57. štev.
V Ljubljani, sreda 5. marca 1919.
II. leto.
Velja v Ljubljani:
celo leto . . . K 56 — Pol leta . . . „ 23 — Četrt leta . . . „ U —
en mesec .
o —
Velja po pošti;
2*celo leto naprej	K	60 - —
Pol leta	„	„	3G\
^Četrt leta	„	„	Ir
la mesec	„	„	5	50
fesors
Na pismene naročbe brez požiljatve denarja so ne moremo ozirati.
Naročniki naj pošiljajo n aročnino £jSSr~ po nakaznici. '‘OBJ
oglasi se računajo po porabljenem prostoru in sicer 1 mm visok ter 63 mm širok prostor za enkrat 25 vin., za večkrat popust.
I Uredništvo je ua Starem trgu štev. 19. Telefon I štov. StiO. Lpravništvo je na Marijinem trgu j	štev. 8. Telefon štev. 44.
Izhaja; vs^k dan zjutraj*
Posamezna šte .tlka velja SO vinarjev.
Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se frankirajo. — Rokopisi se ne vračajo.
Oddaja premoženja.
Stopili smo v novo dobo in svet Prevladujejo novi nazori, novo mišljenje. Spremenili so se mnogi nazori, ki smo jih preje smatrali za nedotakljive. Tako pred vsem nazor in pojem 0 privatnem lastništvu. Danes je že Pfevladalo mnenje, da je vrhovni lastnik vseh javnih dobrin države in da ?me posameznik razpolagati s temi javnimi dobrinami le v mejah, ki so v skladu z javnimi koristmi. Kot prvo Posledico tega mišljenja vidimo v na-du agrarne reforme. Zemlja se razdeli {ned one, ki jo bodo sami obdelovali, brez ozira na to, če je to sedanjim 'astnikom prav ali ne.
S tem je torej zlomljeno načelo nedotakljivosti zasebne lastnine. Zaenkrat seveda le zemljiške lastnine. Toda samo pri tem ne sme ostati. Kakor ima država pravico, da upleni velika zemljiška posestva in jih porabi v korist splošnosti, ima in mora nneti država enake pravice tudi glede drugih premoženj.
.v Čehoslovaški bodo pri žigosanju bankovcev obdržali polovico v žigosanje predloženih bankovcev kot Pasimo posojilo. Ti bankovci ne pridejo več v promet, s čemur se množina bankovcev, ki se nahajajo v prometu, zniža na polovico, kar mora Samo po sebi uplivati ugodno na zboljšanje valute. Podobno postopanje bi bilo nujno priporočiti tudi pri nas, ko se bodo sedanji kronski bankovci zamenjali za nove, dinarske bankovce, ker, ako se bodo samo sedanji nepokriti kronski bankovci zamenjali za nepokrite dinarske bankovce, bo s tem valuti še bore malo pomagano, imeli bomo z dinarji isti križ, kakor sedaj s kronami. Čehoslovaška republika je torej pokazala, pravo pot s tem, da potegne polagoma bankovce iz prometa v obliki prisilnega posojila. Toda to še ne zadošča. Treba iti še korak dalje. Pritegniti treba pred vsem velika premoženja v službo izboljšanja valu-*e’ P.aJiai so P°tem ta premoženja v zemljiščih, tovarnah, rudnikih, vrednostnih papirjih ali gotovini. Pred vsem Pa se morajo pritegniti vojni dobički.
V Nemčiji so postavili načelo, da zapade vse tekom vojne pridobljeno premoženje, ki presega 200.000 mark, državi. To je torej zaplemba vsega v vojni pridobljenega premoženja, ki presega gotov maksimum.
Če se potem to imenuje oddaja premoženja ali davek od vojnega dobička, je pač postranska stvar. Hr-vatski poslanec Peršič je na skupščini starčevičanske stranke prava izrekel mnenje, naj bi ostala premoženja do 5000 K nezadačena, a večja premoženja naj bi se obdavčila progresivno s 5, 10, 15, 20 itd. od sto, dočim se premoženje, ki presega gotov znesek, popolnoma zapleni. Takemu obdavčenju se ne bo smel nihče upirati; vsakdo naj zahvali, da je odnesel iz svetovne vojne zdravo glavo, a gotovo je, da je to edina pot, ki naj naši valuti pripomore zopet do veljave. Toda ne smemo ostati samo pri vojnih premoženjih. Tudi druga premoženja nam ne smejo biti sakrosanktna. Ureditev naše valute je tako važno vprašanje, da smejo oni milijoni, ki so tekom vojne morali nositi vsa bremena in trpe še danes največ vsled sedanjih gospodarskih razmer in posebno vsled neurejene valute, pač opravičeno zahtevati, da doprinesejo tudi oni desettisoči, ki jim ni bilo treba okusiti grozot vojne ne v eni, ne v drugi obliki, primerno žrtev, ki v resnici ni nikaka žrtev. Seveda bi morala biti davka prosta vrednost teh slednjih premoženj primerno višja, nego ona, tekom vojne pridobljenih, a premoženja, ki presegajo neki gotov maksimum, naj se enostavno zaplenijo. Z izvedbo teh naših predlogov bi se splošnemu gospodarstvu neizmerno koristilo. Njih uresničenje bi bilo v blagor države in državljanov.
Veter iz naših šum.
Marsikdo bi si mislil, da je gozdarstvo raj, v katerem je vse tako idealno, kol v šumah. Mislili bi, da vrhovni pastir tam v Ljubljani goni svoje ovce na najsočnejše planine v pašo. Kdor to misli, se zelo moti. Nastavi naj samo uho na želodec teh
ovac, pa najsibo že gospodar ali pa inženir-gozdar, bo čul visoko pesem pomanjkanja povsod.
Vsepošod se čita, ta in ta je pomaknjen v višji činovni razred. Ali se je že kaj takega zgodilo v gozdarski stroki, posebno pri inžinirjih? Baje je bil predlagan nekdo za 8. čin. razjed. Gospod svetnik, ali je res, da ste se zgrozili nad tako nečuvenostjo in ste zagrozili z ostavko? Zakaj vendar tega ne storite? Najbrže bi bilo to Vaše najboljše delo v korist cele Slovenije. Ali je res, da imate v celoti 22.000 K letne plače in da ste gozdarja z 9 letno prakso, ko je iskal službe in zahteval mesečno 300 K, energično zavrnili, češ naj se ne smeši in mu prisodili 160 K plače? Vrzite vendar enkrat tisto avstrijsko službeno pragmatiko v peč! Ne glejte, kaj ona pravi, glejte kaj pravijo življenske razmere in !,udje. Ali morda ne veste, da je danes živ-ljenski minimum v Ljubljani 600 K mesečno in na deželi 400 K, da si človek reši borno življenje kot samec. In gozdnim inžinirjem, kot praktikan-tem se daje povprečno 200 K mesečno, asistentom, ki imajo z vojsko 10 službenih let z vsemi dokladami 12 K dnevno! Dajie vendar akademikom primerno stališče in mesto v službah, sicer ne bo v kratkem nobe-noga naraščaja več z visoko strokovno izobrazbo. Kdor služi 22.000 K na leto, gotovo nima pojma o eksistenčnem minimumu. In da naši mladi strokovnjaki, ki baš radi 5 letne vojske niso več mladi, morajo stradati in se potikati povsod drugod, samo ne pri svoji stroki, držijo se še vedno Nemci kot gozdni komisarji, z izgovorom, če nastavimo mlade, nam zavozijo. Pridelite jih s primerno plačo v prakso in po enem letu lahko pokažemo vrata vsem, ki ne spadajo k nam. Zakaj se ravno sedaj jaše na papirnati 2 letni praksi tako krčevito in na tistem srednjeveškem praktičnem izpitu? Ali je treba te plesnjive avstrijske navlake pri nas? V eni ^,sapi se pa kriči, da manjka ljudi. Se celo Avstrija, ki je pred vojsko rabila v Dalmaciji strokovnjakov, ni gledala v potrebi na prakso in je nastavila absolvirane gozdne tehnike
brez svake prakse kot asistente v drž službah. Ali je res, da je gospod gozdni komisar v Novem mestu, pl. Schdp-pel sprejet v stalno službo, kot tak? Spomnite se, kdo je ta gospod in kako je prišel doteslužbe! Ali Vam je znano, da se poverjuje nadzorstvo gozdov pri veleposestvih povečini juristom in ne strokovnjakom, kakor se čuje! Privoščimo juristom, kakor vsem drugim. Ali po našem mnenju to spada v stroko, ker ne gre tu, da bi se pregledovalo samo knjige i račune. Predvsem je treba očesa, ki vidi z gozdu, česa je treba in kaj se godi!
