisluhnili.
Oho! Iz duplje se je oglasilo cviljenje. Kot bi hotela žival godrnjati: Zakaj mi ne daš miru? Mar ne veš, da sem vso dolgo noč lazil okrog?
“Polh, polh!... Imamo ga!” je skoraj zakričal Tonček.
“Se že jezi, ko mu ne damo miru,” je uganil Marko in se razvnel, dasi je še pred eno minuto ugotovljal, da je duplja prazna.
“Pa sem ga le jaz našla,” se je koj pobahala Neža.
“No, še venkaj ga izvleci, če znaš!1” ji je zabrusil brat in pripravljal vse potrebno. Marko je v grmovju izbiral primerno šibico. Tonček je pa nastavljal vrečico na luknjo. Sestra mu jo je pomagala držati, ko je iz mogočnega žepa vlekel na dan žebljičke, jih nastavljal na rob vrečke in zabijal okrog in okrog vhoda v dupljo.
“Tako, zdaj nam več ne uide!”
“Tudi šibica je gotova!” je Marko spravljal pipec.
"f NAJ V MIRU BOŽJEM POČIVATA!
V	Wollongongu, NSW, je umrl rojak Franc Kocetnar,
doma iz Satahovcev v Prekmurju. Bil je samec in star dobrih 26 let. V Avstraliji je bival okoli dve leti kot tovarniški delavec. V nedeljo 29. januarja ga je močno zdelovala vročina, tako vedo povedati njegovi znanci. Iskal je zdravniško pomoč zoper sončarico, pa ni čutil olajšanja.
Kako je prišlo do tega, da si je nesrečnik sam vzel življenje, preiskava ni mogla dognati. Nobenih drugih okoliščin niso mogli najti, ki bi njegov usodni korak razložile, edino hudo trpljenje zadnjih ur.
Pogreb je bil 2, februarja na ondotno pokopališče. Oskrbelo ga je slovensko društvo v Wollon-gongu.
Iz Pertha, W.A., poročajo, da je tam umri Jože Filipič,
doma s Tolminskega. Po kratki mučni bolezni in operaciji so se mu ure iztekle v bolnišnici dne 24. jan. 1961 po prejemu sv. zakramentov za umirajoče. Pokopali so ga v Caracatti na centralnem pokopališču.
Rajni je bil star 51 let, v Avstralijo je prišel pred 10 leti z družino petero otrok. Sprva je delal kot rudar v Kalgoorlie. Pred petimi leti 3i je kupil zemljišče v Wanneroo in si postavil prostorno hišo. Bil je zelo delaven in skrben družinski oče. Pretežko delo je prezgodaj izčrpalo njegove moči.
^Ude/i cUetrov
KOMUNISTIČNA ALBANIJA je zašla v za-dreSo in ji je postalo precej vroče med dvema ognjema. Dolga leta je bila zvesta podanica Moskve 'n kot taka se je rada od časa do časa zaletela v “Ugoslavijo — odpadnico od Moskve. V Kremlju •>e uživala popolno zaupanje. Zadnje čase se je pa nekam sumljivo oklenila Pekinga, to pa Moskvi ni prav všeč. Zagodrnjala je kot medved, ki ga je Predrzen navihanec podražil. Albanija se je zave-e*a, kako majhna je spričo dveh velikanov, pa je Pohitela z lepo besedo v Moskvo. Morda so ji tam odpustili, kdo ve, če pa ne bo padlo po njej zdaj lz Pekinga, kot pada po Titovini? če se bo le še °botavljala med dvema ognjema — ali ne bo zagorel še tretji: zakuriti ga utegne Tito, ki se ob ®8.lonitvi na Zahod upa požvižgati na velikane Hžnjega in daljnega Vzhoda.
AVSTRALIJA je začela na novo študirati vPrašanje, kam prav za prav spada — geografič-no- Ali je del Azije, ali je popolnoma samosvoj svet? To vprašanje samo na sebi ni tako važno, oda geografija rada odločuje v politiki, gospodarju in podobnih zadevah. Avstralija zmerom bolj cuti nujno potrebo, da svoje ogromne prazne prostore napolni z ljudmi. Odkod jih dobiti? če je kontinet del Azije — nekateri so mnenja, da je pred tisočletji lahko prišlo s himalajskih vi-v Avstralijo po suhem — je treba Avstralijo , Preti Azijcem, če pa je Avstralija svet sam zate 'n je bil to od nekdaj, bi se dalo zagovarjati njc-110 stališče, da mora ostati “bela”. To se pravi, no-naseljenci naj ne prihajajo iz Azije, prihajajo, p®j le še dalje iz Evrope, ali magari iz Amerike.
*	Je spet sitnost, ko je znano, da se v Ameriki reje množe črnci kot belci. Nekateri se boje, av.b°d° vprašanje, kam Avstralija spada, kmalu Sl'i, toda ne Avstralci, pač pa — Azijci. Baje Se najhitreje — Kitajci.
“NOVI AVSTRALCI" — na to ime “slišijo” ^ tisoči prebivalcev te zemeljske celine, med nji-^ Pač kar vsi Slovenci, ali vsaj velika večina, 'srno čuli, da bi se ta naslov komu upiral. Na °sno je veljal za nekaj častnega. Tipkar teh tlc je nekaj podobnega' prvič slišal v Kanadi .*** Mnogimi leti. Iz ust nekega kanadskega žup-a niu je prvič udarilo na uho:	“New	Cana-
ns ’• Veljalo je Slovencem in drugim novim na-®Jencem iz Evrope, ki jim je že takrat Kanada J-ala vrata. Na vprašanje, kako je župnik mi-do tega imena, je pojasnil: Ne smemo posne-
mati onih Kanadčanov, ki tem ljudem pravijo samo “foreigners” ali kvečjemu “newcomers”, s tem jih ponižujemo. Recimo jim “New Canadians”, tako jih pridobimo in jim pokažemo, da so nam dobrodošli. Morda ta misel ni zrasla zgolj na zelniku tistega župnika, toda kaj kmalu je bilo opaziti, da se je zelo splošno ukoreninila. Danes je Kanada že zelo napolnjena z “Nev Canadians” in jih še kar naprej dobiva.
V ZDRUŽENIH DRŽAVAH Amerike smo začeli rabiti za novodošle po drugi svetovni vojni ime “New Americans” in tudi slovenska Liga se je oprijela tega imena: Novi Amerikanci. Veljalo je za čeden naziv. Močno se mu je uprl javno edino rajni bogoslovni profesor dr. Jožef Turk, ki je bil eden od njih. Nismo Amerikanci, ne novi ne stari, in tudi nikoli ne bomo. Smo samo slovenski politični begunci, ki smo prišli sem čakat, da se vrnemo v domovino, odkoder smo prišli... No, dobri gospod je dočakal v Ameriki odhod v nebeško domovino, za njim seveda še kdo, velika večina je pa že pozabila, da so bili nekdaj v Ameriki “novi”...
V AVSTRALIJI se do najnovejših dni tudi ni nihče spotikal nad izrazom “New Australians”, pa naj je izraz zrasel na tej zemlji ali pa prišel iz Kanade ali Amerike. Neko posebno ime je za nove naseljence potrebno, če ga razumeš tako, kot ga je razložil kanadski župnik — vse v redu. Zdaj se je pa oglasil sam minister v Canberri in se temu nazivu uprl. Ne s tako motivacijo, kot rajni profesor Turk, o, to nikakor ne! Nasprotno! Takoj ko stopiš na suho v Avstraliji, bodi brž samo Avstralec, ne star ne nov — samo Avstralec!1 Tako se pa asimilacija spet ne da pospešiti, g. minister! Vendar imate morda nekoliko prav. Ni namreč lahko dognati, kdaj kak avstralski naseljenec postane iz “novega” star Avstralec, če bi kdo trdil, da je treba 200 let, torej precejšnje število rodov, bi se izkazalo, da so stari Avstralci samo “aborigeni”. S tega vidika bo treba g. ministru dati kar prav. Iz vsega je pa nauk ta: Na imenu samem je kdaj malo ležeče, poglavitno je, da se razumemo, ko v pogovoru rabimo besede.
V CONGU se stvari kar naprej čudno mešajo in mešetarijo. Nevarno potezo je napravil egiptovski Nasser, odpoklical je svoje vojake, ki so imeli nalogo, da pod vodstvom Združenih narodov pomagajo v deželi delati red. Baje si domišlja, da so mu bo posrečilo brez sodelovanja z Združenimi narodi ustvariti veliko arabsko-afriško zvezo, ki-
Konec str. 57
M. Oppelt
NAŠI ABORIGENI -
prvotni Avstralci
S čim se hranijo?
