Ljudska knjižnica 6429o TRŽIČ' n on PV-. lJugoslavija! glasilo organizacije združenega dela bombažne predilnice in tkalnice - tržič november 1976 št. 11 Problematika konfekcije V preteklem obdobju letošnjega leta smo se poleg težav in raznih -ukrepov od zunaj, srečevali tudi s problemi znotraj naše delovne organizacije in temeljne organizacije združenega dela konfekcije. Te naše »interne« probleme smo si delno ustvarjali sami, delno pa so posledica zunanjih vplivov, katerim se zaradi različnih vzrokov nismo pravočasno prilagodili. Osnovni in pomožni material Za potrebe proizvodnje smo se oskrbovali s tkaninami iz TOZD Oplemenitilnica in skladišča gotovih izdelkov. Dobava tkanin je bila normalna, talko da smo bili v večini primerov redno oskrbovani. Kljub temu pa so se občasno pojavljale motnje, ki so negativno vplivale na izvrševanje planskih obveznosti. Največ težav smo imeli s preskrbo barvastih tkanin iz mešanic bombaža in polinoznih vlaken (junlona), posebno v prvem polletju. S ciljem, da se zmanjšajo zaloge tkanin namenjenih za metrsko prodajo, smo za konfekcioniranje uporabljali tudi te tkanine, čeprav je dolžina komadov samo okrog 30 metrov (normalno uporabljamo komade dolžine prek 100 m). Pri dobavi pomožnega materiala smo občutili pomanjkanje vezenih trakov »23465« v zeleni, roza in rumeni barvi (uvoz), predvsem zaradi uveljavljanja reklamacij. Na domačem tržišču nam dobavitelj ni mogel zagotoviti zadostnih količin čipk, katerih nam redno primanjkuje, poleg tega pa smo imeli težave tudi z dobavo belih sukancev za šivanje, lepenke in Isafil barvnih sukancev za vezenje. Poleg količin materialov potrebnih za nemoteno proizvodnjo je nujno na kratko omeniti tudi njihovo kvaliteto. Zaradi neurejenega sortiranja in Masiranja dobivamo v obrat tkanine, za katere ne moremo z gotovostjo trditi, da bo tudi njihov izkoristek pri konfekcioniranju tak, kot ga pričakujemo. Poleg tega imajo tiskane tkanine izredno veliko napak (predvsem v tisku), kar nam povzroča pri konfekcioniranju garnitur in sortiranju precejšnje težave. Pri barvastih Isafil sukancih nam povzroča težave odstopanje barvnih nians, pri vezenih trakovih pa je vezenina 203112 B izredno slabe kvalitete in neuporabna. Strojni park V investicijah za leto 1977 se predvideva zamenjava dotrajanih strojev, ki nam ob- časno že povzročajo zastoje. Potrebna je zamenjava hitro-šivalnih strojev, vezilnih avtomatov, istočasno pa moramo iti v korak s sodobnim razvojem tehnologije, kar bomo dosegli z nabavo delno avtomatiziranih strojev. V letošnjem letu smo imeli težave pri nabavi rezervnih delov, saj nekaterih še vedno nismo dobili, čeprav smo jih naročili v začetku leta. Poleg tega smo imeli tudi kadrovske probleme, saj smo dolgo časa čakali nadomestilo za mehanika. Vsi ti problemi pa vplivajo na povečanje okvar, strojnih zastojev in s tem na izpad proizvodnje. Kadrovska problematika V konfekciji so pretežni del zaposlene ženske, zaradi česar so pri nas specifični predvsem porodniški izostanki in Kvaliteta gotovih izdelkov Kot v vsaki proizvodnji, pride tudi pri nas do določenega procenta izmeta (defekta), za katerega zmanjšanje bomo morali vložiti vse napore. Zaradi različnih vzrokov se izdelke Masira v posamezne nižje kvalitetne tudi bolezenski so višji kot v ostalih obratih (nega na domu in podobno). Izostanki kakršnekoli vrste nam povzročajo rušenje ravnotežja v tehnološkem postopku, zaradi česar so potrebne stalne premestitve delavk s svojih delovnih mest na druge delovne operacije. Pri tem delavke izgubijo na svojem normalnem tempu, potrebno je privajanje na novo delo ali pa celo priučeva-nje, če delavka tega dela še ni opravljala. Večje težave imajo zaradi tega starejše delavke, ki so v našem podjetju vložile v delo že veliko svoje energije, zato se ne morejo enakovredno meriti z mlajšimi sodelavkami. Zato bo v tem smislu potrebno na nek način urejati tudi nagrajevanje za minulo delo. Pregled izostankov: razrede, kar nam v končni fazi zmanjšuje dohodek. Pri samem klasiranju oziroma medfazni kontroli se občasno spregledajo napake, ki so na tkanini ali pa so narejene v konfekciji ter se tako zgodi, da gre na tržišče nekvaliteten izdelek oziroma (Nadaljevanje na 2. str.) Adresimi stroj za tiskanje embalaže 9-mes. popr. oktober letni dopust 8,86 % 5,00 % bolezni 5,71 % 7,00 % porodniški dopust 3,76 % 5,40 % izredni dopust 0,29 % 0,20 % opravičeni izostanek 0,21 % 0,20 % neopravičeni izostanek 0,04 % — Skupaj: 18,69 % 17,80 % Ob DNEVU REPUBLIKE iskreno čestitajo vsem članom delovne organizacije — samoupravni organi — družbenopolitične organizacije — uredništvo »Tekstilca« Problematika konfekcije (Nadaljevanje s 1. str.) nepravilno označen. Tako je bilo v tem obdobju 27 reklamacij, ki se nanašajo na kvaliteto izdelkov. Del teh reklamacij odpade tudi na TOZD Konfekcija, zato bomo morali Skrbeti vsi, da ne bo prihajalo do reklamacij, ki so subjektivnega značaja. Proizvodnja Glede na težave, s katerimi se srečujemo na vsakem koraku, smo lahko zadovoljni s količinskim doseganjem planskih obveznosti. Obseg proizvodnje se je v primerjavi z lanskim letom povečal za okrog 11 %, istočasno pa so planske obveznosti v septembru dosežene z 104,25 %, v oktobru pa z 102,9 % v kvadratnih metrih. Iz poročil strokovnih služb za devet mesecev letošnjega leta so razvidni podatki doseganja storilnosti, produkcije, izkoriščanje in strojni zastoji in se bistveno ne razlikujejo od lanskoletnih rezultatov. Z rešitvijo problemov, katere sem predhodno že omenjal in s še boljšo organiziranostjo znotraj naše temeljne organizacije, bomo lahko dosegli rezultate, ki nas bodo še bolj spodbujali pri našem delu. šivalnica Hrib Letos 25. oktobra je minilo 5 let, odkar se je zaorala ledina v Loškem potoku, ko se je v Hribu pričelo uvajanje tehnologije konfekcioniranja. Razmere v samem obratu so se do danes občutno spremenile, vendar pa s tem ne smemo biti zadovoljni. Sodelavcem v Šivalnici Hrib moramo zagotoviti normalne delovne pogoje (ogrevanje, dvigalo) ter s tem dvigniti produktivnost in doseči še boljše rezultate. V tem smislu je tudi v investicijah za leto 1977 predvidena adaptacija zgradbe, montaža dvigala in ogrevanje ter ureditev tehnološkega procesa. Vse probleme, ki se porajajo v Tržiču, občutijo tudi v šivalnici Hrib, poleg tega pa imajo še svoje specifične probleme, kot so neurejena prehrana, kadri, družbenopolitična dejavnost in podobno. V TOZD Konfekcija se zaenkrat smatra šivalnica Hrib kot eden njenih oddelkov, vendar bo v bližnji prihodnosti potrebno zagotoviti vse potrebne pogoje, da se Šivalnica formira kot samostojna temeljna organizacija združenega dela. Uvajanje novosti V konfekciji se uvaja nova embalaža, s katero se bodo zmanljšaii stroški, poenostavil se bo način dela, pa tudi estetski izgled izdelkov bo lepši. Istočasno se je nabavil tudi stroj za tiskanje ovitkov, s pomočjo katerega se bodo nanje tiskali zahtevani podatki. Prav je tudi, da se omeni razne predloge tehničnih izboljšav, ki so bili v preteklem obdobju v našem obratu tudi realizirani. Prijavljeni so bili sledeči predlogi: 1. Preureditev zaustavke za pretrg spodnjega sukanca pri vezilnih strojih Marco. 