Sploh je opažati, da zapadajo gozdni uradi in vsa ta uprava reak-cionarstvu in birokratizmu, ki bi se ga sramovala celo umrla Avstrija. (Podrobne slučaje si prihranimo za drugo priliko). Gospod svetnik, vprašajte naokoli, če se ni pri Vašem dekretu zgodila pomota, da je nekdo drugi mesto Vas prejel dekret za vpokojitev in Vi njegovega za to mesto? Verujte, da te vrstice govere iz srca vseh gozdnih uslužbencev in uradnikov, ki ne upaio javno povedati in da si za vso mlado Slovenijo iztečete nevenljivo zaslugo, če mesto jutri že danas stopite v zaslužen pokoj.
Pod italijanskim
armoin.
Italijanska komisija pravnih izvedencev za naše zasedeno ozemlje.
Iz Rima poročajo, da je poslal pravosodni minister, on. Facta v zasedeno ozemlje komisijo pravnih izvedencev, ki naj prouči najvažnejše zakonodajne probleme „odrešenihu krajev ob spojitvi z Italijo, kakor je pravno-cerkveno vprašanje, uprava verskih posestev in juridično-politično vprašanje razporoke. Ta komisija bo morala predložiti pripravne predloge mi-nisterstvu za narodno gospodarstvo v aprobacijo.
Zahtevajte „ Jugoslavijo" po vseh gostilnah, kavarnah in brivnicah /
VLADIMIR LEVSTIK.	38. nadaljevanje.
Višnjeva repatica.
, Učinek tega ravnodušnega poročila gotovo ni nameravan. Svinčena tihota jc zavladala v salonu, kakor bi se bile uprle vse misli v nepričakovano j^ner; Jc kradoma je kdo nameril pogled na Smu-£'klasa, ki je srepo buljil v mizo; njegov obraz je n rdeč in debele kaplje znoja so mu .stale na čelu, adrega je bila splošna, le doktor Divjak je ni °Pazil.
n .»Hoho,« je ponavljal v avtomatični dobrovolj-stl> »čedna Kanalja, tak oče; hvala lepa! Hoho!« Celo poročnika sta čutila mučno trenotje.
, »In kdo,« je vprašal mahoma eden izmed njiju, bi presekal gordijski vozel, »kdo je tisti . . . gospod?.
Vsi so se zdrznili: ali je mogoče, da pade zdajle mueikiasovo ime? Poročnik sam je komaj ohranil
ravnodušen obraz.
,, ;'Kdo je bil njegov oče?« je zategnil grof z ritosrčno nevednostjo. »Ne vem, gospod; tega i tovariš nikoli ni hotel povedati . . .«
oh,-; iSem .navzočim je odleglo; Smučiklas si je isa znoj ter nedolžno pogledal okrog sebe.
vrn;i*i ? ^e-	koga	na svetu,« se je gost po-
ZZ J -T1’ ;b0m storil rad, kar morem, in vsaka
samo vmitem d2e°C??- Za zdaj moia nal°ga ra, da plačam neki dolg, kar storim
seveda iz lastnih sredstev.«
Razgovor je šinil kvišku liki plamen iz odkopanega pepela; vsi so bili hvaležni, da je zli tre-notek minil, vsi skoraj prepričani, da je Smučiklasa zopet enkrat rešila njegova dobra zvezda. Odvetnik ni dvomil, komu je pretil udarec; povsem naravno se mu je zdelo, da je bil grofov tovariš in sobo-bojevnik sin Nele Veselkove, sad greha njegovih mladih let... Z globokim vzdihom je zahvalil usodo za nepričakovano vest v zatonu prikazni, ki je štrlela tako dolgo in tako grozeče na obzorju njegovih premišljevanj. Da gost ne ve očetovega imena, je rad verjel; toda kaj, če mu pride lepega dne na sled? Nihče ne more reči, kako daleč ga zavede bedasta oporoka, o kateri je govoril. Recimo, da ju je vezalo romantično prijateljstvo, kakršno rode skupne muke in nevarnosti, prestane bok ob boku; ali ne bo hotel potem maščevati nesrečnega druga nad njim, ki je vse zakrivil? Ta nevesela misel je še bolj urdila lisjakov naklep, navezati grofa nase ter ga prikleniti z vsakatero uslugo; ako ne bo, drugačnega haska, mu vsaj vratu ne zavije, kadar spozna njegovo krepost...
Gospa Tončka se je bila obilno založila s snovmi; prav zdaj je razpredala primero med našim mestecem in svetovnimi prestolicami, četudi še ni bila videla nobene. Ob splošnem pritrjevanju je izjavila, da ni večje nesreče kakor biti priklenjenemu v zakotno gnezdo brez dogodkov in brez sijaja; vse vprek se
je kazalo, kdo bo huje ozmerjal naš kraj in bolj ponižal še tiste mikavnosti, katerih mu ni lehko utajiti. Edini Fabina se je postavljal zanj, dokler ga ni ukrotila Nina z ogorčenim pogledom; nazadnje je oporekal samo še grof. Hvalil je našo prekrasno lego, mirno življenje ter ljubeznivost in gostoljubje tukajšnje družbe; o, če bo vse po njegovem, ostane prav dolgo med nami 1
»Nu seveda.« je pokimal Egon, »ako prihajate s skromnimi zahtevami, vam bo ugajalo tudi to malce, kar moremo nuditi.«
»Dolgčas mi vsaj ne bo ; veste, da imam opravkov preko glave? Danes sem najel hišo, Telbanovo na Francoskem nabrežju. Prekrasen domek, gospoda moja; zatišje, da si prijetnejšega ne morem želeti! Jutri mi slikajo, pojutrišnjem se mebliram, če najdem pohištvo po svojem okusu ; za petdeset ali osemdeset tisočakov se utegne pač kaj dobiti? Ah, to vam bo gnezdece — videli boste! Že zdaj uživam ob misli, kako lepo ga uredim: elegantno in fino, kakor pri vas, milostna.« To rekši se je ogledal z laskavim samozatajevanjem, v katerem nihče ni spoznal ironije. »Pozneje enkrat,« je dodal čez hipec, »si menda nabavim graščinico kje v obližju, ali pa zgradim ugodno vilo, kakor jih opažam več. Tudi vašo, gospod doktor sem videl; vsa čast!«
»Gospod grof se pripravlja potemtakem zares na daljše bivanje? To je lepo! »so vzklikale dame. »Samo da si ne bi premislil!«	(Dalje.)
Naše severne meje.
ItaHjansko-n^mška zveza. — Italijanska pomoč za Koroško.
Ljubljana, 4. marca. Ugotovljeno je, da so Italijani blizu Trbiža pripravljali eno celo divizijo v popolni vojni opremi, ki je pripravljena priskočiti na pomoč koroškim Nemcem, v slučaju, da bi začeli Jugoslovani prodirati. S tem je vsa zavrat-nost Italijanov osvetljena v novi luči.
V izbiranju sredstev proti nam se ne sramujejo niti zveze z najhujšimi sovražniki civilizirane Evrope, z onimi Neinci, proti katerim je vstal ves kulturni svet. Pariz, pazi!
n Ljubljanski dopisni urad poroča 4. marca dopoldne iz uradnega vira: Položaj na naših mejah je ne-izpremenjen, na frontah je mir.
Mirovna konferenca.
Wilson se vrne 13. ali 14. t. m. v Evropo.
k LDU. Pariz, 3. marca. (DKU.) Kakor poroča Reuterjev urad, je predsednik Wilson svojčas nameraval, po svojem povratku v Evropo posetiti opustošene pokrajine v Belgiji in Franciji. Sedaj pa je te razmere opustil. Predsednik se 13. ali 14. t. m. izkrca v Brestu in se takoj udeleži sej, ki so v zvezi s sklepom predhodnega miru. Poset Bruslja in opustošenih krajev je odgodil do 22. t. m. Pričakuje se, da bo mirovna konferenca, katere se udeleže tudi zastopniki, sklicana med j
1.	in 10. aprilom.	j
'j
■ ■ 1 1 1 1 " "" Političen pregled.