V	PUSTIH, OŽGANIH KRAJIH CENTRALNE AVSTRALIJE imajo aborigeni zelo raznovrstno hrano. Ta nomadska plemena si navadno pomagajo z vsako užitno stvarjo, ki jim pride pod roke. Obilice takih stvari puščava nikakor nima, zato pa kar takoj povejmo, da izbirčni — po naših pojmih — aborigeni prav gotovo niso.
Najbolj priljubljena jim je taka hrana, ki jim da nekaj potrebnih vitaminov. Instinktivno segajo po njej. Taka hrana je na primer med, strd. Pa ne tak med, kot ga poznamo mi. Ne, ne! Aborigeni norijo samo za mravljinčnim medom. Posebna vrsta mravelj namreč nabira med podobno kot čebele. Naloga črnih žensk je, da iščejo mravljišča teh mravelj in jim odvzemajo nabrani med.
To opravilo je navadno jako težko. Predstavljajte si suho trdo zemljo ožgane puščave. Ženske morajo včasih kopati pol metra globoko, da pridejo do tunelov, kjer so skrite mravlje. To so mravlje — rezervoarji medu. Vsaka naselbina mravelj izbere iz svoje srede neko število domačink, ki naj služijo kot rezervoarji medu. Kako pride do te izbire, ni znano. Toda ko je mravlja enkrat določena za to nalogo, ostane medeni rezervoar vse svoje življenje, dočim ostale mravlje med samo zbirajo in prinašajo domov. Po ves dan ga zbirajo, zvečer se vračajo v podzemska domovanja in oddajo nabrani zaklad mravljam-rezervoarjem. Te ga takoj posrkajo in spravijo v svoj trebuh, ki se jim vidno napenja in naraste tudi do trikratne velikosti mravlje same. Med ostane lepo shranjen v mravljinem mešičku, dokler se ne začne v mravljišču oglašati lakota. Tedaj pa ni treba velikih ceremonij. Lačna mravlja sanio potrka na trebuh svoje tovarišice in ta brez ugovora izloči skozi usta potrebno količino medu, da si prosilka uteši glad.
Za temi mravljami torej aborigeni stikajo in si jih osvajajo. Ko so jih nabrale njihove ženske primerno zalogo, se spravijo k obedu in začno jesti. Pri tem ne izgubljajo časa, le glavo odtrgajo mravlji, vse ostalo jim gre v usta in v — tek!
Vendar je treba reči, da so medene mravlje bolj za poslastico, zakaj glavna hrana aborigenov so kenguruji, oposumi in noji. Radi imajo tudi li-zarde, ki so vrsta večjih kuščarjev, prav tako go-anne, kar je približno isto, in celo — kače! To je živ dokaz, da je bil kameni človek bolj zdrav kot današnji, ker si ni kvaril želodca z neumnimi finesami in umetnimi delikatesami. Raje je užival dobro, zdravo in naravno hrano...
“Pitcheri”
Poleg druge prehrane imajo aborigeni na jedilnem listu žvečenje rastline, ki je znana pod imenom “pitcheri”. Je nizka rastlina in uspeva samo v centralni Avstraliji. Aborigeni si naberejo njenih listov in jih posuše na vročem pesku. Nato jih zdrobijo v majhne kose in jih shranijo v vrečice, ki so izdelane iz človeških las. Zelo važno je, da zdrob ostane suh za bodočo lastno uporabo, ali za izmenjavanje s sosednimi aborigeni, ki niso tako srečni, da bi na njihovem svetu rasla “pitcheri”.
Zdaj pa k žvečenju! To je cel obred.
Sedejo okoli ognja. Eden navzočnih si napolni usta iz vrečice in z žvečenjem zmesi vsebino z neko gmoto. Iz ust gre gmota v leseno posodo in dodajo ji pepela od neke vrste akacije. Spet nazaj v usta in na novo žvenčenje! Kmalu je “pitcheri” izgotovljen. Začne se “pojedina”. Vsak moški vzame pitcheri v usta, drži ga nekaj sekund, nato ga da naprej naslednjemu — itd. Jako apetitno?
“Pitcheri” je pač za aborigine nekaj takega kot za nas — tobak. Kot sem že omenil, nosijo včasih svoj pitcheri v daljne kraje in ga zamenjavajo za razne druge potrebščine. Tudi če so si plemena sovražna, je nosilec ali trgovec s tem “tobakom” varen zoper napade in sovražnosti. Nasprotno, kadarkoli se prikaže, mu periredijo celo slovesno dobrodošlico v obliki plesa, ki se mu pravi “corroboree”. Ta izraz je prišel v navado tudi med belimi Avstralci za kako veselico, ki se je udeleže obiskovalci iz raznih krajev. Treba je pa vedeti, da je “pitcheri” neke vrste mamilo, že v davnih časih so ga uporabljali posebno pred kako bitko ali drugačnim dogodkom, ki je zahteval posebno mero poguma, če ga aborigen žveči v majhnih količinah, mu res da lepo mero energije, da ob zelo pičli hrani veliko prenese. Nasprotno pa v večjih količinah uporabljan privede do omotice.
(Pride še)
E*ald Kampuš:
“ TERRA AUSTRALIS ”
ob svoji 173. obletnici
ČEPRAV SO SLAVNOSTI “AVSTRALSKEGA JNE” (Australia Day) že za nami, bi bilo vendar prav, če bi se nekoliko podrobneje seznanili z državnim praznikom, ki ga obhajamo na dan 26. Januarja. Sicer ni bilo kaj posebnega praznovanja *n ljudskega rajanja. Rojaki v Sydneyu so verjetno videli povorko na tisto mesto, kjer je pred 1^3 leti prvi guverner, Arthur Phillip, kot zastop-britanske vlade razvil angleško zastavo in proglasil peti kontinent za angleški dominion pod ime-ni°m: NEW SOUTH WALES.
Odkritje Avstralije seveda ni prišlo šele s tistim letom, res pa je, da ne sega daleč nazaj. rva stran avstralske zgodvine pove tako:
Slavni kapitan angleške admiralitete Jame.« °°k je zapisal prvo poročilo o Avstraliji v svoj Sevnik dne 19. aprila 1770. Na severno vzhodni strani Pacifika je bilo videti kopno zemljo. Bilo °b G. zjutraj. Vreme lepo in mirno, kapitanova adJa Endeavour si je počasi in previdno utirala Pot v zaliv, ki je dobil ime Botany Bay — bo tarčni zaliv. Pomorščaki so si napolnili prazne so-e s pitno vodo, lačne želodce pa z okusnim me-Sortl divjih puranov, praženim na ražnju.
Obletaval jih je strah pred črnimi domačini, va Jih bodo napadli. A na veliko olajšanje in začudenje je večina aborigenov zbežala, nekaj jih Pa ostalo in so sklenili z Evropejci prijatelj-Styo. Ali beg ali prijateljstvo — drugega ni kazalo sprič0 “čudodelne palice”, ki je v rokah čudno ob-cenih belokožcev trosila smrt kar v daljavo ne-aJ sto metrov...
Tudi kenguriji so bežali pred belimi dvonožni-’ CI‘ni labodje so razpenjali peroti in meter visoko nad zemljo hiteli v zavetje. Niso pa mogle v “k ,CVetHce> ki so bile v najlepšem cvetju. Zato Je mnogo izginilo v shrambe EVropcev in se °i'alo sprijazniti s konservirannjem.
V	Angliji so malo pozneje stikali glave znanilki, zlasti naravoslovci, z občudovanjem prekovali vzorce iz “Južne dežele” ter ugibali o ^°di nove zemlje. Zasanjali so o bodočem boga->n blagoslovu, ki ga bo Anglija dobivala iz zemlje.
stvu
nove
Avstralija, kot zemlja, je mnogo starejša od Azije, Evrope in drugih delov sveta, vendar so ji morali ob odkritju reči: Terra Australis Incognita -—- nepoznana. In tega je komaj kakih 200 let.