2. Izdelava naprave za obračanje blazin. 3. Izboljšava mazanja zobatih koles v šivalnih glavah vezilnih strojev. 4. Tehnična rešitev izdelave prižem pri mizi za obračanje kapen. 5. Montaža ščitnikov za šivalne stroje. V vsakodnevni politični praksi stalno ugotavljamo, da v nekaterih delovnih organizacijah prepočasi poteka uresničevanje ustavnih načel ter sprovajanje le-teh v življenje. Zato se je IK predsedstva CK ZK Slovenije odločil, da v sodelovanju z medobčinskimi sveti ZKS in občinskimi komiteji ZKS vzpodbudi posebno politično akcijo »AKCIJA 120«. V akcijo naj se vključijo po presoji občinskih komitejev ZK Slovenije pomembnejše delovne organizacije, ki so po vprašanju prilagajanja novi ustavi storile v preteklem ob. dobju premalo. Komite občinske konference ZKS Tržič se je na 31. redni seji odločil, da se pri nadaljnjem delu, kakor tudi pri javni razpravi osnutka zakona o združenem delu, spremlja enovito OZD Bombažno predilnico in tkalnico. To ne pomeni, da je nezadovoljivo stanje le v omenjeni delovni organizaciji, temveč zato, ker je ob tej ugotovitvi tudi druga največja delovna organizacija v občini. Za spremljanje in pomoč pri političnih odločitvah, je komite imenoval delovno skupino. Izvršni komite pred-sredstva CK KZ Slovenije pa je za spremljanje akcije ime. naval tovariša Janeza Šinkovca, sodnika vrhovnega sodišča SRS. V svoji prvotni samoupravni praksi so se v BPT odločili, da se organizirajo kot enotiva organizacija združenega dela brez TOZD. V nadaljnjem delu pa so družbenopolitične organizacije in samoupravni organi vse bolj prihajali do spoznanja, da morajo na področju samoupravljanja in še večjega uveljavljanja pravic delavcev pri razreševanju družbeno- 6. Usposobitev krojilno na. lagalnega stroja za proizvodnjo. 7. Preureditev napeljave električnega kabla pri krojilno nalagalnem stroju. Vsi ti in njim podobni predlogi za povečanje proizvodnje, zmanjšanje porabe materiala in varnejše delo, so vedno dobrodošli in si jih želimo še več. V delovni organizaciji pa bomo morali v smislu stimulacije, nagrajevanje takih predlogov urejati čim hitreje. v. d. obratovodja konfekcije Slavko Teran ekonomskih odnosov v družbi, storiti korak naprej — organizirati TOZD in samoupravno delovno skupnost skupnih služb. Zbor delegatov je decembra 1975 skupnemu delavskemu svetu posredoval predlog za ustanovitev štirih TOZD. Začelo se je obdobje, ko so vse intenzivneje pristopali k temelü-tejšemu razreševanju njihove samoupravne organiziranosti. Izdelan je bil predlog tehnoloških in analiza ekonomskih pogojev za organiziranje TOZD ter položaj in vloga skupnih služb. Kljub prizadevanjem in podpori organov in družbenopolitičnih organizacij v in izven OZD je delo delovne skupine imenovane v delovni organizaciji od časa do časa zaostajalo. Do največjega zaostanka je prišlo v meseou aprilu 1976, ko bi moral biti pripravljen predlog samoupravnega sporazuma o združitvi TOZD v delovno organizacijo. Za tem je sledilo dvo-mesečno obdobje, v katerem je delo skoraj povsem zamrlo. Zbori delavcev v začetku junija, ko so šli v javno razpravo osnutka zakona o zdu-ženem delu so bili zelo dobro pripravljeni in organizirani. Udeležba je bila zagotovljena v celoti in delovni ljudje so zelo pozorno spremljali tolmačenje zakona. Vzrok temu je predvsem to, da so se delovni ljudje na razpravi oziroma tolmačenju osnutka zakona o združenem delu v večini primerov prvič srečali s širšim seznanjanjem tega pomembnega dokumenta in da strokovne službe kljub mnogim nejasnim vprašanjem pri nastajanju osnutka samoupravnega sporazuma o združitvi TOZD v DO BPT Tržič, niso pripravile ustreznih predlogov za spre- 14. seja Občinske konference ZKS Tržič Občinska konferenca ZKS Tržič je na svoji 14. redni seji dne 5. novembra razpravljala o poteku »Akcije 120« v naši občini. Komite občinske konference ZKS Tržič — delovna skupina za spremljanje akcije v naši delovni organizaciji je pripravila oceno poteka te akcije in jo v celoti objavljamo: minjanje sedanjih odnosov in prilagajanju zakonu o združenem delu. Torej lahko ocenimo, da je bila razprava preveč informativna in premalo prilagojena na našo novo samoupravno organiziranost. Nova vsebina dela in naloge so bile nakazane na razširjeni seji političnega aktiva 13. julija, ki je sledila predhodnemu zboru komunistov v organizaciji združenega dela. Seji so prisostvovali tudi člani komiteja občinske kon. ference ZKS Tržič, imenovani v delovno skupino za sodelovanje z delovno organizacijo v »akciji 120«, sekretar MS ZKS za Gorenjsko in član CK ZKS. Ocena političnih in samoupravnih odnosov v OZD je bila kritično ocenjena z ozirom na konkretizacijo, ki izhaja iz osnutka zakona o združenem delu, še posebno vloga in mesto družbenopolitičnih organizacij. V javni razpravi je »Samoupravni sporazum o združitvi TOZD v DO BPT Tržič« (tretji osnutek), kot osnovni akt jutrišnje organizacije združenega dela. Samoupravni sporazum je v osnovi precej načelen, a že dokaj prilagojen bodočemu zakonu o združenem delu. Po javni razpravi je prav, da se sprejme, v spremljajočih samo. upravnih aktih pa naj se posamezne načelne opredelitve iz samoupravnega sporazuma bolj konkretno opredelijo. Potek »akcije 120« lahko ocenimo kot pozitiven in uspešen, v katerem so se dobro vključile družbenopolitične organizacije v OZD, predvsem pa Zveza komunistov in posamezni vodilni delavci Bombažne predilnice in tkalnice Tržič. Vendar akcija ozL roma delo še ni zaključeno. S tem, da bo OZD zaživela s 1. januarjem 1977 kot delovna organizacija s štirimi TOZD in samoupravno skupnostjo skupnih služb, še ni dosežen osnovni cilj akcije. V zaključni fazi vseh opravil ne gre samo za formalno spreminjanje notranjih odnosov, temveč za vsebinske premike pri spreminjanju dohodkovnih in družbenoekonomskih odnosov, razvojnih misli in ne nazadnje tudi z usmeritvijo perspektivne kadrovske politike. Vsa štiri omenjena področja so tudi pomembeD element bodočega zakona o združenem delu, ki jih je potrebno že sedaj vgraditi v stvarnost in se ne zatekati k polovičnim rešitvam v danih trenutkih. Občinska konferenca ZKS je oceno sprejela, v razpravi pa so sodelovali delegati konference iz osnovnih organizacij ZK. S tem pa »akcija 120« v naši občini še ni zaključena im si moramo prizadevati, da jo razširimo še na druge delovne organizacije z namenom še nadaljnjega razvoja in poglabljanja naših samoupravnih socialističnih družbenih odnosov. Protestno zborovanje V soboto, 13. novembra je bilo pred paviljonom NOB množično protestno zborovanje proti preštevanju manjšin v Avstriji, s katerim je bila izražena podpora pravičnemu boju naših rojakov na Koroškem. Na zborovanju sta govorila