p Narodno edinstvo. Ko se je j
minulo poletje vršila v hrvatskem sa- j boru jugoslovanska debata, sprožena i po Starčevičevi stranki prava, ki je ; predlagala, naj se sabor izreče za ; majniško deklaracijo, ki jo je pa j koalicija kot saborska večina iz oportu- ; nističnih razlogov odklonila, je dr. i Dušan Popovič v znamenitem govoru j ki ga je izrekel o tej priliki, izjavil j med drugim: Jaz sem Srb, koli- j kor Hrvat ali Slovenec, ali če ; hočete, ni eno od teh, ampak ; Jugoslovan. V sarajevskem „SIo- I venskem jugu“ pa piše Prvisiav Gri- j sogono:
Mi Dalmatinci, koji se u velikoj i večini zovemo i ponosimo imenom j hrvatskim, dokazujemo u svakom ; našem iavnom i skromnom istupanju, j ne od šloma na solunskom frontu, več ■ od mnogo godina, da su nam imena j Hrvat i Srbin sinonimi, da se osječamo j istotako Hrvatima kao i Srbima, da j smo ta dva pojma u našoj glavi srni- j ješali u tako jaku, nerazdruživu i zdravu konfuziju, da bi nas malo tko danas znao da odgovori na pitanje; Je si li Hrvat ili Srbin? Sintetiziran odgovor prosječnog inteligenta Dalmatinca dao bi se od prilike na slijedeči način stilizirati: Jasam takav, da zahtjevam, da me u Beogradu meču medu najbolje Srbe, a u Zagrebu medu najbolje Hrvate; hoču da svaki Srbin ima u meni onako povjerenje u pogledu odbrane svojih specifično srpskih interesa — u koliko ih takovim smatra — kakovo ima u sebi samom, a tako isto svaki Hrvat u pogledu onih interesa, koje smatra specifično hrvatskim.
p Herman Wendel o neupravičenosti italijanskih zahtev. — Znani nemški publicist, bivši član rajhstaga in sedaj član nemške kon-stituante, Herman Wendel, je objavil v »Frankfurter Zeitung" daljši članek o italijanski okupaciji Dalmacije. Wen-del naglaša, da so imperijalistični razlogi priveli Italijo do vojne, ki se najboljše razvidijo v londonskemu dogovoru v katerem zahteva Italija za sebe široka ozemlja kjer prebivajo Jugoslovani. Italija je bila tako brutalna, da je leta 1915, ko se je srbska vojska umikala preko Albanije, stavila srbski vladi nož za vrat, češ, da ji pomaga le pod tem pogojem, ako prizna londonsko pogodbo. Ali srbska vlada želji Italije ni ugodila. Wendel potem naglaša, kako se Jugoslovani bore le za svoje nacijonalne pravice,
dočim se Italijani sklicujejo le na historično preteklost. Na to prihaja na italijansko gospodstvo v okupiranih krajih Dalmacije. Navaja vse podrobnosti italijanskega nasilstva, kjer omenja več hrvatskih časopisov in statistično dokazuje neopravičenost italijanskih zahtev glede Dalmacije. Če se italijansko-jugoslovanski spor pravično ne reši, da če to biti pogubonosna točka v novem redu Evrope, ter se bo iz nje gotovo rodil novi konflikt.
Dopisi.
Iz Šmartna pri Kranju. Naša vrla požarna bramba je oprizorila v nedeljo 2. t. m. na Gaštaju Krekove „Tri sestre“. Igralo se je dokaj dobro Dvorana je bila polna. Režijo je vodil učitelj g. Mirko Rojina. Obetajo v kratkem nastopiti tudi s pevskim zborom.
Iz Celja. Res človeka boli srce, ko vidi, da se osebe, ki bi morale najbolj pokazati, da nismo več pod nemškim jarmom, sramujejo po javnih krajih pokazati da so Slovenci. Tako j je gg. oficirji v Celju. Na lastna ušesa i sem slišala, ko so v družbi s celjskimi I gospodičnami nemško govorili, menda ! je bolj „nobeI“: dasiravno zna še vsaka j kmetica, ki na trgu prodaja, nemško, j a slovensko pravilno žalibog malokdo. ‘ Ta družba je seintertja tudi slovenski j stavek zinila, to je dokaz, da je bila ; cela družba slovenska. Gospodje ofi- i cirji, če se že gospodične ne zavedajo j svoje narodnosti, pokažite vsaj Vi, da | ste tudi vredni uniforme, katero no- i site, da se Vam Nemci ne bodo smejali ter da Celje ne napravi na Jugoslo- j vanske popotnike tak vtis kot name. j Enako je v trgovinah. Na slovenski pozdrav se navadno vpraša: „Bitte, j was vviinschen Sie?“ Tudi blagajničarka v mestnem gledišču je še vedno Nemka. Sramota za Slovence, če ni- i majo osebe, ki bi ji lahko blagajno zaupali. Več ponosa Jugoslovani! — ; Pred Italijani ubegla Kraševka.
d Celje. (Gostovanje Narodne \ drame.) V soboto in nedeljo je gostovala ljubljanska drama v celjskem mestnem gledališču. V soboto so igrali Cankarjevo dramo »Jakob Ruda“. Da igra ni uspela tako dobro, kakor smo pričakovali, je pač pripisovati temu, da so bili igralci od vožnje precej utrujeni jn zmučeni. Danilov Ruda je , bil igran nekaj nad srednjo mero. j Opazili nismo pri njem tistih notranjih j duševnih bojev, ki jih je Cankar tako krasno opisal v svoji drami. Najboljša je bila gdč. Šaričeva, ki je kot Ana i zopet briljirala ter Si na mah osvojila j simpatije občinstva. Prav dobra v maski, j igri in nastopu sta bila g. Bratina kot j Dobnik in g. Peček kot Broš. Ivana J Dolinarja nam je podal g. Železnik z j elegantno in premišljeno igro. Sijajna i v svoji vlogi je pa bila gospa Bukše- j kova kot Marta. Končno naj pohvalno i še omenim gdč. Danilovo kot Almo, g. Ločnika kot Justina in g. Rasber-gerja kot Koželja. Scenerija je bila okusna, režija prav dobra. Grajati je pa nepotrebno smejanje nekaterih gledalcev v najresnejših momentih drame, kar napravi jako mučen vtis na ostale gledalce in igralce. — V nedeljo se je uprizorila komedija Branislava Nu-šiča ,.Svet“. Izpadla le prav dobro ter bila prvovrstno igrana. Vsi igralci so bili na svojem^ mestu in izvedli svoje večje ali manjše vloge v splošno zadovoljnost. Bil je prav lep večer, obilo smeha ter mnogo priznanja, ki so ga pač vsi pošteno zaslužili. Gledališče je bilo oba večera razprodano, razpoloženje med občinstvom prav dobro. Želeti bi bilo, da bi se slična gostovanja kmalu zopet ponovila. H.
Velikovec. Da rujejo proti Jugoslaviji na Koroškem samo ljudje, ki imajo še iz prejšnjih časov mnogo masla na glavi, je znana stvar. Tudi v Velikovcu so na delu taki obskurni elementi, predvsem neki oficijant Ant. Buchleitner, ki je bil prej uslužben pri velikovškem okrajnem glavarstvu. Pa mož je reševal prošnje za opro-ščenje od vojaške službe. Pisarno je imel kar v svojem stanovanju, kjer je izpraznjeval polne nahrbtnike ubogih kmetov. Včasih so bili ljudje pred njegovim stanovanjem po vojni navadi
nastavljeni s polnimi nahrbtniki. Celo z vozovi so vozili živila Buchleitnerju. Kaj se ne napravi za uboge svojce, posebno če pomaga. Prej vedno v denarnih stiskah živeči socijalrii demokrat je zašel na ta način med vojne dobičkarje, kupil si je hišo vredno 50.000 K in postal najhujši nemško-nacijonalni hujskač. V njegovem stanovanju se zbirajo sedaj vsi velikovški nemški nacijonalci. Buchleitner je sedaj prideljen prejšnjemu glavarju baronu Benžu, da mu pomaga voditi volitve za nemško-avstrijski državni zbor v Velikovškem okraju. Oba možakarja bi bila raje prej več delala; saj je znano, da so našli slovenski uradniki na glavarstvu nad 2000 nerešenih aktov. Treba bo pač res enkrat malo posvetiti v ruvarsko delovanje tega „Schinken-komisarja“, kakor ga imenujejo Velikovčani.
Službe, trafike in ustanove za invalide ali svojce padlih.
»Komisija za preskrbo vračajočih se vojnikov v Ljubljani" bo zanaprej redno opozarjala na proste službe, trafike in ustanove za invalide in svojce padlih, umrlih ali pogrešanih vojakov.
Z razprtimi črkami bo tiskana oblast, ki je mesto razpisala in pri kateri je treba prošnjo vložiti, za tem sledi razpisana služba, trafika itd. V oklepaju je povedan dan, do katerega se mora prošnja vložiti in številka uradnega lista (n. pr.: u. 1. štev. 50), v katerem so navedeni vsi natančnejši podatki in pogoji. Vojnim invalidom so pridržana: 1.) izključno vsa mesta slug, paznikov {tudi vratarjev) v vseh javnih uradih, sodiščih, kaznilnicah, šolah, občinah, zavodih in obratih, katere država ali nadzira ali podpira; prav tako vsa mesta opraviteljev drž. pravd-ništva izven sodišč pri sodnih dvorih;
2.) dve tretini vseh prostih službenih mest pisarniških uradnikov, pod-uradnikov in pomožnih pisarniških moči.