Za prve najditelje Avstralije se smatrajo Portugalci, za njimi so jo zagledali Španci. Toda ne eni ne drugi se niso zavedali, da so se dotaknili velike samostojne celine. Kasneje so se začeli za ta svet zanimati Holandci, ki so mu bili blizu preko Indonizije. Upali so, da se bodo z njim opomogli kot trgovci. Toda računi so se izkazali za zmotne, pa so kmalu nanjo pozabili. Nihče je ni poskusil objadrati. Pač pa so Holandci določili Avstraliji njeno geografsko lego in vrgli na papir celo njen obris, seveda zelo netočno in nepopolno. Dali so ji ime “New Holland”.
Anthony van Dieman, holandski guverner Indonezije (Dutch East Indies) je dvignil novo zanimanje za raziskovanje južnega sveta. Opremil je dve ladji, ki sta pod vodstvom kapitana Abela Tas-mana prispeli na južni del kopnega in krstili pokrajino za “Anthony van Dieman Land”. To je današnja Victoria, odkrita 24. nov. 1642.
Leta 1688 sta William Dampier in kapitan Swan jadrala ob obali današnje Victorije — to ime je dobila šele 1851. leta. Na povratku v Anglijo je Dampier objavil knjigo, v kateri je opisal avstralske domačine črnce, pa tudi avstralsko živalstvo in rastlinstvo. S tem je vzbudil precej živahno zanimanje takratne vlade, ki je kaj kma lu opremila barko “Roebuck” in kapitan William Dampier je znova dvignil sidro. Imel je pa smolo.
Objadral je zahodno obalo in pristal v zalivu Sharks Bay. Svet je bil prazen, skoraj brez živalstva. Štiri dolge mesece so tavali ob obali in se hranili z mesom mladih morskih psov. V Angliji se je spet ohladilo navdušenje za ekspedicije v “Novo Holandijo”. Uradna in neuradna Anglija je naredila križ čežnjo in avstralski domačini so spet zaživeli mirno in nemoteno življenje — vse do leta 1770, ko je dospel sem že omenjeni James Cook.
Zdaj je bila zadeva drugačna. Osemnajst let pozneje je bila zbrana že lepa truma ljudi v Syd-neyu in Parramatti pod načelstvom vladnega odposlanca Arthurja Phillipa. Naseljenci, kot znano, so bili v prvi vrsti kaznjenci, konvikti, po večini politični “kriminalci”, Je manjšina je obstajala iz vojaštva in svobodnjakov.
Vsi skupaj pa so gradili in kovali usodo nove domovine, držav« New South Wales in današnje Avstralije sploh, kjer danes mi uživamo bel kruh in si grejemo kosti pod toplimi žarki južnega sonca.
ZAMISLIL SEM SE.. .
ZAMISLIL SEM SE, ko sem bral v letošnjih “Katoliških misijonih” (stran 356):
“Še tisti, ki se žrtvujejo za zmago Cerkve v
svojem okolju, na žalost le preradi omejujejo svoj apostolat (prav nekatoliško) samo na to akcijo — takorekoč pod lastno streho — dočim na ... za-vojevanje sveta skoro ne mislijo. Usodna zmota! Usodna zmota je ta nedelavnost tudi praktičnih katoličanov! Kako moremo še čakati? Ali ni dovolj, da si je komunizem osvojil 600 milijonov Kitajcev? ALI NAJ MIRNO GLEDAMO, DA Sl O-SVOJI ŠE 400 milijonov INDIJCEV?”
TAKO JE!	Gre za	400milijonsko Indijo!	Gre
za	večno srečo	njenih	neštetih množic. Če	vam
je kaj toplo pri srcu, če vam srce pravi, da ima misijonar prav, oddrgnite najprej svoj “srčni mošnjiček”. Na kolenih naj vam prav iz srca vre iskrena molitev — za naša prizadevanja todi! Če zraven oddrgnete še drugi, namreč žepni mošnjiček in odrinete nekaj otipljivega, bo misijonar vedel, da gre zares.
Kakor osišča raznih	kolesc pri uri najdejo	oporo	na demantih	in se tako brezhibno vrtijo,	tako
deluje sv. Cerkev po misijonih v Indiji. Eno tako kolesce, ki vrti uro božjo v Bengaliji, je misijon presv. Srca Jezusovega v Čandernagorju. Demant, na katerega se opira in se na njem vrti, ste vi, naši misijonski podporniki. Skrbite, da se demant ne skrha in ne poči. Ura božja mora tudi v čandernagorju pravilno tiktakati. In tiktakala nam bo, upam, dokler naših misijonskih prijateljev ne bo pritiktakala v sama sveta nebesa. Medtem pa naj vam uro pomagajo navijati angelci in se je veselijo svetniki v nebesih in sam večni Bog na svojem prestolu.
Misijonar ne prosi zase, v božjem imenu moleduje za dela, ki so božja.
Z BENGALSKIH POLJAN
Poroča
Misijonar č. g. Stanko Podržaj
KJE IN KAKO SEJEMO?
DVA MILIJONA DOLARJEV bo šlo prihodnjo sredo v zrak samo v naši Kalkuti, velikem indijskem mestu. Koliko šele širom po Indiji! čander-nagor ne bo zaostal. Toliko bodo namreč stale same rakete, bombe in podobno, kar bodo hindi tisti dan požgali boginji Kali na čast...
To bo že tretji večji praznik v ciklu praznikov v teku tega meseca. Durgo častijo 9 dni, Lakšmi en dan, Kali tudi en dan. Vmes so še drugi prazniki, ko se ljudje postijo in kopljejo v Gangesu, se medsebojno pogoščajo, obhajajo dan sprave in se objemajo. Doma, po uradih in tudi kar po cestah. In koliko bodo pojedli slaščic, nakupili lišpa, kinča, zlatnine in oblačil! Zdi se, da vsa dežela te dni samo kupuje. Tudi največji revež bo nosil novo pražnjo obleko.
Ko stopaš te dni po mestnih ulicah, ki so drugače puste (imel sem v Kalkuti opravka več dni)i se ti bo zdelo, da si v kakšni pravljični deželi. Mirijade luči — samo v Kalkuti so letos postavili 1560 obcestnih “oltarjev”. V čandernagorju jih tudi ni bilo malo. Pri vsakem se v morju luči in okraskov gizdajo bogovi in boginje. Po cestah se prelivajo stotisočglave množice, vse praznično oblečene in pražnje nasmejane. Vse mesto daje vtis žive razstave in parade oblek, napudranih moških in smejočih se in žvrgolečih Bengalk v bluzah in sarijih, tako živih barv, kakor da so ravnokar stopile iz Picassovih slik: ažurne, škrlatne, rumene, svetlo in temno zelene in modre. Obleke so našit« s kilami zlata in srebra. Poznam se z Bengalko — sem že večkrat pri nji pil čaj — ki ji niso dosti lastni uhlji. Ko se nališpa, jih pokrije z zlatimi...
PRI TEMPLJIH buče bobni. V dolgih vrstah čakajo obiskovalci. Za red skrbi policija — na stotine uzmovičev in žepnih tatov je za vsak primer že pred prazniki spravila na varno... Klanjajo se malikom, z oblakom kadila obdanim. Bogovi se drenjajo na oltarjih in se celo menjavajo, kakoi'
Pac velevajo zgodbe verskih epov Ramajane in . ohabharata. ^ste boginje se valjajo v nasprotujočih se vlogah. Na primer Čamunda in Durga.
arajan, bog, ki vse vzdržuje in ohranja, mora z oltarja, ko se Durga prelevi v čamundo. Slednja Je pre(na)silna, da bi ga strpela poleg sebe kot vrednega oboževanja.
Tako, vidite, je to ubogo ljudstvo zakopano v Poganstvo. Pa bom že še kaj povedal o njihovih ogovih”, da se vam bodo morali — kakor meni v srce zasmiliti... ne bogovi, pač njihovi — Verniki...
DOSTAVEK: Urednik je hvaležno prejel naslednje darove za g. Podržaja — kako hvaležen
bo šele on!
J.M. Victoria .................... £ 8-0-0
Fran Kovač, NSW .................. £	5-0-0
Anton Šajn, NSW...................£	5-0-0
K. Kobal, NSW .................... £	1-0-0
M.P., Victoria.................... šil. 10.
Tako? Začelo se je, nadaljevalo se bo, če Bog da in — bralci.
JANUARSKE uganke rešene
10
16
Vodo
U1'a — 11 kip
ravno:
1. Križanka
Lurd — 5 Beno	— 9	IRO	—
— 12 samokolnica	— 15	bran	—
opat — 17 nesloga — 18 ne — 21 Astor — 28 svila .— 24 gosli — 25 nisem — 27 ocena — 30 St*rile .—. 32 varen — 32 won —33 Leo — 34 ata Navpično; 1 Lisbona — 2 urar — 3 roman — kl°gla —	6	ekipa — 7 Nica — 8	Opatija —	10
~~	13	onemogel — 14 nogavica	— 19	Eskimo
planet — 22 Romei — 23 slovo 26 sin — 28 era — 29 ANA
25 NSW
vilo.