tov. Andrej Peharc, predsednik ZZB NOV in Ludvik Perko, predsednik občinske konference ZSMS. V svojih izvajanjih sta poudarila ogorčenje nad napovedanim štetjem posebne vrste in proti kršenju avstrijske državne pogodbe. Na zborovanju so bili poleg delavcev tržiških podjetij tudi učenci osnovnih šol in drugi občani, prebrana pa je bila tudi protestna resolucija. Sprejeli smo Samoupravni sporazum o združitvi temeljnih organizacij združenega dela v delovno organizacijo BPT Tržič V dneh od 9. do 11. novembra je bil na zborih delavcev TOZD soglasno sprejet predlog samoupravnega sporazuma o združitvi TOZD v delovno organizacijo — kot rezultat večmesečnega dela in sodelovanja med vsemi najodgovornejšimi dejavniki v delovni organizaciji. Ta obsežen samoupravni splošni akt predstavlja temeljni akt delavne organizacije, na katerem bodo morali temeljiti in iz njega izhajati vsi drugi samoupravni splošni akti (statuti, pravilniki, poslovniki in ostali samoupravni sporazumi). Prav zaradi tega je njegova soglasna potrditev s strani vseh temeljnih organizacij in s strani delovne skupnosti skupnih služb (ki sicer ni udeleženec tega sporazuma) še toliko bolj pomembna. Predlog je bil na zborih delavcev sprejet brez bistvenih sprememb. Osnu- tek sporazuma so pred njegovim sprejemom obravnavali: razširjeni politični aktiv, zbor delegatov in delavski sveti TOZD in delovne skupnosti. Sporazum je bil tudi na teh organih v celoti sprejet, brez pripomb in dopolnitev. Samoupravni sporazum o združitvi ureja naslednja področja, ki so skupnega pomena za vse TOZD: — firma in imena TOZD, sedež delovne organizacije in TOZD, poslovni predmet, zastopanje in predstavljanje delovne organizacije in TOZD; — organizacija delovne organizacije; — odnosi pri pridobivanju, delitvi in razporejanju dohodka; — oblikovanje cen; — planiranje; — položaj delovne skupnosti skupnih služb in urejanje odnosov med njo in TOZD; — samoupravljanje v delovni organizaciji; — samoupravni splošni akti delovne organizacije; — ljudska obramba in družbena samozaščita; — družbenopolitične organizacije, aktivi in društva; — način reševanja sporov med TOZD oz. med njimi in delovno skupnostjo. Ker smo se pri sestavi sporazuma opirali ne le na veljavno zakonodajo, temveč tudi oz. predvsem na osnutek novega zakona o združenem delu, ki v čaisu priprave sporazuma še ni bil sprejet, smo večkrat naleteli na težave, ker so bila nekatera določila še nerazčiščena ali so bila premalo jasna. Tako npr. vse do zaključka dela ni bilo jasno, ali bo vadija delovne skupnosti skupnih služb obvezen ali ne, saj so se stališča do tega vprašanja večkrat spreminjala. Sporazum o združitvi TOZD so dne 19. 11. 1976 svečano podpisali pooblaščeni predstavniki temeljnih organizacij združenega dela: za TOZD Predilhica — v. d. obratovod-ja Ignac Pirjevec, za TOZD Tkalnica — obratovodja ing. Janez Šmid, za TOZD Ople-menitilnica — obratovodja Marjan Dolinar, za TOZD Konfekcija — v.d. obratovodja Slavko Teran, v imenu sindikalne organizacije pa je sporazum podpisal njen predsednik Danilo Roblek. Sporazum bo stopil v veljavo osmi dan po njegovi sklenitvi, to je 27. novembra 76, v celoti pa se bo pričel uporabljati s 1. 1. 1977. Breda Milič Pregovori Kritika Ne bodite pozorni na kritike, še nobenemu niso postavili spomenika. — Jan Sibelius Pravico do kritiziranja ima šele tisti, ki ima srce, da pomaga. — Lincoln Pred kritiko se ne moremo ne zaščititi ne ubraniti. — Goethe Nasvet Bodite . hvaležni nasvetom, ne pa pohvalam. — La Fontaine Presenetljivo je, da dobimo pravzaprav najboljše nasvete od tistih ljudi, ki dajejo slab zgled. — Jean Galteir-Baissie- re Za TOZD Predilnico je sporazum podpisal v. d. obratovodja Pirjevec Ignac V imenu delavcev TOZD Konfekcije je sporazum podpisal v. d. obratovodja Teran Slavko Fotoreportaža s podpisovanja sporazuma V petek, 19. novembra, ob 13. uri je bil v sejni dvorani svečan podpis samoupravnega sporazuma o združitvi TOZD v delovno organizacijo BPT. Na tej slovesnosti so bili poleg podpisnikov prisotni še predstavniki družbenopolitičnih organizacij BPT ter gostje: predsednik IS SOb Tržič tov. Logar, sekretar OK ZKS Tržič tov. Piškur in predsednik zbora krajevnih skupnosti tov. Kopač. O pomenu sporazuma so spregovorili: tov. Lončar Janko, tov. Švab Viktor, tov. Milič Breda, tov. Piškur Janez, tov. Logar Vili, v imenu podpisnikov pa je spregovoril tovariš Teran Slavko. Sporazum so podpisali obratovodje — individualni poslovodni organi TOZD in predsednik konference Za TOZD Tkalnico je bil podpisnik obratovodja ing. Šmid sindikatov BPT. Janez V imenu TOZD Oplemenitilnice je sporazum podpisal obrato-vodja Dolinar Marjan Roblek Danilo je podpisal sporazum v imenu konference sindikalne organizacije Iz zbora združenega dela ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE TRŽIČ ZA LETO 1970 Predlog odloka o spremembi odloka o proračunu občine Tržič je navzočim tolmačil tov. Janez Tvnik, podpredsednik IS. Dejal je, da gre v glavnem le za spremembo zneska za financiranje splošne ljudske obrambe, ter za nekatere manjše spremembe. Že ob sprejemanju proračuna za leto 1976 je bilo financiranje splošne ljudske obrambe urejeno le z začasnim zneskom, izračunanim na podlagi lanskoletne porabe v višini 481.000 din, s tem odlokom pa se znesek poveča na 980.000 din. Nadalje je opozoril delega-tema možnost ponovne spremembe proračuna glede na to, ker republiški sekretariat še ni predložil dokončnega izračuna obsega dovoljene porabe za leto 1976, pa tudi z odlokom predvidena valori, zacija še ni bila izvedena. Delegate iz TOZD Triglav Tržič je zanimala postavka »Sodelovanje s Francijo« in koliko je bilo doslej porabljenih sredstev v ta namen in kakšne koristi ima občina Tržič od tega sodelovanja. Tov. podpredsednik je poudaril pomen pobratenja, ki se odraža ne le na političnem, temveč tudi športnem, kulturnem in tudi drugih področjih. Rezultati KMetne-ga sodelovanja niso nepomembni. S tem je Tržič kot manjša občina dobil določen ugled izven meja ožje in širše domovine in ima to sodelovanje pozitiven odraz tudi v mednarodnih odnosih. Ob praznovanju 10-letnice pobratenja v letošnjem letu je bil izveden pester program izmenjav tako uradnih delegacij kot tudi predstavnikov različnih športnih jn kulturnih organizacij. Višino sredstev v ta namen določa Skupščina občine s programom proračunskih sredstev za vsalko leto posebej, spremlja pa tudi način koriščenja, saj potrjuje tudi poročila o izvajanju programa. Tov. podpredsednik je v odgovoru poudaril pomen tega sodelovanja glede na različno propagando o naši državi v svetu, predvsem v zahodnem, ki je v glavnem usmerjena proti Jugoslaviji. In ravno zahvaljujoč tako prisrčnemu sodelovanju s francoskim mestom je naša država v tem delu Francije prikazana realno in v svetli luči. Vsakokratni sprejemi naših delegacij v Franciji so izredno prisrčni, francoski gostje pa se od nas vračajo v domovino navdušeni