Službe:
Deželna vlada za Slovenijo v Ljubljani, gradbeni urad: 3 cestni mojstri (Jesenice, Tržič, Celje),
2 rečna mojstra (Celje, Ptuj) (do 31. marca 1919, u. 1. štev. 53); 18 cestarjev: (5 v celjskem, 6 v kranjskem,
1 v ljubljanskem, 2 v novomeškem in
3 v slovenjegraškem stavbenem okraju (do 31. marca 1919, u. 1. štev. 53). — Meroizkusno n a d z o r n iš tv o v Ljubljani: 1 pomožno pisarniško moč.
1 pomožni sluga (do 4. marca 1919, u. 1. štev. 53). — Mestni magistrat celjski: 1 kancelist, 3 pisar, pomočniki, 1 sluga, 4 mitničarji in 1 vodni mojster (do 10. marca 1919, u. 1. štev. 54); 1 oskrbnik (do 10. marca 1919, u. 1. štev. 55); 1 knjigovodja (do 10, marca 1919, u. 1. št. 55). — Finančno ravnateljstvo v Ljubljani: več preglednikov, višjih paznikov in paznikov finančne straže za Banat, Bačko itd. (do 11. marca 1919, u. 1. štev. 55). — Predsed-ništvo višj. dež. sodišča v Ljubljani: 4 vodje zemljiških knjig (1 v Celju, 1 v Mariboru, 2 v Novem mestu), 12 višjih pisar, oficijalov (1 v Radovljici, 1 v Brežicah, 1 v Konjicah,
1 v Šmarju, 1 v Ormožu, 1 v Slov. Bistrici, 2 v Ptuju, 1 pri Sv. Lenartu,
1 v Pliberku, 1 v Metliki in 1 v Mokronogu, 46 pisarniških uradnikov (do 8. aprila 1919, u. 1. štev. 54 in sicer 3 pii deželnem sodišču v Ljubljani,
2 pri okrožnem sodišču v Ceiju, 8 v Mariboru, 3 v Novem mestu, 1 pri okrajnem sodišču v Kranju, 1 v Kranjski gori, 1 v Litiji, 2 na Vrhniki, 2 v Brežicah, 1 v Gornjem gradu, 1 v Konjicah, 1 v Laškem, 1 v Rogatcu, 2 v Slovenjemgradcu, 2 v Šoštanju, 1 v Ljutomeru, 1 v Ormožu, 4 v Ptuju, 1 v Slov. Bistrici, 1 v Zgornji Radgoni, 2 v Pliberku, 1 v Velikovcu, 1 v Železni kaplji, 1 v Ribnici, 1 v Kozjem in 1 v Metliki. — Državno pravdništvo v Ljubljani: opravi-telj državnega pravdništva v Cirknici (do 3L marca 1919, y. 1. 54), Radovljica, Škofja Loka, Vrhnika (do 10. aprila 1919, u. 1. štev. 57). — Rav-
Ljuoijam:	i	soiski	s:uga, i kuij"*-
(,do 20. marca 1919, u. i. štev. 54).
j t vai< Trafike:
nr C
* 7n a n č n o okrajno ravnatelj s ' v o v Ljubljani: Tobačna glavna trafika v Spodnji Šiški (do 15. marca 1919, h 1. štev. 52); tobačna glavna trafika v Mlinem 5 (dav. okr. Radovljica do 15. marca 1919, u. 1. štev. 52.)
Ustanove:
Komisija za začasno vodstvo in likvidacijo deželne uprave v Ljubljani: Karel baron Wurzbach'ove, cesarice Elizabete ustanove za invalide in hiralce: 6 po 120 K za Ljubljančane, 6 po 60 K za rojake iz Kamnika, Homca in Jarš, 6 po 60 K za rojake iz Vintarjevca iz občine Šmartno pri Litiji, (do 8. marca 1919, u. 1. štev. 50).
Dnevne vesti,
dn Občinski svet ljubljanski.
Po pozdravu novih občinskih svetovalcev inž. Štebija, Kremurja, Tokana, Mihevca, Kovača, Petriča in dr. Adle-šiča je prešel občinski svet, ki je iinel včeraj zvečer svojo sejo, takoj na dnevni red. Vršile so se volitve v razne odseke, od katerih bo štel permanentni odsek za aprovizacijo mesta 21 članov in sicer odpošlje vsaka stranka enako število članov. Trgovcu Tomažu Mencingerju se je podelilo meščanstvo, razne ustanove s habsburškimi naslovi izpremenile so se v ustanove ljubljanske občine. Pri razpravi o vprašanju zvišanja draginjske doklade mestnim uslužbencem je naglašal župan nujno potrebo, da se jim pomaga čim izdatneje. Izdelal je že poseben načrt, po katerem bi se zvišala uradnikom 6. in 7. činovnega razreda draginjska doklada za 60%, 8. in 9. za 80%, uradnikom od 9. do 11. razreda kakor tudi vsem praktikantom, tehniškemu in aprovizacijskemu osobju, vpokojencem itd. pa za 100% in sicer od 1. februarja dalje za pet mesecev?-" Predlog je bil izročen finančnemu odseku, ki bo zboroval v torek. Obrestna mera Mestne hranilnice se zniža na 2%; na električni železnici se uvedejo nove vozne cene 20, 26 in 30 vin.
dn Sprememba imena. Deželna vlada je dovolila tukajšnjemu trgovcu in posestniku g. Francu Hirschmannu, da se on, soproga in otroci odslej pišejo Svetel.
dn Uvedba brzojavne službe pri poštnem uradu Maribor 3. Pii poštnem uradu Maribor 3 se je uvela 19. februarja 1919 zopet brzojavna služba, katera je bila med vojno prekinjena.
dn Nekatere izpremembe glede oddaje privatnih brzojavk, Vsled odloka ministrstva za pošto in brzojav se uvedejo počenši od 5. marca 1919 glede oddaje privatnih brzojavk sledeče izpremembe: 1. Ob delavnikih od devete ure zvečer do 7. ure zjutraj ter ob nedeljah in praznikih ves dan se smejo oddajati samo nujne privatne brzojavke. Ta omejitev velja za privatne brzojavke v tuzeinstvo in inozemstvo, ne nanaša pa se na časopisne brzojavke. Glede časopisnih brzojavk veljajo torej dosedanji predpisi. 2. Za privatne brzojavke, oddane ob delavnikih od četrte ure popoldne do devete ure zvečer, se mora doplačati k j navadni taksi še dodatna pristojbina od 1 krone za brzojavko.
dn Političnim preganjancem-Ustanovni zbor »Društva političnih preganjancev" bo v nedeljo dne 9. marca 1.1. v Ljubljani ob 2. popoldne v veliki dvorani »Mestnega doma“-Dnevni red:	1.	Poročilo	pripravljal-
nega odbora; 2. čitanje in odobrenje pravil; 3. volitev odbora in 4. slučajnosti. Vabimo politične preganjance, da pristopijo organizaciji in se udeleže ustanovnega občnega zbora v največ-jem številu. Začasni odbor obenem naznanja, da ne sprejema več odškodninskih prijav, zato, ker je tozadevno delo pri vladi zaključeno. Ostale liste prosimo za ponatis te notice.
dn »Izgredi vsled nezadostne prehrane v Sevnici." Kakor se nam poroča, nosi podjetje, o katerem J
bilo govorjeno v gori imenovanem našem članku, vedno naslov Zupanc m ne Suppanz.
dn Glavar Schitnik in prf' ki Krogi: V „Jugoslaviji“ z <" svetna se je glavar Schit##*- Kranja obregnil 0b profesorske .ge, češ, da se je izvedelo med drugim cd njih, da se je preganjalo in zaprlo nekaj mjakov kranjske gimnazije zaradi srbo-fllstva. Ker je s tem sumničil gospod Schitnik pavšalno celi profesorski zbor, ?a je profesorski zbor pozval, da naj navede imena dotičnili profesorjev. To le Profesorski zbor moral zahte-'l3«. Temu pozivu se hoče g. Schitnik v »Jugoslaviji" z dne 18. svečana po n«cavaiirsko izviti s tem, da se imetje pač nekega suplenta M—c, ki ni ®il nikdar na kranjski gimnaziji in je Ganeš že mrtev, dočim o živečih Previd no molči. — Ali so morda to gospodje, s katerimi je bil glavar ^chitnik nekoč na Sv. Joštu, kjer se je razpravljalo o zelo „važnih“ zade-yah — ?! Če misli glavar Schitnik, da $e s tem zanj zadeva končana, se m°ti pošteno. Gospod Schitnik se Ponovno pozivlje, — vsaj je on spra-Vl1 profesorske kroge dne 2. svečana s svojim dopisom v javnost — da se odzove pozivu profesorskega zbora ranjske gimnazije z dne 9. svečana J1 naj imenuje one, ki jih je zaslišalo Vp aino, glavarstvo, katerim je glavar S i -	’*n one’ 0 katerih trdi glavar
, c«itnik v svojem poročilu, da niso P teli nič vedeti o srbofilstvu med ^ki itd. Navede naj pa glavarstvo *mi imena onih dijakov, ki jih je dal a to glavar Schitnik na lastno pest zapreti — po nedolžnem. — Profe-0rski zbor kranjske gimnazije.