2. Kakšen čas?
če ti ura bije 13, je čas, da jo daš v popra-
3. Računska
Jajc je bilo 81 —• res kar preveč za 3 ljudi, a.kaj hočemo, ko uganka hoče pred na postaviti Unski problem ne vprašanja, kako velik je naš ' želodec...
ai , ^e‘'tve poslali (za 2. nihče): Angela Židan, ^rat’na’ Brečko Gajšek, Alojz Meglič, Karla
C O N G O — s str. 53
.* J"° °n vodil, kakor vodi ujedinjeno egiptovsko-
*° unijo. Poleg drugega naj bi bila skupna vez
ttiohamedanstvo. Morda bi se mu te sanje laže
ličile, če bi ne segala preko Egipta v Afriko,
Je \ V Gongo, dolga roka Moskve in Pekinga.
^|. asser le premajhen, vprašanje v Afriki je:
n^s svobodnim svetom Zahoda, ali s komunistič-
Vzhoda... vsaka tretja sila je preslabotna, Pravijo.
ODŠKODNINA BEGUNCEM ŽRTVAM NACIZMA
Nemška vlada je priznala svojim in tujim državljanom odškodnino, ako so bili žrtve hitlerjan-skega režima.
Ko pa so zahtevali tako odškodnino begunci, njihovih prošenj Nemci večina niso hoteli reševati ali pa so jih zavračali. Izgovarjali so se, da so bili ti ljudje pod nacističnim režimom preganjani zaradi svoje narodnosti, ne pa ker so se borili proti hitlerjancem zaradi drugačnega političnega prepričanja.
Visoki komisar za begunce pri Združenih narodih se je že dolgo trudil, da bi z nemško vlado naredil dogovor, na podlagi katerega bi mogli tudi begunci (s priznano zaščito po konvenciji) dobivati odškodnino za to, kar so jim morda prizadejali nacisti. Dr. Miha Krek sporoča iz Združenih držav, da je ta dogovor sedaj narejen. Odslej imajo vsi priznani begunci, ki so pod režimom na-cional. socializma kaj pretrpeli, pravico do odškodnine. Za dobo od 1. 1949. do 1953. bodo dobili določen znesek denarja. Od 1. 1953. naprej pa imajo pravico do redne mesečne podpore. Tudi imajo pravico do vse zdravniške oskrbe, če jo zaradi trpljenja pod nacisti še vedno potrebujejo. Do te podpore imajo pravico tudi tisti, ki so morda v zadnjem času sprejeli že kakšno drugo državljanstvo, pa naj žive kjerkoli. Poleg tega je sedaj na razpolago še poseben sklad za pomoč takim, ki bi kljub temu zakonu še ne dobili podpore, a so bili žrtve nacizma.
Kdor potrebuje kakšno pojasnilo glede tega ali navodilo, naj se obrne na urad za begunce, v katerem dela nekdanji ljubljanski vseučiliški profesor dr. Otmar Pirkmajer, Adlerreiterstrasse 19/111, Munchen 15, Nemčija. Za prijavo je menda čas še vse leto 1961.
n
Iz Slovenske Duhovniške Pisarne
Službe božje
Nedelja 19. febr. (tretja v mesecu): Leich-hardt, sv. Jožef, ob 10:30, poprej spovedovanje.
Nedelja 26. febr. (četrta v mesecu): St. Patrick, Sydney, ob 10:30, poprej spovedovanje.
Nedelja 5. marca (prva v mesecu):
Blacktown ob 11, poprej spovedovanje: Villawood ob 10, poprej spovedovanje.
Nedelja 12. marca (druga v mesecu): St. Patrick, Sydney, ob 10:30, poprej spovedovanje.
Nedelja 19. marca (tretja v mesecu) : Leich-hardt, sv. Jožef, ob 10:30, poprej spovedovanje.
Postni čas je že
Telefon: dr. Mikula
Njegov telefon ima številko: FU 6230. Popravite v KOLEDARČKU na strani 2, kjer je škrat naredil iz FU BU. Šele zdaj nas je nekdo opozoril na napako. Na strani 32 je pa prav: FU 6230.
Pepelnica je za nami, ko to berete. Nedelja 19. marca je že prva postna. Predpust je bil letos kratek, ker pade velika noč že na dan 2. aprila.
V	zadevah posta in vzdržka od mesa dandanes Cerkev ne zahteva veliko. Zelo pa naroča, da se skušajmo vživeti v duha spokornih postnih tednov, ki nas tako živo opozarjajo na trpljenje Kristusovo. V ta namen polaga svojini vernikom posebno na srce pobožnost križevega pota. Njegovih 14 postaj nam živo predočuje, kaj vse je Kristus Gospod nase vzel, da je mogel doživeti — in mi z njim
—	veliko noč in Vstajenje.
O, pridite, stvari, kaj, glejte, se godi:
Edini božji Sin strašno za nas trpi!
O, Jezus, hvali naj ves svet te vekomaj.
Po svetem križu nam podeli sveti raj.
ROMANJE V FAIRFIELD IN TRGATEV
V	nedeljo 26. februarja popoldne. Cerkev je skoraj prav pri postaji električne železnice, tri minute do nje.
Spored
Ob 2:30 križev pot v cerkvi s petjem postajnih kitic.
Ob 3 kratka pridiga, nato blagoslov 2 Najsvetejšim.
(Pozneje bo cerkev drugim v uporabo, zato pri tem našem romanju odpade procesija in pete litanije.)
Ob 3:30 odhod v Tvvrdyjev “vinograd"-ki je do njega kratka pot.
Naslov: 15 Normanby St.
Vsi lepo vabljeni!
I)r. I. Mikula spet doma
žal, vrnil se je prepozno, da bi njegova poročila mogla priti v to številko. Morda se novice i& W.A. v enem mesecu ne bodo prehudo postarale-Torej: v marcu jih bomo brali, če Bog da.
V *.* *.* *,♦ f,* V M ♦.*	M ♦,* M M ♦.* I,* 11M « • • «« •« «• ta ««
*	♦♦ ** ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦* ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦* ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦* ♦♦ ♦ * ♦♦ ♦♦ *• *» »♦ ♦»»•*••«•*«»*»•*»•#• ' ,
I
PRIDITE, MO LIMO! f
Kazen v nedeljo 26. februarja, ko bo ro- 8
i
manje v Fairfield, bomo vse postne nedelje H
Si
zopet molili križev pot ob 4. pop. v znani ka- ^ pelici cerkve sv. Frančiška v Paddingtonu.
::
:: s.: s.: s.:
8 ::
II
s.s
a
,♦ *.♦	*,*	»,♦	M	M	M	M	M	M	♦.<
♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦♦ ♦ • • ♦♦ •• *♦	*♦ *♦ ♦ « ♦♦ *«
Vsi najlepše vabljeni!
,♦ M M M M M	M	•	♦	M	♦.*	M	tf
♦•♦•♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦ ♦♦	♦♦♦•	«'«	*'♦ *V« +
Piše o sebi sijdncijski kardinal Eminenai Gilroy
KAKO. DA SEM POSTAL
DUHOVNIK ?
ii.
KO SEM DOPOLNIL 16 LET, so me res pomaknili više in šel sem v novo službo 500 milj od doma. Pošta in telegraf sta bila vse moje življenje,
drugega si nisem želel. Po dveh letih je prišlo n°Vo napredovanje — 200 milj nazaj bliže doma. Opraviti sem imel zdaj le s telegrafijo, ki mi je Popolnoma zadostovala. Spet nisem imel nobene druge želje, — vendar samo za nekaj časa.
Stanoval sem v hotelu skupaj z nekim učite-■Jem, ki se je za zabavo pečal z brezžično tele-^afijo. Ta znanost je bila takrat še v otroških Povojih. Mož ni poznal Morsejevih znakov za telegraf in je bil zelo vesel, ko sem ga jaz učil. Nasprotno je pa mene njegova vnema za brezžično te-®£rafij0 močno zanimala. Tako sva se drug od drugega učila in bila drug drugemu hvaležna.