in polni vtisov. S tem je bil odlok o spremembi odloika o proračunu občine Tržič za leto 1976 v celoti potrjen. KRITERIJI SOUDELEŽBE PRI FINANCIRANJU NEGOSPODARSKIH INVESTICIJ PO KRAJEVNIH SKUPNOSTIH IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV TOZD Po krajši razpravi je bil soglasno sprejet naslednji sklep: Potrdijo se kriteriji soudeležbe pri financiranju negospodarskih investicij po krajevnih skupnostih iz združenih sredstev TOZD (po sporazumu o financiranju negospodarskih investicij v občini Tržič). PREDLOG ZA IZDAJO GARANCIJE KS JELENDOL IN KS PODLJUBELJ Predlog za izdajo garancije KS Jelendol in KS Podljubelj je obrazložil tov. Marjan Šarabon, član IS. Ker ni bilo razprave, so delegati soglasno sprejeli naslednja sklepa: — Krajevni skupnosti Podljubelj se odobri garancija v višini 64.264,80 din iz sredstev negospodarskih investicij. — Krajevni skupnosti Jelendol se odobri garancija v višini 60 % potrebnih sredstev za asfaltiranje ceste Tržič—Jelendol, odsek Dolina, v višini 223.850 din iz sredstev negospodarskih investicij. ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O UGOTOVITVI VREDNOSTI STANOVANJSKIH Hiš IN STANOVANJ Ker obrazložitvi ni sledila razprava, so delegati soglasno sprejeli odlok o spremembi odloka o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj. ODLOK O SPREMEMBI ODLOKA O POTRDITVI ZAZIDALNEGA NAČRTA B-3 BISTRICA PRI TRŽIČU S tem v zvezi je delegacija OZD Peko imela naslednje pripombe: — Delegacija meni, da je bila razgrnitev načrtov premalo znana in da je bila izvedena v času letnega kolektivnega dopusta (od 28. 6. do 28. 7. 1976). — Nadalje predlaga, da bi v bodoče podali ob znakih urbanističnega načrta, kot B-3, B-8 in podobno, tudi kratek obris območij. Član delegacije SGP Tržič je zbor seznanil s predlogom delegacije in dejal: Z odlokom o zazidalnem načrtu B-3 je bilo predvideno 23.600 m2 zazidalne površL ne, po predlogu spremembe odloka pa ostaja le 17.188 m2. Lani je SGP investitorju zaračunavalo stanovanjsko površino po 5.950 din za 1 m2, po sedanjih izračunih pa bi 1 m2 znašal 7.206 din. Ker pa zaradi izpada zazidalne površine nastopa razlika (2.300.000 dinarjev), delegacija SGP Tr- žič predlaga, da se sklep o sprejemu odloka o spremem. bi odloka o zazidalnem načrtu B-3 ne sprejme, dokler ne bo znano, kdo bo investitor te razlike, ali stanovalci ali pa bo šlo to na račun zunanje ureditve. Obenem delegacijo čudi, zakaj oddelek za gospodarstvo daje gradbeno dovoljenje za vsak stolpič posebej in ne za celotno zazidavo naenkrat. Stališča predsedstva OK SZDL Tržič je podal tov. Piškur: — Predsedstvo ponovno opozarja na nejasnosti gradiv, v katerih se uporabljajo strokovne označbe za zazidalno območje (B-3) in predlaga, da se k posameznemu gradivu priloži tudi skica ob. močja ali tolmačenje oznak. — Predsedstvo postavlja vprašanje, če je tako pogosto spreminjanje zazidalnih načrtov smotrno, zlasti še v primerih, ko se na osnovi načrta izdelajo kalkulacije za kvadratni meter stanovanjske površine. Ob tem se postavlja vprašanje, kdo bo kril razliko, ki nastaja v zvezi s spremembo namembnosti zazidalne površine. Na postavljeno vprašanje delegacij je na seji odgovoril tov. Logar, predsednik IS. Spremembo zazidalnega načrta je pogojevala ugotovitev, da bi v primeru realizacije zazidalnega načrta gostota znašala 700 ljudi na hektar. Če se objekt ne bi gradil, bi znašala približno 440 ljudi na hektar, kar je še kljub temu več kot je določeno s predpisi (približno 330 ljudi na hektar). Glede na to je bilo tudi na zborih skupščine občine Tržič ob sprejemanju odloka sprejeto stališče, da se ta del zemljišča ne namenja za zazidavo po zazidalnem načrtu, ampak naj ostane kot rezervat, o katerem namembnosti se bo odločalo kasneje. Ta stališča pa so bile dolžne upoštevati službe, ki so delale na urbanizaciji oz. na zazidalnem načrtu. Kot vemo, je bila urbanistična služba organizirana pri SGP Tržič, enota Arhitekt biro. Zato ne verjamem, da so stroški infrastrukture za to zemljišče že vkalkulirali v ceno. Menim, da pri tem nastopajo le stroški za dodatno zunanjo ureditev, ki takrat ni bila predvidena, in pa za del površine kotlovnice, ki je bila dimenzionirana tudi za even. tuelno širšo gradnjo. Ta razlika pa ne povzroča bistvene podražitve. Veliko je bilo izrečenih kritik na zazidavo Bistrice pri Tržiču kot celote, nikoli pa ni bilo sredstev, da bi sistematsko pristopili k načrtovanju, vse se je reševalo parcialno in tako je zazidava posledica časa, skozi katerega je tekla gradnja v Bistrici. Ob sprejemanju zazidalnega načrta v času razgrnitve je bila v Bistrici izvedena javna tribuna, na kateri ni. bilo bistvenih pripomb, odlok o zazidalnem načrtu pa je bil soglasno sprejet tudi na zborih skupščine občine Tržič. Če gre za določeno napako in njeno odpravljanje, je bolje, da jo priznamo danes kot pa, da gremo v zazidavo. Tudi pripomba, da je bila sedanja razgrnitev spremembe zazidalnega načrta premalo znana, ne drži, saj je bil načrt razgrnjen v upravnem organu SO Tržič, na osnovni šoli heroja Bračiča v Tržiču in poslan tudi v krajevno skupnost, da ga razgrne na najustreznejšem mestu. Razprave v krajevni skupnosti Bistrice pri Tržiču se je udeležila tudi referentka za urbanizem in gradbene zadeve SO Tržič, kjer je bil načrt soglasno sprejet. Na pripombe delegacije Peka in predsedstva OK SZDL, da naj bi se v bodoče takim načrtom priložila tudi skica območja, je dejal, da je to tehnično dokaj težko izvedljivo. Kljub temu pa se bo v bodoče prizadevalo, da bo gradivo posredovano v razpravo delegacijam v čim jasnejši obliki. V smislu razprave je bil nato soglasno sprejet naslednji sklep: Odlok o spremembi odloka o zazidalnem načrtu B-3 Bistrica pri Tržiču se ne sprejme. Ponovno naj se preveri, kateri stroški se dejansko vključujejo v ceno stanovanj, da bo na osnovi te ugotovitve problem zazidave na B-3 lahko najustrezneje rešen. PROGRAM DELA ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE TRŽIČ ZA ČAS DO KONCA LETA 1976 Delegati so brez razprave soglasno siprejeli naslednji sklep: Potrdi se program dela zborov skupščine občine Tržič do konca leta 1976, dopolnjen s točkami, ki jih je predlagalo predsedstvo skupščine občine Tržič in točko »obravnava poročil o realizaciji programov samoupravnih interesnih skupnosti«. VOLITVE IN IMENOVANJA Marija Ekar, roj. Erce, stanujoča v Kranju, diplomirana pravnica z opravljenim pravosodnim izpitom, se izvoli za sodnico občinskega sodišča v Kranju. Skupščina občine Tržič soglaša z razrešitvijo Andreja Polaka dolžnosti namestnika občinskega javnega tožilca v Kranju. RAZPISNA PARITETNA KOMISIJA SE POPOLNI Z NASLEDNJIMI ČLANI: — Meglič Peter, zaposlen v BPT Tržič — Zupan Peter, zaposlen v upravnem organu SO Tržič — Bizjak Marjan, zaposlen v TRIO Tržič — Veselinovič Branko, zaposlen v BPT Tržič — Arbiter Anica, zaposlena v Peko Tržič — Jerman Dušan, zaposlen v ZLIT Tržič —• Perko Pavel, zaposlen