dn Železničarji, naš čolnič ot-} If110; Naši tržaški tovariši ječe pod ujim jarmom. Trpeli so z nami pred med vojno, a še hujše trpe danes, , !°čeni od nas in prepuščeni na h ^S,0di; — Morda jih krepi upanje
mi v f'36 °as®’. uPanle> da j'm bomo da s •'tli’0.s^v‘j' priborili boljše dni in Mr>ru° neii0^ z nami srečno združijo.
utem ko se oni kot en mož bore , sY°j obstanek, se pri nas v svobodni Jugoslaviji pisano gledamo razbeljeni v tri oziroma še več taborov, mesto edinstva, kar bi bila naša edina rešitev in edino jamstvo na lepšo bodočnost. Kako bodemo pri zopetnem snidenju napram tržaškim trpinom opravičili naše početje? Ali nas ne bo sram pogledati trpečim v obraz? Ali res ni mogoče združenje? Ali nismo vsi železničarji ? Celo oni, ki so nam pred nekaj meseci prisegali, da bodo naši voditelji, ustanavljajo sedaj lastno arustvo! Torej naj nastane mesto tako Potrebne fuzije še večje cepljenje? vjospodje! Ali ste si svesti posledic? n zakaj se kaj tacega poraja ravno Pr* gospodih od državne železnice? h;ffi 5adi te§a> ker Je staroavstrijski trio ir ^ t£?ko globoko prešel v n. . Yzen\jte si vender za vzor kolege « ju z ne železnice, kjer imate le dva P istasa. Zakaj je tam demokratizem •ogoč ? Pri ravnateljstvu n. pr. najdeš
kra*-x VodiIne osebe> ki so res demo-ančne; vsi drugi so hudi birokrati, ‘c čudnega; gospodje se čutijo na
zah-601 in na	stolčkih	in	po-
“Oijo, kaj so bili prej, toda nikar naj ^ mislijo, da so ti stolčki večni! — jtemu se še povrnemo. Železničarji! irJv.Se Socii za kulisami karkoli, še so zie» ki bodo naš čolnič rešili!
Ljubljanski dopisni urad LihUe poslal v objavo sledečo notico:
ciDlia"-''      	......
P Pos ‘janski
MliKu	v uujttvu Dicuau iiuiilu;
Se ^ lar,ska novinska sporočevalnica ljanct^ei ne bo več imenovala „Ljub-»lii k- koresPonden^ni urad", marveč gv<-j. ,Janski dopisni urad“ oziroma s Urailrn s^žbenim naslovom: „Dopisni Liiiki-	vlade	za Slovenijo v
iz u !ani''	se za označevanje virov,
ne t -^ *a urad zajema svoje vesti, sp ni1 Pros*°.ra v časopisnih stolpcih, knr ° /S, P°sleL°Puščali pristavki, ka-»(jlasohl Cehoslovaškega tiskov-sn^,Urada-*-“ ali »»Dunajski kore-pondenčm urad poroča“ itd. in se za
kSt ,"je .vir.°.Y uvedejo nastopne oriipnf’ naj S’ iih čitate>jstvo v svojo ohrani v sPominu: ČTU zS S?hos!0tvaški tiskovni urad; DKU Dunajski korespondenčni urad;
JDU znači Jugoslovanski dopisni urad; OKZ znači Ogrski korespondenčni urad; PBA znači Poljsko brzojavno agenturo; UTU znači Ukrajinski tiskovni urad; WU znači Wolfov urad. Te opazke se bodo pristavljale imenu kraja, iz katerega je dolična depeša dospela, in sicer se oznaka Ljubljanskega dopisnega urada postavi pred krajevno ime, oznaka vira, iz katerega je ta urad depešo zajel, pa za kra-javnim imenom, torej na primer takole: LDU Belgrad, 28. febr. (JDU) ali pa: LDU Budimpešta, 28. febr. (OKU). Navede pa se vir s polnim imenom, ako je depeša politično važna in je treba onemogočiti krivo orijentacijo glede njenega izvira.
dn Za smeh in kratek čas. Na Dunaju izhaja še vedno „Die Flagge“, glasilo „Flottenvereina“. Tudi eden ostankov nemške hegemonije!
dn K napadom na častnike. Z ozirom na članek „Slovenca“ z dne 26. februarja t. 1. in podobne notice v d.ievnih listih, razglaša častniška apro-bativna komisija dravske divizijske oblasti ponovno, da se ne more ozirati niti na splošne napade po časopisih, niti na napade proti posameznim častnikom, če niso opremljeni s polnim podpisom. Kdor ima kake očitke proti kakemu častniku, naj te naznani pismenim potom častniški aprobativni komisiji v Ljubljani, samostan »Nemškega vitežkega reda“ na Valvazorjevem trgu št. 1. Če pa ni tožnika, tudi ni sodnika. Ako služijo v jugoslovanski vojski še vedno častniki, ki so bili pred prevratom zagrizeni nemškutarji, ni to krivda apro-bativne komisije, ampak dotičnikov, ki se skrivajo za anonimnostjo, namesto da bi moško povedali, kar vedo.
dn Narodno Socijalna Zveza. V nedeljo 2. t. m. se je vršil ustanovni shod podružnico N. S. Z. v Celju. Zborovanje je bilo prav dobro obiskano. Vodstvo N. S. Z. je /.astopal predsednik R. Juvan. Predsednikom podružnice je bil izvoljen tov. Gobec Dragotin. Zanimanje za N. S. Z. v Celju je veliko.
— Isti dan popoldne se je vršilo zborovanje N. S. Z. v Laškem trgu. Prijavljenih je že lepo število članov ter se vrši ustanovni občni zbor v kratkem
dn Tatica hranilnih knjižic zasačena. Tukajšnjemu kriminalnemu oddelku policijskega ravnateljstva se je te dni posrečilo izslediti nevarno tatico hranilnih knjižic v osebi 26 letne Ivane Ravnikar iz Stare Loke, ki je bila zaposlena od 2. novembra 1917 kot delavka na tukajšnji glavni pošti, kjer je tatvine tudi izvršila. Tako je izginiio na tukajšnji glavni pošti v januarju in februarju t. 1. pet hranilnih knjižic, katere je Ivana Ravnikar le deloma realizirala. Da ni dvi nila denarja iz vseh knjižic, je pripisovati zgolj srečnim slučajem. Prilikom hišne preiskave se je našla pri Ravnikarjevi hranilna knjižica „Ljudske posojilnice" glaseča se na njenega nezakonskega sina z vlogo 5000 K, ki je bila skrita v vreči moke, dočim se je našlo v razgledniškem albumu za razglednicami več tisočakov. Tudi sicer je bilo v stanovanju veliko predmetov, ki si jih je Ravnikarjeva nabavila z ukradenim denarjem, kakor obleka, zlatenir.a, knjige itd. Dosedanja preiskava pa je dognala pred vsem tudi to, da je izvršila Ravnikarjeva vse te tatvine na lastno pest in da pri tatvini ni bil nihče soudeležen, najmanj pa kak poštni nastav-ljenec. V koliko je proti Ravnikarjevi upravičen^ sum radi tatvine raznih poštnih pošiljatev, bo preiskava še-le dognala. Izročila se je dež. sodišču.
dn Išče se Petejan Jožef, rojen 1880 na Peči, ob. Sc^vodnje, Goriško. Služil je pri 97. pešpolku. Zadnji čas v francoskem ujetništvu. Podatke prosim Petejan Rozalija, beg. tab. Str-nišče, bar. 2.
Društvene vesti.
dr Umetniški kluh „Sava“. V klub so vstopili sledeči novi člani: gg. Lojze Dolinar, Veno Pilon in Fran Tratnik. — Na sestanku članov je bil določen g. Ivan Zorman za klubovaga zastopnika na razstavi v Parizu.