Tedaj je izbruhnila vojna — prva svetovna. se*nnajst let stari fantje so mogli v vojake samo ? Pismenim dovoljenjem staršev. Moja mati je zase očeta mojo prošnjo odbila, češ da tako mladi antje ne spadajo v vojsko. Bil sem razočaran, to-a kmalu se je obrnilo tako, da sem svoj cilj ven-ar dosegel.
Vse bojne ladje so lepega dne dobile brezžične elegrafe, toda telegrafiste, ki bi to napravo obra-°vali, ni bii0 iahko dobiti. Oblasti so oglašale po c®Sopisih, naj se javijo mladi ljudje, ki se kaj ra-*umejo na telegrafijo. Zdaj ni bilo nič dostavka, a Je treba imeti dovoljenje od staršev.
Seveda sem se nemudoma prijavil. Prav tako na«'° sem prejel poziv naj se takoj predstavim neketnu uradu. Poštno in telegrafsko ministrstvo 1111 je dalo dolg dopust, brezplačen sicer, in moja P°t je bila uglajena. Starša sta se z dobro voljo Podala. Mesec dni so me vežbali, pa sem dobil ti-. : Transportni operater brezžičnega telegrafa 71Ižje stopnje!1
Lep titei! Tako ponosnega fanta mojih let tiste dni Sydney ni videl.
In zdaj se je začelo zame novo življenje. Vsak nadaljnji razvoj stvari je prinesel nove mikavnosti. Na morje pojdemo — kakšno doživetje! To moje navdušenje se je sicer kaj hitro poleglo — brž ko smo zajadrali iz sydneyskega zaliva. Morje ni bilo sicer prav preveč razburkano, ladja pa se je vendar zibala, se dvigala in padala — kaj takega doslej nisem bil vajen. Preden sem se zavedel, je šel ves moj ponos in z njim vse moje dostojanstvo  ribam gost! To je bil prvi napad morske bolezni, za njim še cela vrsta drugih. Kljub • temu nisem izgubil veselja do morja in življenja na njem. Ogromno vodovje ima pač svojo posebno privlačnost.
Naša ladja, polna moštva in konj, je po dolgi vožnji pristala v egiptovski Aleksandriji. Ostali smo mesec dni. Imel sem sijajno priložnost, da sem si ogledal čudoviti Egipt, eno najbolj očarljivih dežel sveta. Seveda sem dobro opazil tudi vse mogoče zapeljivosti in ogromno mero človeške pokvarjenosti. Zavedel sem se, da ta stran življenja utegne prinesti ljudem več nesreče in pogube, kot vse bombe in kanoni svetovne vojne.
Po 30 dneh smo dobili ukaz, da ponovno zaplavamo na morje. Kam? Šele drugi dan vožnje smo zvedeli, da nam je cilj grški otrok Lemnos v Egejskem morju. Na tem otoku so se zbirale čete, ki so se imele vreči nad Gallipoli zoper Turke. Ko je bila ogromna vojska nared, so stotere in stotere bojne ladje v temni noči zapustile pristanišče Mu-dros in se usmerile proti Gallipoliju v Drdanelah.
Naskok je prišel 25. aprila 1915. Naša ladja se je zasidrala komaj nekaj sto metrov od obrežja. Jasno smo mogli videti premikanje čet in eksplozije izstrelkov. Gromenje kanonov, pokanje pušk, lajanje strojnic — bilo je oglušujoče in grozno. Trajalo je ves dan od zore do mraka. Ko se je zvečerilo, smo dobili ukaz, da se premaknemo v zatišje najhnega otoka Imbros. Vendar smo osta-
li	dovolj blizu, da smo še vse videli in slišali.
(Dalje)
ZBORNIK —KOLEDAR £
za leto 1961 je dospel iz Argentine
Spet je zelo bogat in poln pestre vsebine ' [ Dobite ga pri MISLIH
Cena EN funt, dva šil. za poštnino.
ALI JE SLOVENIJA NA POTI V “POJUŽNJACENJE”?
ŽE NEKAJ ČASA SE V ZAMEJSKEM TISKU obravnava vprašanje, če je res, da današnja Slovenija doma postaja od dne do dne bolj srbska ali hrvatska — na kratko: “južnjaška”. Če se ne motimo, je to vprašanje sprožil GLAS Kult. Akcije v Argentini, za njim so poprijeli drugi. Nekateri pritrjujejo, drugi zanikajo. Njihovo pričevanje “se ne ujema”, da se izrazim po evangelij sko.
Na primer:
“Svobodna Slovenija” v Argentini piše:
“V Ljubljani je kakih 2,500 slušateljev (dijakov na univerzi) iz južnih krajev. Tudi na nekaterih strokovnih šolah je nekaj slušateljev iz južnih krajev. Po končanih študijah pa zopet odhajajo domov.”
V	privatnem pismu iz Ljubljane, ki ga je pisal slovenski študent prijatelju v Avstralijo, ta pa nam pokazal, beremo dobesedno:
v zadnjih letih sem se precej izoblikoval v to (slovensko) smer, tako da sem danes navdušen Slovenc in predvsem Slovenec. Tolažljivo je to v tem, da nisem sam, temveč nas je precej kolegov na fakulteti ali na univerzi, ki tako slovensko mislimo. Bodisi, da je to reakcija na jugoslor vanstvo in vse, kar ga spremlja — moram reči, da se v zadnjih letih “južni bratje” v precejšnji meri naseljujejo v Sloveniji ali kot študentje, saj je ena petina študentov v Ljubljani iz juga in le-ti v največji meri po končanem šolanju ostanejo v Sloveniji in se nočejo vrniti domov; po drugi strani prihajajo tudi delavci, ki jih industrija rabi, zlasti sezonski delavci so vsi do zadnjega iz juga — bodisi, da je to (naše navdušenje za slovenstvo) reakcija na nemško in italijansko opasnost, ki, čeprav ni neposredna, pa vendarle preži nekje v ozadju.”
Kar smo tu zgoraj podčrtali, je samo en primer, kako gredo pričevanja narazen. Drugih primerov ne mislimo navajati na tem mestu, ker nam ne gre za razčiščenje tega vprašanja, ampak želimo opozoriti (spet!) na nekaj drugega.
Pri vsem vprašanju gre menda v prvi vrsti za
slovenski jezik, če bo obstal ali ne. Vzporedno 2 razpravljanjem o naseljevanju “južnih bratov” (zanimivo je, da je izraz tudi doma še vedno v rabi!) v Sloveniji gre pritožba, da slovenščino tudi sicer bolj in bolj porivajo v kot — če že ne od vladne strani, pa toliko bolj (z vsaj tihim pristankom vladnih organov) razni zgolj jugoslovansko usmerjeni kulturniki in znanstveniki.
To je verjetno vse res, na drugi strani pa govore dejstva tudi drugače. Dejstvo je, da je slovenska književnost v silnem razmahu — tu ne gre za vprašanje, če dobra ali slaba, slovenska je. Dejstvo je, da tudi jezik sam zelo pilijo in bogatijo: pravopisno, slovarsko, primerjalno, zgodovinsko. Vse to bi ne bilo mogoče, če bi bil uradni kurz tako nasproten slovenščini, kot skušajo nekateri dokazovati. Vse, kar je prav!'
Če je slovenščina v nevarnosti (ne v “opasno-sti”, kot piše ljubljanski študent, ki se je že, kot sicer sam prizna, nehote nalezel “jugoslovanščine”) prihaja to od drugod. Prihaja odtod, ker je slovenski človek tako “obziren” do “južnih bratov”, da vpričo njih takoj pozabi slovenščino in mu iz ust prihaja “jugoslovanščina”. Naj stopi v večjo slovensko družbo samo en Hrvat ali Srb, v hipu bodo vsi govorili njegov jezik, pa naj jim še tak« malo “paše”. Saj ne rečem, da naj rajši Hrvat ali Srb govori s Slovenci slovensko, naj le govori }>o svoje, Slovenec ga bo razumel, toda tudi on naj razume Slovence, ko po svoje govore. In je tud' redek, ki bi ne hotel razumeti, toda kako bo,če mu Slovenci niti priložnosti ne damo, da bi naš jezik slišal! Kakor da nas je sram pokazati, da je n» svetu tudi jezik, ki se mu pravi: SLOVENSKI!