v TTKS Tržič — Krsnik Milan, zaposlen na OK ZSMS Tržič — Brzin Lado, zaposlen v BPT Tržič (namesto Darje Peharca) — Tvnik Janez, podpredsednik IS SO Tržič Delo v organizaciji ZSMS Koordinacijski svet ZSMS v naši delovni organizaciji je imel do sedaj že tri redne seje na katerih so obravnavali tekočo problematiko, ki se nanaša na sprejeti program dela. Kot vse kaže, se je delo v organizaciji začelo dokaj dobro, saj so se mladi poleg reševanja svojih nalog aktivno vključili tudi v ostala dogajanja v okviru delovne organizacije in občine. Obravnavali so oceno »akcija 120«, razpravljali o politični podpori kandidata za delovno mesto »individualni poslovodni organ«, beseda pa je tekla tudi o pripravah in izvedbi referenduma za nov samoprispevek. Mladi so se dogovorili tudi o sodelovanju (Nadaljevanje na 5. str.) Delo v organizaciji ZSMS (Nadaljevanje s 4. str.) svojih članov v mladinskem pevskem zboru in vključitvi mladink v občinsko enoto te. ritorialne obrambe. Tako za pevski zbor, kot za teritorialno enoto so uspeli dobiti že prve kandidate, vendar bodo z akcijo pridobivanja še nadaljevali. Na zadnji seji je bila na dnevnem redu obravnava poslovnika delovanja koordinacijskega sveta, po obsežni razpravi pa je bil poslovnik tudi sprejet. Naši mladinci in mladinke so del svoje dejavnosti namenili tudi pomoči potresnemu območju v Posočju. V posebni akciji za obnovo šol in vrtcev so zbrali 5.300,00 din, na zadnji seji pa so razpravljali tudi o organiziranju delovne akcije v Posočju. V zvezi s tem je bil sprejet sklep, da se taka delovna akcija izvede, o možnosti, oziroma načinu izvedbe pa se bo potrebno dogovoriti na OK ZSMS Tolmin. če na kratko preletimo še ostale naloge, ki so že izvršene, potem je treba še omeniti, da je bil izveden še popis članstva, v teku pa je uvedba članarine. Zaenkrat še ni v celoti steklo delo po komisijah, vendar vse kaže, da bo tudi ta oblika funkcioniranja organizacije kmalu zaživela, saj je realizacija celotnega programa razdeljena po komisijah in brez uspešnega delovanja teh, tudi program ne bo mogel biti v celoti kvalitetno izvršen. Člani sveta se zelo dobro zavedajo, da bo potrebno posvetiti delu po komisijah veliko pozornosti. Potrebna bo pomoč in sodelovanje slehernega posameznika in sveta kot celote, poleg njih pa bodo morali aktivno sodelovati vsi člani organizacije ZSMS BPT. Sodelovanje in pomoč posameznim komisijam pa bo mogoča le ob resnem angažiranju vseh članov koordinacijskega sveta, vendar se je že sedaj pokazalo, da nekateri posamezniki v svetu svoje funkcije ne jemljejo preveč resno in. postavlja se vprašanje odnosa oz. odgovornosti do mladinske organizacije in njenih članov. Na vsak način bo treba v takih primerih ustrezno in odločno ukrepati, saj neodgovornih članov koordinacijski svet ne potrebuje, po drugi strani pa taki mladinci v najvišje organe organizacije niti ne sodijo. Izostajanje od sestankov, izmikanje zadolžitvam in druge vrste negativnosti je potrebno v kali zatreti in take tovariše klicati na odgovornost, tovrstno problematiko pa posredovati tudi svetu ZK in konferenci sindikata. Le na tako dosleden način bo zagotovljena rast kvalitete de. la ZSMS v delovni organizaciji, realizirani bodo programi dela, ki smo ga sprejeli, onemogočeno pa bo ponavljanje stare prakse, ki kaže, da je aktivnost na začetku mandatne dobe navadno dokaj dobra, potem pa stagni- ra in ob koncu že govorimo, da mladina ni naredila ničesar, da ni čutiti prisotnosti organizacije ZSMS v podjetju itd. Skrajni čas je, da vsi resno poprimemo za delo, rešujemo probleme, odstranimo iz naših vrst tiste, ki nočejo sodelovati in s tem rušijo ugled organizacije ter naredimo vse kar je v naši moči, da bo imela naša organizacija res pravo mesto in vlogo v delovni organizaciji. Začetki dela v tej mandatni dobi kažejo, da je delo dobro zastavljeno, le v istem tempu ga bo treba nadaljevati pa uspeh zanesljivo ne bo izostal. Iz zveznega zbora Korenite spremembe v pokojninskem in invalidskem zavarovanju po kritični analizi veljavnega sistema Komisija zveznega zbora za pripravo zakonov o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja je sklenila, da bo do konca tega leta pripravila prvi osnutek tez za izdelavo novega zakona — izdaja zakona je predvidena do konca aprila 1978 V razpravi so člani komisije poudarili, da razvoj samoupravnih odnosov v naši družbi po sprejetju ustave SFRJ kot tudi velike spremembe, ki bodo nastale z izdajo zakona o združenem delu, zlasti glede družbenoekonomskega in samoupravnega položaja delavcev v združenem delu ter razmejitve pristojnosti na tem področju med federacijo, republikami in pokrajinama, zahtevajo celovitejše preučevanje celot nega sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter iskanje novih rešitev. Udeleženci razprave so tudi poudarili, da so na korenite spremembe in izpopolnitev pokojninskega in invalidskega zavarovanja opozorili že politični dokumenti, zlasti pa ie to storjeno v resolucijah desetega kongresa ZKJ in sedmega kongresa sindikatov Jugoslavije. širša posvetovanja o novih rešitvah Ker urejata pokojninsko in invalidsko zavarovanje socialno varnost in solidarnost delovnih ljudi, ki sta izredno pomembni vprašanji, korenitih sprememb v tem smislu po sodbi komisije ne bi mogli opraviti, ne da bi prej kritično analizirali sedanjega sistema in širše razpravljali o novih rešitvah, s katerimi naj bi uskladili stališča zainteresiranih struktur v federaciji, republikah in pokrajinah. Zato je glavna naloga komisije, da v skladu z ustavo SFRJ pripravi nov zakon c temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, v katerem naj bi bil popolneje uveljavljen družbenoekonomski položaj delovnih ljudi na tem področju. Vsi udeleženci razprave so bili enotnega mnenja, da mora imeti komisija, če želi dobro opraviti svojo nalogo, poleg analize sedanjih rešitev v pokojninskem in invalidskem sistemu tudi pregled nad pokojninskim zavarovanjem v nekaterih razvitejših državah, da bi morda izkoristili njihove izkušnje. Predmet razprave mora biti tudi realizacija ustavnega načela o minulem delu v sistemu pokojninskega zavaro. vanja kot tudi problem valorizacije osebnih dohodkov pri določanju pokojninske osnove. Ustrezno bi morali rešiti probleme usklajevanja pokojnin in njihovega zaostajanja za gibanjem življenjskih stroškov. Ta komisija se bo med drugim ukvarjala tudi z vprašanji, kot so pokojnine udeležencev NOB, financiranje in druga. Hkrati so na seji opozorili, da so se med izvajanjem sedanjega sistema odprla številna vprašanja, ki jih je treba dodobra proučiti in na podlagi te. ga predlagati nove rešitve. V okviru ustavnih postavk je treba rešiti nekatera vprašanja v zvezi z zakonodajno dejavnostjo na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja med federacijo, re. publikami in pokrajinama. . Ugotovljeno je, da obstajajo za sistem pokojninskega ■in invalidskega zavarovanja različne