— Za klub „Sava“: R. Jakopič, J. Kobilca.
tir Literarni zgodovinar in Cankarjev sovrstnik dr. Ivan Prijatelj je na predavanju v „Akademiji“ 3. t. m. govoril o ..Cankarju kot umetniku” ter nam tako krasno podal dušo neumrjočega umetnika, da mu je šte-
vilno občinstvo z vsem zanimanjem sledilo. Predavanje se objavi v Cankarjevi številki „Ljubljanskega zvona“.
dr Društvo slov. zobotehnikov priredi v četrtek, 6, marca, v gostilni „Novi svet4, na Marije Terezije cesti svoj ustanovni občni zbor. Začetek ob (j. uri zvečer.
dr Zveza jug. železničarjev, podružnica Ljubljana. V četrtek, 6. marca, ob 7. uri zvečer, važna odborova seja, kakor tudi obeh pripravljalnih odborov. Prosi se gotove udeležbe.
dr Dijaki drž. gimnazije SHS v Kranju,
prirede v soboto, 8. marca, ob 8. uri zvečer in v nedeljo, 9. marca, ob 4. popoldne narodno igro v štirih dejanjih, „Divji lovec".
dr Gledališko društvo na Jesenicah, uprizori v soboto, 8. marca ob 8. uri zvečer in v nedeljo, 9. t. m., ob 3. uri popoldne v dvorani pri „Jelenu na Savi Meškovo tri-dejansko dramatsko sliko „Na smrt obso* jeni ?“ Igra, ki je povest trpljenja našega naroda na Koroškem, je posebno jprimerna za današnjo dobo, ko se vstvarjajo severne meje naše kraljevine. Vstopnina je navadna. Ker pa je čisti dobiček obeh predstav namenjen podpornimi skladu za koroške begunce, se bodo preplačila hvaležno sprejemala. '
Narodno gledišče.
Dramsko gledališče.
V sredo, 5. marca ob 7. uri zvečer „Tu-gomer'*. Izven abonementa. Predstava se vrši za uradnike, ob znižanih cenah.
V četrtek, 3. marca ob 3. uri popoldne, dijaška predstava „Svet“, izven abonementa.
Zvečer ob pol 8. uri ulica štev. 15“,
za abonement A.
Operno gledališče.
V sredo, 3. marca ob 3. uri popoldne „Prodana nevesta", izven abonementa.
V četrtek, 6. marca ob pol 8. uri zvečer, „Boheme“, za abonement C. .
Iz gledališke pisarne. Da ustreže gledališka uprava željam sl. občinstva iz dežele,se bodo odslej po možnosti uprizarjala vsa boljša dramska in operna deia tudi popoldne. Te predstave se bodo vršile v prvi vrsti za sl. občinstvo iz dežele, katero se bo potom dnevnih časopisnih notic pravočasno obveščalo. Prva taka predstava bo danes, v sredo ob 3. popotdne v opernem gledališču. Predvajala se bo „Prodana nevesta". Gledališka uprava opozarja gg. uradnike iz Ljubljane in okolice na predstavo, ki se vrši 5. t. m. zvečer v dramskem gledališču ob znižanih cenah. Predvajal se bo „Tugomer“. Predstava je v prvi vrsti namenjena sl. uradništvu.
Že večkrat je bilo po različnih časopisih objavljeno, kako se obnaša dijaški parter v gledališču. Dr. O. ima čisto prav, ko se zgraža nad obnašanjem občinstva in dijaškega stojišča v gledališču, ker je res nemogoče vživati umetnost pri takem šundru in ropotu Vendar pa naj dr. O. vzame drugič raje kukalo v roke in naj premotri natančneje takozvano dijaško stojišče. Videl bo polovico dijakov, ki stoje mirno ob steni, pri ograji spredaj pa niso dijaki, ampak mladina obojega spola, stara sedem do dvanajst let, ki najbrž ni dijaštvo, in ta dela ropot, ne pa dijaki, kot dr. O. misli. Dr. O. je že preje enkrat izrazil željo, da bi se dijakom vzelo stojišče, češ, saj ga tudi v Narodnem divadlu ni. V Nar. divadlu v Pragi uživa pa dijaštvo druge udobnosti, tako da mu je kljub temu možno obiskovati gledališče. G. dr. O. mogoče ve, da imajo dijaki višjih razredov srednjih šol od gledališkega konzorcija, kakor tudi od ravnateljstva potrjene legitimacije. Te naj bi se upoštevale pri kupovanju vstopnic, pa se dosedaj nikdo ni oziral na nje. Namesto, da bi dr. O. govoričil in pripisoval vso krivdo dijaštvu — kakor, da on ni bil nikoli dijak — bi bolje napravil, če bi predlagal konzorciju, naj se uvede i pri blagajni i pri biljeterjih stroga kontrola, da pridejo na stojišče le dijaki s prej omenjenimi legitimacijami. S tem bo pomagano navzočemu občinstvu in dijaštvu, ki se samo zgraža nad takim obnašanjem, ne pa s smešnimi grožnjami in ravnotakimi nasveti.	Dijak.
Koncert gdč. Cirile Medvedove. O Claude Debussyju, čigar pesmi bo pela Cirilova Medvedova na koncertu 10. t. m, piše Giac. Setaccioli v neki svoji kritično-este-tični študiji: Debussyjeva vokalna glasba ni po svoji samoniklosti, bogati vsebini in mnogoličnosti samo najinteresantnejša, kar je ustvaril ta slavni mojster, ampak nam odkriva pota. To so pota napredka, za katera ga je morda navdušil Mussorgskij (čigar pesmi nam tudi zapoie Medvedova) do svoje gigantske popolnosti, pa se je Debussy po-vspel sam. O Mussorgskem pa drugič več.
Drobne vesti.
drv Nemčija stoji danes v znamenju splošnih stavk. Delavsko gibanje zavzema vedno bolj boljševiški značaj in moč neodvisnih socijalistov raste od dneva ^lo dneva. Zdi se, da Scheide-mann ni več kos položaju. V Berlinu samem stavka nad 200.000 delavcev. Splošno se pričakuje, da bo Scheide-mannova vlada strmoglavljena že prihodnji teden in da pride potem na površje kabinet Haase, v katerem bo do imeli večino neodvisni socijalisti.
V tem ^lučaju bo izginil iz površja
seveda tudi državni predsednik Ebert. Narodna skupščina bo najbrže odgo-dena že te dni. — Poljska dobi meje izza leta 1772 in vrh tega še zgornjo Slezijo. — Wilson pride dne 13. t. m. zopet v Francijo. Posvetovanja o mirovnih priliminarjih bodo končana 25. t. m. Zastopniki Nemčije bodo povabljeni v Pariz 3. aprila. — Berlinski delavski svet zahteva obsodbo obeh Hohenzollerncev, Hindenburga in Lu-dendorffa. — Ker so Ukrajinci odpovedali premirje, so se v nedeljo v Galiciji na vsej fronti zopet pričeli boji. — Oddaja lokomotiv in vagonov italijanski vladi se vrši po programu. Italijani zahtevajo, da se jim izroči vsak dan 40 vagonoy in dve lokomotivi. — Vesti, da se morajo Čeho-Slo-vaki umakniti iz Bratislava do prve demarkacijske črte, so brez podlage.
V Pragi so na severozapadnem kolodvoru aretirali nemškega kurirja, ki je imel v prtljagi 60 kg bankovcev,’ ki jih je hotel dati žigosati v Pragi.
Gospodarstvo.
Zaplenitev inozemskih vrednostnih papirjev v Nemški Avstriji. LDU. Duaaj, 4.marca. (DKU.) Glasom listov bo izšla v nekoliko dneh odredba, ki zahteva poseg po vseh inozemskih vrednostnih papirjih v Nemški Avstriji, ki naj služijo v pokritje stroškov za živila, katere uvaža ententa.
Izgube mornarice aliirancev in osrednjih držav. LDU. Pariz, 3. marca. (DKU. Brezžično.) Glasom vesti iz avtentičnega vira znašajo izgube mornarice aliirancev 803.000 ton ; od teh odpade 550.000 ton na Veliko Britansko. Izgube osrednjih držav znašajo 415.000 ton, cd katerih je v škodo Nemčije 350 000 ton.
g Pomanjkanje kvasa. Iz Ormoža nam piše trgovec: Kot trgovec sem si na vse mogoče načine oriza-deval, da bi dobil kvasa za svoje odjemalce, ki so žeieli za pustno nedeljo napraviti prvikrat v miru „kraflne“. Napoti! setn se osebno v tovarno v Račje, kjer sem videl 2. marca velike množine kvasa. Ta tovarna mora zalagati celo Sp. Štajersko s kvasom. Grem k ravnatelju tovarne g. Cvetkoviču ter ga prosim, da mi kot staremu odjemalcu odstopi vsaj 10—20 kg kvasa. Dobil sem odgovor: Gospod dr. Lajnšič je strogo'prepovedal oddajati kvas brez dovoljenja okrajnega glavarstva. “Take nepotrebne sitnosti nam bi nase oblastnije v Jugoslaviji prav res prav lahko prihranile!
vesti.