To neprijetno potezo opazujem (in se borin' zoper njo) na Slovencih, odkar sem z doma — in so že desetletja potekla, če je tako v domovini, prihaja “opasnost” za slovenstvo prav od te strani in to v največji meri. In verjetno je tako, ker sicer bi najnovejši priseljenci iz Slovenije drugače ravnali, ko pridejo v Avstralijo ali kam drugan>, pa so drug za drugim vsi enaki. “Južni brat” i* njihovih ust ne sme slišati slovenščine, bi ne bilo “olikano”! Copate take!
Naravno je, da se taki Slovenci ali “Slovenci” radi zmotijo tudi, kadar so v pogovoru ali pismeni zvezi s samimi Slovenci. Nedavno sem bral v slovenskem pismu, kakšne posledice so ostale ljudem še izza “vremena rata”. In tako dalje. Kako ne bo slovenščina v “opasnosti”, če so slovenski ljudje brez hrbtenice!
Še nekaj!1 “Svobodna Slovenija” pove tudi to:
“Na drugi strani je pa treba tudi priznati dejstvo, da je veliko Slovencev zaposlenih po drugih
' države po uradih, tovarnah in podjetjih in to ledno na boljših mestih, tako, da se ponekod celo Pritožujejo nad slovensko ‘invazijo’ ”
Ne bojte se, “južni bratje”! Vsaj tega se ne °Jte, da bi vam Slovenci med vami ukradli jezik: ar se tiče odjedanja kruha, se boste seveda n*o' la*‘ sar>ii pomeniti. Za jezik se ne bojte! Prepri-
čan sem, da tam doli slovenski človek še toliko manj zine po svoje. Govori po vaše in lepo slovenščino iz dneva v dan pozablja. Če se bo vrnil v Slovenijo, bo pripomogel k “pojužnjačenju” Slovenije veliko bolj kot tisti od vas, ki prihajajo v Slovenijo danes, ali so pa ostali v njej še “izza vremena rata”... P.B.A.
TO SO PA HUDE RECI!
0 “NAŠI INTELIGENCI” piše tržaška MLASKA. Kar hude reči ve povedati o njej. Na pri-ttier:
'Kje je naša inteligenca? Sicer pa, ali sploh Zaslužijo oznako, da so inteligenti? Morda je pa ravno zavest nesposobnosti tista, ki ji zapira oči ln Pogled v dolžnosti. V šoli ne delajo, izven šole ne udejstvujejo in nikjer ne pomagajo pri ka-°ršnemkoli prosvetnem delu, ne čitajo strokovnih nJ'g in revij. Samo kino, televizija in bari. To So suhe veje na narodnem telesu, ker so mlačni Sami in drugim dajejo slab zgled.”
Na drugem mestu v isti številki:
“Kuga lagodnosti in sebičnega ugodja je za-^ela ljudi. Danes ne more nihče trditi, da jih kdo ®radi prosvetnega in kulturnega dela preganja. °čakali smo dobo demokracije in lahko bi naše
delo
cvetelo kot še nikdar. In prvi, ki se je izne-
°d č od
...mSm
€<f2
!eril, je v veliki večini izobraženec. Tisti izobra-Zenec, ki bi mogel biti vodilen, kot je pri vsakem nar°du. Ta izobraženec živi na račun svojega naboda — ja omenim Samo vse učitelje in profesorji radijske uslužbence, uradnike slovenskih pod-tajnike in tajnice slovenskih šol, otroške *-narice... vse to, kar ima kruh tako dolgo, dokler ^ laš narod živi... Vsa ta množica ljudi (za sloven-0 manjšino je to že množica!) je v veliki večini ^^Va... Slovenskih revij ne naročajo, ker nimajo ?asa za branje, nekateri (kulutrni delavci) pa 'r^ajo premajhno plačo. Navadno jih vidimo s °rriero della Sera ali pa z II Giorno, ker želijo lW napredni.”
To so grenke grenke besede! MLADIKA jih
Napisala o slovenskih inteligentih, ki živijo in
Zlio na (vsaj bolj ali manj) strnjenem slovenskem
»nteli
^ ozemlju. Na Tržaškem. Toda iz te slovenske gence dobiva tudi tujina — prekmorska
casa do časa svoj dotok... česa naj pričakuje nJih slovenstvo v izseljenstvu? Pa imamo
vsaj, hvalu Bogu, lepo število “preprostih ljudi”, ki imajo glavo in srce na pravem mestu!
Skoraj istočasno kot MLADIKA je zapisal londonski KLIC TRIGLAVA nekaj, kar človek nehote spravi v zvezo z MLADIKINIM pisanjem, dasi je jasno, da je oboje nastalo naodvisno drugo od drugega:
‘V naši zgodovini je bil prečesto slovenski duhovnik, ki je stal na čelu, ko je bilo treba braniti našo kri in naš jezik. Najzgovornejša priča temu so naši duhovniki po Koroškem, Primorskem in v Beneški Sloveniji. A tudi v širni tujini se bomo kot slovenska narodna skupnost ohranili, dokler bomo imeli svoje slovenske duhovnike, če bi jih izgubili, »mo neizogibno zapisani tuji asimilaciji. To verjetno ne drži za vsako narodno skupnost, a za slovensko si drznemo postaviti ta zaključek.”
Kolikor vemo, KLIC TRIGLAVA ni “klerikalen” list.
To so zapletene reči, kar ugankam podobne. Pri nas v Avstraliji jih je pred letom dni “reševal”, pa ne rešil, še ne pozabljeni štirinajstdnevnik. Malo pozneje je spremenil svoje ime v “mesečnih”, toda dolgi, čudno dolgi so meseci pri tisti kom-paniji — videti je, da se bodo raztegnili v leta. Ali pa morda .kar v nedogled. Sicer smo pa nekje videli pripravljen nagrobni napis, ki ni bil namenjen za kak krščanski pogreb:
“Sosedov konj to jutro je dostal” — žareči konj Men—ančič.
“Kako se nosil je, kako je peketal!” zapisal bi Župančič.
Tako zdaj vsaj trenutno nimamo nobene tribune za reševanje takih ugank.
NEW SOUTH WALES
Tumbi Umbi. — Bral sem, da je grob dr. Korošca zapuščen in zmerom bolj pozabljen. Novi rod komaj kaj ve o tem velikem možu, je bilo rečeno. To je res žalostno in nečastno za sedanje pokole -nje našega naroda. Saj bi bilo treba o dr. Korošcu in njegovem delu za narod napisati debele knjige, pa bi še ne mogli izraziti vsega, kakor zasluži. Svoje življenje je posvetil Bogu in svojemu narodu. Posebno se je gnal za boljšo bodočnost slovenskega kmeta. Za svoje delo je doživljal nehvaležnost in preganjanje. Kaj vse so storili zoper njega že v bivši cesarski Avstriji. Bil jim je “der Win-dische Pfaff Renegat”. V vse mogoče blato so ga vlekli-, vseh mogočih nizkotnosti so ga dolžili. Podobno se mu je godilo pozneje v Jugoslaviji. Po gumni mož se pa ni ustrašil, vztrajno je nadaljeval svoje delo. Javno je delal za svoj narod, skrito pa enako vztrajno služil Bogu. Na svojih najvišjih položajih je ostal — duhovnik. Majhna fran-čikanska cerkev v Zemunu bi vedela povedati, kako je dr. Korošec tudi kot predsednik vlade vsako jutro ob šestih v njej maševal. Njegovo načelo je bilo: Prve ure vsakega dne Bogu, ostale narodu! Naj komunisti v današnji Jugoslaviji še tako skušajo zabrisati spomin na tega velikega moža, po vseh kontinentih smo razkropljene priče, ki poznamo njegove zasluge in se jih zavedamo. Če ne na grobu dr. Korošca, v naših srcih gorijo lučke, ki ne bodo ugasnile do naše smrti in bodo oznanjale naše prepričanje: Dr. Korošec je in ostane ponos slovenskega naroda! Taka lučka gori tudi v srcu tega dopisnika, ki želi s temi vrsticami položiti vsaj skromen šopek cvetlic na njegov grob kot nekdanji njegov sodelavec. — Ivan Šepetave.