zasnove, vendar je bilo zavzeto stališče, naj komisija ne izhaja iz ene izmed teh, marveč naj prouči vse. Člani komisije so zavzeli enotno gledišče, naj ne bi v prvi fazi po vsej sili predlagali popolnih, temveč tudi alternativne rešitve z ustrezno obrazložitvijo. Udeleženci razprave so navedli le nekaj glavnih vprašanj, s katerimi se bo ukvarjala komisija, izrekli pa so enotno mnenje, da bi morali najprej proučiti — ali naj bi veljavni sistem spremenili in v kakšnem smislu, ali pa naj bi razširili nekatere pravice in kako za to zagotoviti sredstva. To skunščinsk^ telo mora namreč priti do enotne ocene o tem, ali n«i sr loti radikalnih sprememb veljavnega sistema ali ne. Delo komisije naj bi po sodbi njenih članov potekalo v štirih fazah, in sicer: analiza sedanjega sistema pojavov in problemov ter predlogi temeljev za nov sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja z dokumentacijo; predlog za izdajo zakona z osnutkom in predlog zakona z obrazložitvijo in dokumentacijo. Orientacijsko naj bi zakonski predlog sprejeli do konca mandata te sestave skupščine SFRJ, se pravi do aprila 1978. Komisija meni, da je prvotni rok za prvo fazo izdelave novega zakona (konec novembra) zelo kratek, saj so zakon, ki je trenutno v veljavi pripravljali štiri leta. Sklenili so, naj bi prvi koncept pripravili do konca tega leta, da bi lahko januarja ali februarja opravili potrebna posvetovanja. Dogovorjeno je, naj se takoj na začetku vključi v razpravo celoten delegatski mehanizem, se pravi, organizirali naj bi širše posvetovanje v občinah, republikah in pokrajinah. Človek — najpomembnejši dejavnik za varnost v prometu Ostrejše kazni za tiste, ki ne upoštevajo prometnih predpisov — Hitro izdati dopolnilne predpise, ki naj pripomorejo k varnejšemu prometu ' Povod za razpravo o tej problematiki so bili sklepi, ki jih je Zvezni zbor pred kratkim sprejel, in potreba, da se delegati neposredno seznanijo s stanjem varnosti v cestnem, železniškem in zračnem prometu in o prizadevanju, da bi zmanjšali število nesreč. V zvezi s tem so člani odbora poslušali ustne informacije članov Zveznega izvršnega sveta in predsednika zveznega komiteja za promet in zveze BOŠKA DIMI-TRIJEVIĆA in njegovega pomočnika MILORADA ŠLJI-VARA, direktorja zvezne uprave za civilno in zračno plovibo generalmajorja PAVLA GAJICA, podsekretarja v zveznem sekretariatu za zakonodajne zadeve ILIJA JO-VOVIĆA, pomočnika generalnega direktorja skupnosti jugoslovanskih železnic RAT-KA TATALOVIČA kot tudi predsednika komisije za ugotavljanje vzrokov letalske nesreče pri Zagrebu polkovnika TOMASA SAMARDŽICA. Ti so pojasnili spremembe in dopolnitve nekaterih predpisov in ukrepov, da bi na prometnem področju uredili nekatera bistvena vprašanja, ki vplivajo na varnost v zračnem, železniškem in cestnem prometu. To je zlasti pomembno zato, da bi pravočasno poskrbeli za sodobno tehnično opremo in okrepili odgovornost vseh udeležencev, ki morajo skrbeti za varnost potnikov in blaga v prevozu oziroma za razvijanje prometa. V govorih predstavnikov federalnih organov in delegatov udeležencev razprave je bilo poudarjeno, da povzroča vse hujše nesreče v prometu človek, ne pa stanje tehnike. Zato so se zavzeli za disciplino in odgovornost vseh udeležencev v prometu in tistih, ki skrbijo za varnost, zlasti za izvajanje predpisov in stro kovno usposabljanje oseb, ki opravljajo te naloge. Pri tem je nujno krepiti notranjo kontrolo tehnične pravilnosti sredstev, s katerimi se onrav. Ija prevoz, in sposobnosti oseb, ki jih upravljajo. To tembolj, ker je to naj.pogo-stejši vzrok nesreč v prometu. Delegati so poudarili, da bi morali v boju za krepitev odgovornosti in dosledno ravnanje po predpisih dosledneje uporabljati ukrepe proti vsem tistim osebam, ki s svojim malomarnim delom ogrožajo prometno varnost, saj je kadrov dovolj. Med razpravo je bilo med drugim postavljeno tudi vprašanje neenakega razvoja posameznih prometnih panog. Predstavnik ZIS je v zvezi s tem obvestil delegate, da je pripravljen osnutek družbenega dogovora o prometni politiki, ki naj pripomore k temu, da se položaj zboljša. Polkovnik Samardžič je delegate seznanil s tem, kako je prišlo do letalske nesreče pri Zagrebu, o čemer bo javnost obveščena proti koncu tega meseca, ko se bo jugoslovanska komisija sestala z britansko komisijo. Pritožbe občanov dobivajo širši družbenopolitični pomen kot v prejšnjih letih Komisija Skupščine SFRJ za vloge in pritožbe občanov je obravnavala in sprejela poročilo o delu urada skupščine SFRJ za vloge in pritožbe za prvo polletje 1976 in informacijo o raziskanih vlogah in pritožbah, naslovljenih na skupščino SFRJ, po poro. čilih, prispelih v prvem polletju tega leta. Poleg tega so proučili še nekaj zahtev za avtentično razlago zakonskih določb in za spremembo zakonov kot tudi informacije v zvezi z nekaterimi vlogami m pritožbami občanov ter sprejeli ustrezne sklepe. Največ pozornosti na tej seji so posvetili poročilu o delu urada za vloge in pritožbe v prvem polletju tega leta. V poročilu je poudarjeno, da je urad v tem obdobju raziskal in strokovno obdelal 13.060 pismenih vlog in pritožb oziroma sprejel 5.611 občanov, ki so se neposredno obrnili na organe federacije. Za predsednika republike in predsedstvo SFRJ so obdelali 15.277, za skupščino SFRJ pa 2.312 in za Zvezni izvršni svet 1.062 vlog in pritožb. V primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta se je število vlog in pritožb povečalo za približno 17 odstotkov. To povečanje je nastalo kot posledica tega, da se občani pogosteje obračajo na predsednika republike po njegovem intervjuju v zagrebškem Vjesniku. Čeprav je povečanje vlog in pritožb očitno na vseh področjih, je najbolj izrazito na področju stanovanjsko-ko. munalnih zadev in delovnih razmerij (približno 23 odstotkov), potem na področju premoženjsko-pravnih razmeri i, uprave in sodstva (približno 20 odstotkov), najmanj pa na področju socialnega zavarovanja in socialnega varstva (približno 6 odstotkov). Kot že v prejšnjih letih so največ vlog poslali delavci iz neposredne proizvodnje. Člani komisije so podprli poročilo urada za vloge in pritožbe in v razpravi poudarili, da se daje delu v zvezi z vlogami in pritožbami občanov širši družbenopolitični pomen kot v prejšnjih letih in da se spreminja odnos v postopku in delu v zvezi s temi vlogami in pritožbami. Tone Jurjevčič Pred referendumum za samoprispevek V prejšnji številki našega glasila smo člane delovne organizacije seznanili s pripravami na referendum za novi samoprispevek in s predvidenimi objekti, ki bodo zgrajeni iz njega, kakor tudi s predlogom višine prispevkov. Danes nameravamo iformacijo dopolniti z določenimi mnenji in stališči ter pregledom do sedaj opravljenega dela. Verjetno ni nič novega, če povemo, da so bili izvedeni zbori delovnih ljudi in občanov po TOZD in drugih OZD ter po krajevnih skupnostih, ki so obravnavali predlog programa gradenj