Narodno predstavništvo odgodeno.
Belgrad, 4. marca (Izv. por.) V današnji seji narodnega predstavništva se je po kratki debati o pravilnosti volitev v narodno predstavništvo izvolil verifikačni odbor 9 članov, ki si je izvolil za predsednika Drag. Pečiča. Ta odbor bo pregledal pooblastila posameznih poslancev in predložil potem predstavništvu tiskano poročilo. Dokler se to ne izvrši, je narodno predstavništvo odgodeno.
Dr. Jankovič slov. podpredsednik
narodnega predstavništva.
Belgrad, 4. marca. (Izv. por.) VLS. bo kandidirala na mesto slovenskega podpredsednika narodnega predstavništva dr. Jankoviča.
Interpelacija dr. Korošca in tov.
Belgrad, 4. marca. (Izv. por.) Poslanec dr. Korošec in tov. so vložili v narodnem predstavništvu interpelacijo, v kateri poudarjajo, da imajo Slovenci premalo zastopnikov.
Dr. Korošec predsednik Jugoslovanskega kluba.
Belgrad, 4. marca. (Izv. por.) Danes opoldne se je osnoval Jugo-slovanski klub, v katerega ste vstopile V. L. S. in skupina okoli „Na-rodne Politike". Za predsednika je izvoljen dr. Korošec, za podpredsednika pa dr. Simrak.
Mirovna konferenca.
LDU. P a r i z, 4. mar. (DKU-Brez-žično). Včeraj dopoldne se je sestala
komisija za romunske zadeve, ki se je bavila z vprašanjem Dobrudže, romunsko-bolgarske in bolgarsko-srbske meje. Zborovala je tudi komisija za pristanišča, vodne poti in železnice ter komisija za popravo povzročene škode. Popoldne so se sestali delegati manjših držav pod predsestvom Jules Cambona, da določiijo člane za finančno in za gospodarsko komisijo. Komisija za poljske zadeve se je v svoji včerajšnji seji bavila z ureditvijo poljsko-nemških meja. Zborovala je popoldne tudi komisija za povračilo škode in pa komisija za čehoslovaško vprašanje, ki je obravnavala zlasti Slovaško.
Italijanski kontrolor v dalmatinskem zemaijskem odboru.
LDU. Za d er, 4. marca. (LDU.) [ Doslej je italijanska okupacijska oblast i prizanesla zemaljskcmu odboru; sedaj j pa je raztegnila tudi nanj svojo ! „pravo kontrolo*4. Za kontrolorja ze-maljskega odbora je bil imenovan ko-tarski poglavar zadrski Simonelii. V četrtek je bil kot tak predstavljen predsedniku sabora dr. lvčeviču po načelniku namestništvenega urada Smi-riČu. Predsednik sabora je zavračal namero, da se kontrola izvaja tudi za posle v neokupiranem področju in je zahteval, da se to ne izvede. O tem bo odločila okupacijska oblast. O vsem tem je sestavljen zapisnik. Kontrolor je začel takoj delovati.
Karel Habsburški prodaja svoje briljante.
LDU. Ženeva, 4. marca. (ČTU.) Listi poročajo: Zastopnik Karola Habsburškega poizkuša v Londonu in Parizu prodati briljante rodbinskega zaklada. Uspeh še ni znan. Listi so izjavili, da jamčijo za resničnost tega poročila.
Zakaj se Nemčija trenotno ne more
sprejeti v zvezo narodov.
LDU Newyork, 4. febr. (ČTU). Lansifig je na banketu, ki so ga priredili na čast predsedniku Wilsonu, dejal, da nemški boljševizem in anarhizem ogrožata ves svet. Edino-le iz tega razloga se Nemčija začasno ne sprejme v zvezo narodov.
Wilson za ojačenje sklepov o zvezi narodov.
LDU. W a s h i n g t o n, 4. marca. (Brezžično.) Predsednik Wilson se je napram nekaterim časnikarjem izrazil, da namerava pri svojem prihodu v Pariz predlagati smeri za ojačenje sklepov o zvezi narodov, ki se tičejo teritorijalnega vidika.
LDU. Washington, 4. marca. (Brezžično.) Wilsona bo na njegovem povratku v Pariz spremljal kot posve-tovalec na mirovni konferenci — Gre-gory.
Aprovizacija.
a Stranke, ki dobivajo meso pri Breceljniku In Golobu, dobe v aprovizačnem uradu na Poljanski cesti 13/1, v četrtek, dne 6. t. m., kjer dobijo nove j izkaznice. — Prinesti je seboj: 1. staro izkaznico za meso,
2. rmeno ali zeleno rodbinsko legitimacijo,
3. železničarji nakupne knjižice, oz. potrdilo o številu oseb in 4. kdor jo ima, izkaznico ubožne akcije. Uraduje se od 8. do 12. dop. in 3. do 5. pop. Stare izkaznice za meso so po prejetju novih, neveljavne.
Atnerlkanski sladkor in kavina pri- I me8 za V. in VI. okraj na krompirjeve nakaznice, pri Miihleisnu na Dunajski cesti, ; dobe stranke V. okraja. 5. marca 'dopolpne i od 8. do 9. št. 1 do 230, od 9. do 10. št. | 231 do 460, od 10. do 11. št. 4Gi do 690, od i
2. do 3. št. 601 do 920, od 3. do 4. št. 921 do 1150, od 4. do 5. št. 1151 do konca. — Stranke VI. okraja, 6. marca dopoldne od 8. do 9. št. l do 220, od 9. do 10. št. 221 do 440, od 10. do 11. št. 441 do 6‘>0, od 2. do
3. št. 661 do 880, od 3. do 4. št. 881 do 1100, od 4. do 5. 1101 do konca — Vsaka oseba
dobi pol kilograma sladkorja in četrt kilograma kavine primesi za ceno pet kron.
Pšenični zdrob za otroke do 3. leta se bode oddajal v vojni prodajalni v Gosposki ulici po sledečem redu: štev. 1 do 300, dne 6. marca, štev. od 300 do 600, dne 7. marca, 600 do 900, dne 8. marca, 90!) do 1200, dne 10. marca. Za vsakega otroka se dobi en kilogram pšeničnega zdroba, ki stane 3 krone. Stranke naj se strogo drže reda in naj pripravijo drobiž.
Darovi.
Naše uredništvo je prejelo:
Za Cankarjev spomenik:
Valentin Sajovic 30 K. — Do sedaj 352-38 K.
Za srbsko siročad: Korošec, sprev. drž. žel. .i0 K. Do sedaj skupno 2S38-86 K.	Naročajte in razširjajte „Jugoslavijo“!
Listnica uredništva. B. A n d o 1 j š e k, nadučitelj, Litija. Potrjujemo, da niste v nikaki zvezi z dopisom iz Litije v »Jugoslaviji" štev. ‘20.$	
	Zvezna tiskarna v Ljubljani razpisuje službo tehničnega Vodje. Pismene ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja je vložiti do 15. t. m. . 	-'-•--ir 	
Izdajatelj in odgovorni urednik: Anton Pesek. Tiska »Zvezna tiskarna" v Ljubljani.	
InupliH žeIi vstopiti pri kakem slikarju lil V ul su ali pleskarju za učenca. Naslov pove upravništvo „Jugoslavije". 682	
7« hi£nj!/Q grem ako dobim mesto kje v Z.(l ilioml.G srediui mesta. Vajen sem vsa-cega dela (ključavničar). Ponudbe pod vesten in marljiv na upravništvo. (583	
	Kupi S6 * 10 m transmisiie 55 mni v 1 predloželc (Vorgelege) za presmašino. 1 predložek (Vorgelege) za stroj za oblanje. 1 predložek (Vorgelege) za stroj za vra-vnavanje (Abrichtinaschine). Proda Se l večja množina žarnic. Ponudbe pod ,.strojni deli“ na LJogosl. anončni in informačni zavod Beseijak & Rožanc Ljubljana, Frančevo nabr. 5.
Mlad inteligenten gospod |ePlS v svrho poznejše ženitve z lepo, vsestransko izobraženo gospodično v starosti 18 do ‘20 let. Pisma če mogoče s sliko naj se blagovolijo poslati na upravništvo „Jugoslavije“ pod šifro „Lepa bodočnost*. Tajnost zajamčena. 685	
TrSUHik 6 do 7 oralov, (sladka krma) v B1 u V illiv bližini Vidičeve opekarne, se odda v najem. Ponudbe pod „Travnik“ na I. Jugoslovanski anončni in informačni zavod Be-saljak & Rožanc, Ljubljana, Frančevo nabrežje št. 5. 6S7	
	Dne 13. t. m. ob 9. dop. se vrši javna dražba 1 vagona mila (pralnega) v prostorih skladišča,Balkan' na Dunajski cesti štev. 33.