Doonside: — Sem ena tistih, 'ki smo z veseljem pozdravili list MISLI takoj ob njegovem rojstvu, zato sem z zanimanjem prebrala v januarski številki dopise o tem predmetu. Je res, da za ustanovitev lista gre predvsem čast in zahvala patroma Benu in Klavdiju, pogrešam pa omembo njunih sodelavcev, ki so se skupno z njima zavzeli za list z enakim, ali skoro enakim navdušenjem. Tu je na mestu omeniti g. Jožeta čuješa, ki prav gotovo
zasluži, da se ga spomnimo v tej zvezi. Pri njem v hostelu Villawood se je začel na roko tiskati prvi slovenski list v Avstraliji in ko so g. Čuješa službeno prestavili v St. Mary’s hostel, je šla z njitn tudi “tiskarna” MISLI, to se pravi, njegov razmnoževalni stroj, brez katerega bi ne bili mogli tako hitro začeti z listom. Lahko nikakor ni bilo. Čeprav je list obsegal samo nekaj strani, je bilo le treba požrtvovalno vrteti stroj in dostikrat pozno v noč, da je mogel list vsak mesec redno iziti. To delo je g. čuješ opravljal vsa prva leta, dokler je list izhajal samo razmnoževan. To se mi je zde-
lo	potrebno dostaviti k dopisom v januarju, da se priznanje za rojstvo lista pravično razdeli. — Angela Židan.
VICTORIA
Richmond. — Ob prejemu letošnjega KOLEDARČKA se želim nekoliko zahvaliti za ves obilr« trud in obenem pošiljam naročnino za MISLI. Nasvete o katoliškem zakonu sem skrbno prečital-Dobil sem jih v roke ravno pravi čas, ker mislim, da je moja deklica že na potu do mene. Prvo, kar ji bom dal v roke, je ta letošnji KOLEDARČEK. Prav lepa hvala za tako koristno vsebino Naročnik J. Kristanc.
Fawkner: — Srečno sem se vrnil z izleta v Sydney in se zahvaljujem za topel sprejem. Sončno mesto Sydney Se mi je tako priljubilo, da imfiin namen 'priti nazaj in se tam nastaniti. Svoj izl«“ bom opisal g. dr. Robiču v Rimu, ki so mi pred mojim odhodom v Avstralijo toliko govorili o avstralskih Slovencih in mi naročali, naj se takoj r>° prihodu semkaj naročim na list MISLI. To seifl storil in mi ni žal. S svojim popisom izleta v Syd-ney se bom skušal izkazati hvaležnega dr. Robiču za vso pomoč, ki so mi jo izkazovali, ko sem bival po kampih v Italiji. Mnogo lepih pozdravov vsem bralcem MISLI. — Mirko Cuderman.
QUEENSLAND
Britbane. — Danes sem prejel januarske MISLI in se takoj odločil, da poravnam naročnino.
~
rn i
«ko se vsaj majhnih dolgov odkrižam, ko se veli-ne morem. Obenem pošiljam rešitev uganke o Jajcih. Najmanjša cifra, ki jo lahko dobim, je 81. ako prvi vzame 27 jajc, drugi 18, tretji 12, po-er*i pa vsak 8. Zdaj pa še to denite v MISLI, če n^jdete majhen prostorček, da podpisani lepo po-ravlja vse svoje vaščane, doma iz Zagorja na lvki. —■ Rudolf Štavar.
Brisbane. — Januarske MISLI, z radovedno-J° Pričakovane, so dospele točno po napovedi — S1edi meseca. Vsebina je jako pestra, zasluži vse Poznanje. Med ostalimi članki mi je bil prav dobrodošel tudi dopis g. Podržaja: Z Bengalskih Po-, n' Ob tem članku sem obudil spomine na misi-]°nS^ Predavanja v Ljubljani, ki so jih spremlja-® skioptične slike. Menda nisem nobenega zamu-
>	tam sem imel tudi čast poslušati g. Podržaja. ^ar za to, kar predlaga p. urednik, da bi tudi kaj storili za pomoč temu misijonarju, čeprav obliki “božičnega daru” namesto voščilnih kart P^jateljem. — Glede mohorskih knjig iz Celovca e obveščeni, da jih dobite pri meni — 4 za en
fUnt!
sezite po njih! S podpiranjem celovške
ohorjeve podpiramo tudi dijake slovenske gimna-
v Celovcu. Prav med nastajanjem teh vrstic
6111 pa prejel tudi ZBORNIK iz Argentine. Tudi teinu
Pestro
m°žič
South
AUSTRALIA
jan., nas je dobrodošel dež nekoliko pohladil. Zadnjih deset dni smo se cvrli v visoki temperaturi, včasih dosti nad sto stopinj. Vlaga strašna! Razume se, da nam je posrkala vso iniciativo. Za nedeljo 29. jan. pripravljata Slov. klub in Karitas skupno zabavo v Leederville. Upamo, da bo vročina prizanašala. — Dr. I. Mikula.
“PLANINKA” V BRISBANU POROČA
Imeli smo občni zbor predzadnji dan leta in z njim združili obdarovanje otrok z zapoznelim obiskom Miklavža.
Za zelo bogate Miklavževe darove gre zahvala gospema Čeh in Švab, ki sta se žrtvovali za izbiro in nakup daril.
Sklenili smo, da bo društvo imelo v tem letu 13 zabav — praznoverni torej nismo! Dve bosta že za nami, ko bodo te vrstice v javnosti, naslednjih 11 pa v tem redu:
4. marca, 25. marca, 15. aprila, 3. junija, 15. julija, 5. avgusta, 16. sept., 14. okt., 11. nov., 9. dec. in 30. dec.
Bo menda kar dovolj, vsi ste pa že zdaj vljudno vabljeni!1 — Odbor.
Je cena en funt — zajetna knjiga s čudno vsebino. Lep pozdrav vsem! — Janez Pri-
Whyalla. — Poleg naročnine in daru za SKLAD
“Jamo to pot tudi ime in naslov novega na-
lika. Dobili smo ga tu med našimi fanti. Želijo
>	aa se naš priljubljeni mesečnik tudi tu na ju-list	raz®*ri- Moramo priznati, da pri nas ta
je	mesec	nestrpno	pričakujemo. Kako nam
>lo težko, ko je novembrska številka izostala, spK 26 k° vzrok tak ali tak. Pogrešali smo jo po-ka»n° zaradi priljubljene povesti “Tonček iz Potoka • Veseli smo, da ste nam jo ponovno poslali, ^ smo se oglasili zanjo. V božični številki nas je ttiočno razveselila slika Kolenkove Angelice, . s*no s Kolenkovimi dobri prijatelji še iz Astena J-udi smo skupaj prispeli v Avstralijo na Flami-.	• Torej zdaj živijo v Sydneyu, Bog jih živi.
•/Pl- 'n vsern rojakom ter znancem po Avstraliji "'z vso družino prav srečno novo leto. — Ro-h,an Zrim.
^igTERN AUSTRALIA
—	Od vseh Slovencev, posebno od me-
*	vsern Slovencem prisrčne pozdrave! Danes, 19.
G. STANISLAV RAPOTEC OŽARJEN
Sam je bil kriv, da smo nedavno omenjali njegovo črnino in temo. Ob njegovih slikah smo si še njega samega predstavljali vsega v črnino povitega.
Pa se je obrnilo. Konec letošnjega januarja je umetnik zasijal v takem žaru, da se je bliskalo po vsej Avstraliji: na prvih straneh dnevnega časopisja, na televiziji, na umetniški razstavi. In to ne zaradi svojih slik, zaradi samega sebe!
Umetnica Judy Cassab, Madžarka po rodu, je naredila Rapotčev portret v naravni velikosti in dobila zanj prvo nagrado. Nima vsak človek na svoji osebi toliko karakterističnih potez, da bi pod čopičem nastala izredna umetnina. Na g. Rapotcu je našla dovolj tega omenjena umetnica, za njo pa — zbor sodnikov. Saj je bilo še več potretov različnih umetnikov pred sodniki, med njimi portreta viktorijskega guvernerja Brooksa in premierja Bolteja. G. Rapotec je posekal vse!
Zato pa naš umetnik te dni žari, žari... In ne dvomimo, da bodo odslej tudi njegove slike manj črne.. . Iskrene čestitke, g. Rapotec!
G. Vampec
PIŠE Ml PRIJATELJ
TREBUSNIK
PRED MESECI SE JE PRIJATELJ preselil v Melbourne. Včasih mi piše od tam. Oni dan sem pa dobil tako pismo, da je vredno objave v MISLIH. (Upam, da mi bo vsaj to p. urednik objavil brezplačno in ne kot “oglas”...)
G. Trebušnik piše:
Slučajno sem zašel v večjo družbo naših fantov, ki so zabijali čas pri pijači. Sedel sem mednje in jih kar po domače nagovoril:
“No, fantje, kako pa kaj? Vidim, da ste se Avstraliji že kar lepo privadili.”