nekaterih objektov družbene dejavnosti in predlog za uvedbo novega samoprispevka za obdobje 1977—1981. Iz vseh razprav, predlogov, ugotovitev in stališč je razvidno, da so delovni ljudje in občani načelno sprejeli predlog za uvedbo samoprispevka, s katerim bi realizirali program gradenj nekaterih objektov v tem obdobju. Zbori so tudi ugotovili potrebo po gradnji doma za varstvo ostarelih oseb v občini in objekta za enotno dvoletno srednjo šolo. Za ta dva objekta je bilo soglasno potrjeno, da se oba gradita iz sredstev samoprispevka. V zvezi s predlogom, da bi se s samoprispevkom gradili tudi športni objekti pa soglasje ni bilo doseženo. V KS Podljubelj, Ravne, Kovor, Križe in Jelendol so bile dane pripombe na sam obseg programa kot tudi na utemeljenost načrtovane gradnje. Na zborih so bile dane pripombe tudi na višino sredstev za investicije v komunalno opremljenost, s tem, da jih je treba načrtovati v večjem znesku kot je v predlogu predvideno, sicer ne bo mogoče realizirati najnujnejših investicij po krajevnih skupnostih. Take pripombe so bile dane v KS Bistrica, Kovor, Brezje, Leše, Jelendol in Križe. Višina plačevanja samoprispevka je bila predmet posebne razprave v KS Podljubelj in delno na Ravnah, kjer z višino niso soglašali, v Jelen-dolu in Pristavi pa so predlagali diferencirano višino samoprispevka. Na zborih so tekle tudi razprave o določitvi najustreznejših lokacij za gradnjo predvidenih objektov in o načinu organiziranja ustreznega nadzora nad načrtovanjem in gradnjo. Na podlagi 4. člena zakona o referendumu in 6. člena zakona o samoprispevku je skupščina občine Tržič na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora sprejela sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka. Samoprispevek bodo plačevali: 1. Občani, ki imajo lastnost delavca v združenem delu, in občani, zaposleni pri zasebnih delodajalcih — po stopnji 1.5 % od neto osebnega dohodka. 2. Upokojenci — po stopnji 1.5 % od osebnih, družinskih in invalidskih pokojnin. 3. Občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo obrtno ali drugo gospo- darsko ali negospodarsko dejavnost (intelektualne storitve) in se jim ugotavlja dohodek — po stopnji 3 % od celotnega dohodka, zmanjšanega za priznane odbitne stroške brez osebnih dohod-ko«. 4. Občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo obrtno ali drugo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost (intelektualne storitve) in se jim ne ugotavlja dohodek (pavšalisti) — po stopnji 3 % od osnove. 5. Kmetje — po stopnji 6 % od katastrskega dohodka. Samoprispevek se ne plačuje od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim in otroškim dodatkom, štipendij in od nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu. Samoprispevka tudi ne plačujejo: 1. Delovni ljudje in občani, ki imajo osebne dohodke iz razmerja v združenem delu in pokojnine, ki ne presegajo 2.200.— din mesečno. 2. Delovni ljudje in občani, ki imajo dohodek iz kmetijske dejavnosti, če letni katastrski dohodek ne presega 800.— din. Plačevanje samoprispevka bodo na zahtevek oproščeni tudi delovni ljudje in občani, ki imajo osebne dohodke iz združenega dela oziroma nadomestila ter od pokojnin, če dohodek na enega družinskega člana ne presega 1.000.— dinarjev mesečno. Pri tem se v dohodek štejejo vsi dohodki, ki so osnova za plačevanje samoprispevka. Osebni dohodki v naši delovni organizaciji Enkrat letno objavljamo v »Tržiškem tekstilcu« osebne dohodke nekaterih delovnih mest, ki kažejo celovit pregled razpona naših osebnih dohodkov. V tabeli so izračunani mesečni neto osebni dohodki 19 delovnih mest za oktober 1972, 1973, 1974, 1975 in 1976 na povprečno 184 ur. V znoaku niso upoštevane nadure, dodatek za nočno delo ter morebitne nagrade in honorarji. S temi odštevki so OD navedenih delovnih mest med seboj bolj primerljivi. Poleg vrednosti je izračunano za vsako leto tudi razmerje oziroma razpon delovnih mest. Od leta 1972 do 1976 se je razpon OD med delovnimi mesti stalno krčil. Podatek v zadnji koloni razpredelnice nam prikazuje dvig OD v odstotkih v letu 1976 glede na leto 1972. Dejanski razpon je v naši delovni organizaciji nekoliko nižji, ker v mesečnem osebnem dohodku ni upoštevana posebna delitev, ki je bila izplačana v višini 1.000 din. V letu 1976 je bilo izplačano povprečno mesečno 83,— din neto posebne delitve na osebo,, kar zmanjša razpon OD za oktober 1976 z upoštevanjem posebne delitve od 1:3,99 na 1:3,90. OSEBNI DOHODKI Tek. Mes.OD Raz- Mes.OD Raz- Mes.OD Raz- Mes.OD Raz- Mes.OD Raz- Povečanje OD v % okta72 mer je okt.73 1*. Pometalka 1.254 1,04 I.349 1,05' I.858 1,00 2.141 1,00 2.692 1,00 215 .2. Čistilec strojev 1.275 1,06 I.289 1,00 1.865 1,00 2.I67 1,01 2.684 1,00 21C 3.- Podvijalka 1.207 1,00 1.308 1,01 I.858 1,00 2.138 1,02 2.682 1,00 222 4. Natikalka votka 1.25 2 1,04 I.328 1,03 1.959 1,05 2.I72 1,01 2.729 1,02 218 5. Eivalka * 1.375 1,14 1.4?? 1,12 2.026 1,09 2.315 1,08 2.859 1,07 208 6; Previjalka 1.485 1,21 I.529 1,19 2.155 1,16 2.488 1,16 3.05Q 1,14 205 7. Predilka 1.376 1,14 1.466 1,14 2.095 1,11 2.389 1,12 2.9^3 1,10 214 8. Tkalka 1.481 1,23 I.592 1,24 2.215 1,19 2.510 1,17 3.576 1,15 208 9. Delillca komadov 1.523 1,26 I.698 1,32 2.330 1,25 2.624 1.23 3.249 1,21 213 TO. Vodnica snemalne kolone 1.560 1,29 1.679 1,30 2.372 1,28 2.738 1,28 3.376 1,26 216 11. Vezalka in urejevalka osnov 1.606 1,33 1.765 1,37 2.413 1,30 2.824 1,32 3.37O 1,26 210 12. Obračun CD 1.6*98 1,41 I.788 1,39 2.438 1,31 3.OO9 1,41 3.63O 1,35 214 13. Podmojster 1.723 1,43 1.831 1,42 2.582 1,39 2.854 1,33 3.632 1,35 211 14. Vzdrževalec str. in opr. I. ■2.055 1,70 2.129 1,65 2.909 1,57 3.290 1,54 4.152. 1,55 :o2 15- ' Mojster 2.276 1,89 2.405 1,87 3.127 1,71 3.724 1,74 4.544 1,69 200 16. -Vodja- izmene ' 2.925 2,42 3.126 2,43 3.987 2,15 4.712 2,20 5.5I7 2,06 I89 17. Cbratovodja ,3.936 3; 26 4.036 3,13 5.287 2,85 6.078 2,84 7.32I 2,73 186 18.. Direktor sektorja it.757 3,94 t.987 3,87 6.310 3,40 7.372 3,44 8.787 3,28 185 19. Glavni direktor 5.905 4,89 6.071 4,71 7.744 4,17 9.110 4,26 IO.698 3,99 I8l RAZPON: 1 : 4,89 -1:4. ,71 1 : 4. ,17 1 : 4, ,26 -1,: 3, ,99 Referendum bo izveden za celotno območje Tržiča v nedeljo, 19. decembra, od 7. do 19. ure. Samoprispevek se bo plačeval pet let in sicer od 1.1. 1977 do 31. 