7if«na rnrnist polnjena, več sto metrov, L\\i\\u iillbif.U se proda. Poizve se Kolodvorska ulica št. 31 v Ljubljani. 688	
If niiflAlinrtia in dopisnik sprejme vsakršno ft[ijiytH03J3 službo takoj. Ponudbe pod »Knjigovodja* na upravništvo. 690	
Pffllljinlfrjl s čedno pisavo se takoj sprej-riUUuJulIva me. Kje, pove upravništvo Jugoslavije.	
	Kupim za gonilo žago (v hribovitem kraju), ki se da kuriti z lesnimi odpadki lokomotivo
Ifarhirino cvotiliSra in karbid razpošilja MlUlUllO uiullljnv točno na drobno in debelo tvrdka Martin Sumer v Konjicah na Štajerskem. 438 20—18	
Dnnhnna vsake vrste po zmernih cenah DuilUUiKS dobavlja redno tvrdka Fran Medica, Ljubljana, Tržaška cesta 4. Postrežba točna in solidna. 30—22	kakor druge za žago potrebne železnine. Martin Goršek, 670 v . 	 • pošta Šoštanj.
Miln 10 kg mila rDob“ K 30-— pošiljam iVIHUi po povzetju, zabojček poštnine prosto Pri odjemu več originalnih zabojev, popust. Dalje nudim tudi večjo množino zelo dobrega maščobnega mila, ter nad 100 hekto hrastovih sodov. Tvrdka A. Kušlan, Ljubljana, Karlovška cesta 15. 466 9	
	==■ Dobro idoča — ge$tilnet § na dobrem mestu s trgovino vina, s 300 hi sodov se proda za 210 tisoč kron. — Ponudbe na naslov Jožef' Gračner v Celju.
/nfnrj iz Rusije vračajočih se vojnih vjet-nOSC!! nikov bi vede! kaj povedati o Jožefu Šmid roj. 1. 1875. v Podlomku občina Selca okraj Kranj. Služil je priTren Ldst. Art. Abt. v Przemyslu in je bil ‘22/3. 1915 vjet, zadnjič je pisal pred 2. leti, naslov je bil: Jože Šmid 1. polk. Taškent, Turkestan, Rusija. Kdor se je tam nahajal in bi mi mogel dati kaj pojasnil o njem mu povrnem stroške in dam nagrado, njegova žena Marija Šmid, Podlonk štev. 9. p. Železniki. Gorenjsko. 617	
Picalni ^frnii raz,i^ni Sistemi s slov. ta-ridalill 011 Ujij staturo se takoj ceno prodajo. Ponudbe pod „Poštni predal št. 76“. 5S9 6-4	Naznanilo. Dobro peneče milo iz Jugoslovanske tovarne v Šiške prodaja in razpošilja vsa poštna naročila 620 Janko Stupica St Za pranje 30% komad 60 vin in K 1-20, toaletno K 2-50, posebno priporočljivo za britje 66% komad 2 K, pralni prašek 10% kg K 2-50.
Vila na Starin novozgrajena, 1 nadstropna I llu iiu 0I“Ul! v pritličju z lokali, primernimi za trgovino, gostilno ali obrt, z vrtom, se za 65.000 K proda. Ponudbe na upravništvo pod E. F. 1-175. 648	
Več vagone« špeha, m"S: z izvoznico za Kranjsko, preskrbi moj prijatelj iz Srema. Interesenti naj stavijo primerne ponudbe, da jih morem sporočiti dobavitelju, oziroma kupca z dobaviteljem naravnost spojiti., A. Kajfež, Kočevje. 652	
	
Rum In slivovko bljani. Pismene ponudbe se pošljejo na zahtevo. 655	MHifllililiii Kupujem siilie gtt in ttre vreče Prodajam kremo za čevlje v kovinaslih dozah, pol doze K 15-—, cela doza K 28-— za tucat, čevlje z lesenimi in usnjatimi podplati, tržne torbice itd. Dalje izvrstno letošnje in lansko vino in razno domače žganje. 411 5 M. RANT, Kranj.
Prinnrnftln s,avnemu občinstvu seuljud-n IjJUlUlillUi no naznanja, da podpisani prevzema vsake naročbo za prevažanje raznega blaga. Konji, vozovi in zanesljivi vozniki so vsak čas na razpolago. — Ivana Treo, Ljubljana, Cesta na Rudolfovo železnico št. 6 669 2—1	
V Emi m če!o (form) za avbo ali zavijačo-NUjlllli Ponudbe s ceno na B. Račič, Ljubljana, Prule. 675 2— 1	
Pnnilftim 1 Vermout vino’ slivovko, tropi-rUllUUlm i novec,, brinjevec, rum in „Pelin-kovec“ liker. Viljem Spitzer, Ljubljana, Ko-lizej. 677	
	Kupim vsako množino jabolčnika kakor tudi jabolčnega kisa. Ponudbe z navedbo množine in najnižjo cene na Ljubljana I., poštni predal štev. lo3. 420 30 5
hlinim vsa'{e vrste SHS znamk, rabljene Mislili in nerabljene, dalje vojne in vojno-poštne znamke in druge stare znamke cele Evrope. Rabljene ljubljanske SHS znamke plačam: za 100 kom. 3 vin. K —40 , 100 „ 5 „ „ -•80 „100 „ 10 „ „ 1-60 „100 „ 20 „ „ 320 „ 100 „ 25 „ „ 4’— A. Spitzer, Ljubljana, Kolizej. 676	
Ljubljana
Kongresni trg 3.
Vodja rutlarsltegra podjetja absolvent rudarske šole, z mnogoletno prakso, vešč slov , nemškega in deloma hrvatskega jezika, želi preme m be mesta.
Uradnik, vešč slov., nemškega in ital. jezika, samostojna moč, želi stopiti v večje p-o d j etj e.
Išče se:
Sulia soba, porabljiva za lahko obrt, tudi na dvorišču, vendar v sredini mesta.
Meseejia sobn proti kompenzaciji v kurivu ali živilih.
I-.oUa! za prvovrstno podjetje.
Stanovanje 6 sob, s kopalnico, za avgust za boljšo stranko.
Proda se:
TnršSta pregrinjala, bivša last črnogorskega kralja Nikite. Ročno delo.
Meyerjev konverzacijHki leksikon z dopolnilnimi izvodi do 1901. Zelo dobro ohranjen.
Srelirnina in star srebrn denar.
Hišni telefon.
Krojaška miza.
Kupi se:
Hiša, z primeram lokalom, za prvovrstno trgovsko podjetje.
Pisalni stroj, dobro ohranjen.
Živo srebro.
Linolej, večja množina, lahko že rabljen.
Fotograileni aparati.
Mikroskop (Zeiss, Reichert, Leitz).
Srednjrvelško posestvo na Spod. Štajerskem
Velika amerikaraska pisai. miza.
Srednjevelika liiša v Ljubljani.
Lugov kamen.
Cenjene ponudbe pod naslovnimi šiframi
na gornjo ekspedicijo.
Prostovoljna
različnega pohištva, postelje, omare, umivalniki, podobe, kovcegi, gnetilni stroj, velocipedni stroj za telovadbo, popolni Mayerjevi vseučni slovar, ptičniki, puška, lepa prostorna pol krita kočija, lepi močni voz brek, en tovorni voz z diro, ena konjska zaprega, konjski dežni plašči in druge raznovrstne predmete, se vrši v četrtek 6. sušca od 9. do 12. ure dopoldne in od 3. do 5. ure popoldne na dvoriš?« kavarne „Evropa", vhod Marija Terezij3 in Dunajska cesta.	£72
:: Zastopnik ::
inozemske tvrdke
išče za nakup vsakovrsten
= ies, =
bodisi obdelan, okrogel ali stoječ v —= gozdu, zlasti smrekov.
Ponudbe pod „les“ na 589
I. Jugoslovanski anončni iii iiirimi zavori
Beseijak & Rožanc,
Ljubljana, Frančevo nabrežje 5
»Samostrel
Najzanesljivejši čuvaj pred tatovi!
Ženijalna	650
: času veleprimerna iznajdba. •
Aparat „S a m o s t r e 1“ se pritrdi Pr' vratih ali pri oknih ter z močnim strelo«* točno javi in prežene nepovabljenega obiskovalca. „Samostrel“ opravlja varnostno službo brezobzirno in točno kot urat Kjer straži on, tam prebivalci mirno in brez skrbi spe!
Izboren prodajni predmet za.^' govce z železnino, galanterijo itd'
En komad z municijo in navodiiom pro> nakazilu K 28 — poštnine prosto. Pri veejen naročilu popust.
Valentin Urbančič, Ljubljana;
Frančevo nabrežje 1.