“Tako, tako, bo že, bo že, za silo gre, lahko bi pa bilo bolje...”
Tako nekako so odgovarjali drug za drugim. Enega, ki je najbolj poudarjal, da bi bilo lahko bolje, sem vprašal, kaj bi lahko bilo bolje.
“Človek bi imel lahko malo boljši zaslužek. Priporočil sem se našemu duhovniku, da bi mi našel boljše delo, pa je menda pozabil.”
Brž se je oglasil drug mlad rojak:
“Jaz sem ga pa prosil, naj mi najde bolj pripravno stanovanje, pa vsaj za spoznanje cenejše. Obljubil je, storil pa nič.”
Takoj je segal vmes tretji:
“In jaz sem ga prosil, da bi pospešil prihod moje neveste čez morje, pa se je samo izgovarjal....”
Je že tudi četrti odprl usta:
“Meni je pa oblast dolžna odškodnino za acci-dent. Vem, da bi naš duhovnik lahko pospešil izplačilo. Dobro ve, kako težko čakam, pa se za vse drugo briga, mojo reč pa odriva.”
In še peti se je pritožil:
“Meni je prišel čas, da bi vložil prošnjo za državljanstvo, pa si pater ne more vzeti časa, da bi spisal vlogo.”
Ne da bi čakal na šesto pritožbo, sem zmajal z glavo in sočutno rekel:
“Pa imate res čudnega duhovnika med seboj!” “Čudnega, čudnega!” so drug za drugim pritrdili. Eden je pa še prav posebej poudaril:
“človek res včasih ugiba, zakaj in čemu sploh imamo...”
Tega zadnjega sem vzel na piko:
“Kajne, kadar hočeš iti k njemu k spovedi, tudi ne najde časa?”
“To... to... tega ne vem. Nisem še poskusil”. “Bog ve, če kaj mašuje,” sem rekel vmes, “ko je tako strašno zaposlen. In pridiga gotovo tudi kaj malo ali nič.”
“O, pridiga pa menda že. Vsaj tako pravijo..." “Pravijo! Ali ga sam nisi slišal?”
“Enkrat za božič sem ga pa. Drugače nimain časa hoditi v cerkev.”
“Takega duhovnika je treba enkrat postaviti na pošteno preizkušnjo, če je ne bo prestal, vam bom jaz pomagal spisati pritožbo na škofijo.”
Prav preveč niso bili navdušeni, vendar so vsi pozorno gledali vame, kaj neki imam v mislih’ “Takole, fantje! Eden ali dva od vas gresta !{ njemu in ga prosita, naj si vzame čas in vaju nauči vsaj cerkvene zapovedi, če bo rekel, da nim® časa, kar pridita in povejta, bomo takoj napisali pritožbo na škofijo.”
Tako sem rekel in zdaj Ti povem, moj dragi Vampec, da je samo še Tebe in Tvoje kamere manjkalo. Bila bi imenitna slika za MISLI. Ja& sem jo živo videl pred seboj in jo še vidim, n® papir je pa ne znam položiti. Kako so ti ubogi dečki zazijali vame! Kako so hitro potem pobesi'
li	oči, se premikali na stolih in vrteli svoje ko* zarce...
Nastal je neprijeten molk. Le z voglom očes® je še kdo pogledal name. čez čas sem rekel:
“Morda je pa zdaj že kdo od vas prišel na to> čemu in zakaj so duhovniki med nami. Ali ne> fantje moji?”
Še večja zadrega se jih je polotila. Jaz sel" pa obrnil pogovor na druge reči in omenil, da je Beno tisti dan bolj slabo igral cricket.
Pozdravlja Te Tvoj
Trebušnik
PRIZNANJE IN ZAHVALA
Naši naročniki v We»tern Australia *e let o* zares postavijo. Skoraj prav vsi so že poravnali i*a' ročnino za leto 1961. Mnogi so priložili tudi leP dar za SKLAD, kar bo objavljeno v marčni štev‘1' ki. Na vrh vsega tega lepega se je oglasilo tuJ' več novih naročnikov od tam. G. dr. Mikula je vestno izročil upravi, prav iskrena hvala njen"1' naročnikom v W.A. pa poleg zahvale tudi — ČAST"
NO PRIZNANJE! — P. Bernard.
gotovo vam je znano, da rojaki PO ŠIRNI AVSTRALIJI
z na j več jim zaupanjem naročajo
DARILNE POŠILJKE
živil in tehničnih predmetov (bicikli, mo tocikli, scooterji, mopedi, radijski in televizijski aparati, fridžideri itd)
ZA SVOJCE V DOMOVINI
pri tvrdki
STANISLAV FRANK
< i im * lunn
68 ROSEWATER TERRACE
O	T T O W A Y, S. A.
Telefon: 4 2777	Telefon:	4 2777
Svojim naročnikom križem kražem po Avstraliji voščimo
USPEHOV POLNO NOVO LE T O ;
zahvaljujemo se rojakom za ogromno zaupanje do tvrdke, izkazano z naročilom čez 500 pošiljk samo za letošnji božič, in se priporočamo tudi za bodoče.
DARILNE POŠILJKE LAHKO NAROČATE TUDI V BODOČE PO VELJAVNIH CENIKIH KATEREKOLI TVRDKE Z DARILNIMI POŠILJKAMI.
Poštne rnonev ordere na ime S. Frank, P.O. Adelaide, je poslati skupno'naročilom.
V vseh potrebah se obračajte na tvrdko
Vašega zaupanja:
STANISLAV FRANK
68 ROSEWATER TERRACE, OTTOWAY, S.A.
ki je vodilna agencija za darilne pošiljke v Avstraliji
SOLIDNOST — POPOLNO JAMSTVO — BRZINA — so značilnosti našega poslovanja.
***♦++♦+	»+++++++.f+++ + 4
+■»+++++++++»♦ ++++»+++++♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦■■♦■-»++++»+-+++++++++++++++++ + + + ++++■+.++++++++»++++»++++++»»
| VSEM SLOVENCEM ŠIROM AVSTRALIJE %	J	E	Z N A N O
M
|	DA	JE NAJBOLJE NAROČATI
|	DARILNE	POŠILJKE
|	PRI	TVRDKI
Dr. J. KOCE
°	G.P.O.,	BOX	670	PERTH, W.A.
|	KI JE NAJSTAREJŠA IN NAJVEČJA SLOVENSKA TVRDKA:
$	A.) ZA DARILNE POŠILJKE VSEH VRST (HRANE IN TEH-
jt	NIČNIH PREDMETOV)
I	B.) ZA VPOKLIC DEKLET (ZAROČENK). VSEM TISTIM KI
*	NAROČAJO PAKETE PRI NAS, DAJEMO INFORMACIJE ZASTONJ.
I	ČE NIMATE PRI ROKT NAŠEGA CENIKA, LAHKO NAROČITE
*	DARILNO POŠILJKO PO CENIKU KATEREKOLI TVRDKE Z
|	DARILNIMI POŠILJKAMI.
|	PRI NAS LAHKO NAROČITE TUDI GRAMOFONSKE PLOŠČE,
$	SLOVARJE, VADNICE ANGLEŠKEGA JEZIKA, SLOVENSKE
|	KNJIGE (KNJIGA O ZDRAVJU IN BOLEZNIH) I.T.D.
’§	Da ima naša tvrdka še vedno neomajano zaupanje naših rojakov, je
najboljši dokaz dejstvo, da smo o Božiču imeli več naročil za Slovenijo kot katerakoli druga slična tvrdka v Avstraliji.
*	VAŽNO Vsi tisti rojaki iz Slovenskega Primorja,, ki so zapustili
|	prejšnjo	zono A. in B. pred 10.9.1947 in jim je bilo pre-
%	moženje	zaplenjeno, se naj obrnejo na Dr. J. Koceta radi
akcije za vrnitev njihovega premoženja (hiš in posestev). p	Tudi rojaki iz ostalih krajev Slovenije bodo dobili brežin	plačno zadevne informacije.
|	DR.	J. KOCE
|	G.P.O.	BOX	670, PERTH, W.A.
jg	ur.r.u.	DUA	Ul'J, jr uinu, T» .XX.	>
|	Zastopnik za N.S.W. Mr. R. OLIP, 65 Moncur St., Woollahra, N.S,W.
%	Tel.	65-9378
>!	Zastopnik za Viktorijo. Mr. J. VAH, 2 Kodre Str., St. Albans, Vic.
— * ----------
Tel. FB-4806