12.1981, zbrana sredstva v višini 63.000.000 din (s samoprispevkom 29.500.000, ostala sredstva pa TOZD in druge OZD ter samoupravne interesne skupnosti) pa se bodo uporabila predvidoma za: 1. Splošni socialni zavod za varstvo ostarelih 27.000.000 ali 42 % 2. Dvoletna srednja šola 7.000.000 ali 11 % 3. Večnamenska dvorana za potrebe telesne kulture in popravilo kopališča 16.500.000 ali 26 % 4. Adaptacija stare stavbe OŠ heroja Bračiča za potrebe družbenih dejavnosti 2.500.000 ali 4% 5. Investicije v komunalno opremljenost KS 10.000.000 ali 16 % Sicer pa tečejo vse priprave na referendum po izdelanem rokovniku. Verjetno ni treba posebej še enkrat poudarjati pomembnosti sama prispevka, saj vemo, da so predvidene gradnje prepotreb- ne in zato naj ne bo med nami nikogar, ki bi se s tem ne strinjal. Zato je prav, da bomo v nedeljo, 19. deoembra, vsi glasovali ZA samoprispevek in s tem prispevali svoj delež za lepši jutri vseh prebivalcev tržiške občine. Fluktacija delovne sile Glede na to, da je v zadnjem času precej govora o fluktu-aciji delovne sile v naši delovni organizaciji, smo se odločili, da bralcem »Tekstilca« posredujemo nekoliko obširnejšo informacijo o tej problematiki. V ta namen smo zaprosili za razgovor inž. Omeroviča, ki nam je odgovoril na nekaj vprašanj: Koliko delavcev je letos zapustilo delovno organizacijo? V devetih mesecih je zapustilo našo delovno organizacijo 73 oseb. Iz katerih delovnih mest delavci največ odhajajo? Pogostost prenehanja delovnega razmerja z ozirom na delovna mesta po poklicnih skupinah je naslednja? — DIDM — IDM — TDM — PDM — PrDM — PmDM 1 oseba 1 oseba 8 oseb 14 oseb 35 oseb 14 oseb — 1,37% — 1,37% — 10,95 '% — 19,18% — 47,94% — 19,18% Skupaj 73 oseb Je res, da največ odhajajo delavci s kratkim delovnim stažem in če to drži, zakaj? Prenehanje delovnega razmerja z ozirom na staž v naši delovni organizaciji pa je razvidno iz naslednjega pregleda: do 5 let 29 oseb ali 39,73 % 5 do 10 let 12 oseb ali 16,44 % 10 do 15 let 8 oseb ali 10,95 % 15 do 20 let 3 oseb ali 4,11 % 20 do 25 let 9 oseb ali 12,33 % 25 do 30 let 5 oseb ali 6,85 % 30 do 40 let 7 oseb ali 9,59 % Skupaj 73 oseb Iz navedenega sledi, da je največja fluktuacija delavcev res pri tistih s krajšim delovnim stažem, saj od celotne fluktuacije v letošnjem letu odpade na tiste, ki so v BPT manj kot 10 let, kar 56,4 %. Kaj so po vašem mnenju bistveni razlogi za odhajanje delavcev; kaj delavci navajajo kot vzrok za odhod? Odgovor na to vprašanje lahko damo samo za prekinitve delovnega razmerja, ki so odvisne od same volje delavcev oziroma iz subjektivnih razlogov, to se pravi, izključiti moramo vse prekinitve neodvisne od volje delavcev, kot so primeri: — smrti, — upokojitve (redne ali invalidske), — odhodi na odsluženje va jaškega roka, — čas trajanja invalidske rehabilitacije. Vse ostale subjektivne vzroke prenehanja ugotavljamo preko različnih metod, intervjujev, anket, vprašalnikov, itd. Povedati pa moramo, da delavci nič radi ne povedo, zakaj odhajajo in kam, ker se bojijo predvsem posledic, kot so: — da ga bomo onemogočili na novem delovnem mestu, — da se o njih posredujejo podatki o njihovem zadržanju, — bojazen, da ne bodo v slučaju potrebe ponovno sprejeti v našo delovno organizacijo itd. Ugotavljamo, da fluktuacijo pogojujejo predvsem potrebe, oziroma odpiranje novih delovnih mest v drugih delovnih organizacijah na območju naše občine, nadalje organizacija dela in pogoji dela na delovnih mestih, troizmensko delo, medsebojni odnosi, politika nagrajevanja po delu, oziroma osebni dohodki, socialna varnost v širšem smislu, nesigurnost delavcev na delovnih mestih, oz. pogoste premestitve na druga delovna mesta zaradi potreb proizvodnje z ozirom na fluktuacijo, pomanjkljivo dodelan sistem napredovanja in nenazadnje splošno vzdušje v kolektivu ter sigurnost v jutrišnji dan in perspektivni razvoj delovne organizacije in možnost nadaljnjega dela. To je samo nekaj vzrokov, ki odločilno vplivajo, da se delavci odločajo za preneha-(Nadaljevanje na 7. str.) (Nadaljevanje s 6. str.) nje delovnega razmerja po lastni volji. Ne moremo mimo, da ne omenimo predvsem določen procent neustaljenih delavcev s krajšim delovnim stažem, ki običajno hodijo iz podjetja v podjetje in med temi podjetji je tudi naše. So še drugi, ki so podvrženi alkoholu in drugim socialnim deviacijam ter jih spričo teh slabosti izkoriščajo »prijatelji« bodisi, da jim nudijo stanovanje in spričo zathevka, ko prejmejo prvo ali drugo plačo ponavadi zapustijo, oziroma fluktuirajo iz delovne organizacije, ker ne morejo in niso sposobni prenesti zahtev. Kako gleda na fluktuacijo kadrovska služba in kaj je bilo ukrenjenega? Kadrovska služba se zaveda, da je stalnost delovne sile in pripadnost kolektivu bogastvo za delovno organizacijo, zato smo na vseh nivojih postavljali kot prvotno nalogo izboljšanje življenjskih razmer, pogojev dela na delovnem mestu, aktivno vključevanje v delo družbenopolitičnih organizacij in društev, uveljavljanje in poglabljanje delavskega samoupravljanja, omogočanje vzgojno izobraževalne dejavnosti ter zagotavljanje socialne varnosti delavcev. Nasploh lahko rečemo, da nam je s takim sistematičnim delom in prizadevanji uspelo omiliti nadalj. nje povečanje fluktuacije kar je eden izmed osnovnih in zelo važnih kadrovskih problemov za našo delovno organizacijo v bodoče. S komisijami za kadre po TOZD in strokovnimi delavci smo pokrenili vse potrebno, da se v nadaljnji nabor kadrov vnaša več selekcije ter s tem zagotovi večja stalnost in pripadnost kolektivu. Znano dejstvo je, da se s pomanjkanjem delovne sile nismo v tem letu in prejšnjih letih srečevali samo mi, ampak je to že nekaj časa širši problem celotne Gorenjske ter še posebno tekstilne industrije. Spričo resnosti tega problema smo v drugi polovici letošnjega leta navezali stike preko republiških skupnosti zaposlovanja z ribniško kočevskim in primorskim področjem, vendar nam ni uspelo pridobiti novih delavcev. Ravno tako v tem času obdelujemo še prekmursko in jeseniško območje, vendar ne kaže na dosti bolj ugodno situacijo kot na drugih področjih predvsem zato, ker v zadnjem času delavci s teh področij zelo neradi mi-grirajo, predvsem zaradi premalo vabljivih osebnih dohod, kov, pa tudi zaradi ne najbolj urejenih stanovanjskih razmer (po več oseb v sobah), zaradi izmenskega dela in ne tako hitrega prilagajanja novemu okolju, pa tudi zato, ker smo se domenili za ostrejše osnovne kriterije za združitev dela, ki so predvsem naslednji: — psihofizične in zdravstvene sposobnosti, — pripravljenost za združitev dela za določen čas, urejene minimalne stanovanjske razmere, itd. Kaj bi bilo treba storiti, da se fluktuacija zniža? Na to vprašanje so podani odgovori v glavnem že pod točko 5, pa vendar moramo povedati, kaj smo ukrenili, da se nadomesti z ozirom na potrebe vsaj določeno število fluktuiranih delavcev. V prvi vrsti bo treba vse stanovanjske kapacitete starejših zgradb primemo urediti za bivanje novincev organizirati dodatni prevoz z Jesenic, iska- Tole sta povedali: »Na zalogi imamo vse izdelke posteljnega perila, kar jih trenutno izdelujemo v našem podjetju. Poleg tega so kupcem na razpolago vse vrste metrskega blaga pa tudi ostanki, ki jih prodajava vsako sredo popoldne, ko ima naša trgovina največ obiskovalcev, saj se takrat trgovina lahko ponaša s kaj dolgim repom čakajočih. Nasploh pa je s prodajo naših izdelkov tako, da prodamo mnogo več konfekcijskih izdelkov kot metrskega blaga, saj se v današnjem času ne izplača blaga nositi k šivilji, če ima človek to srečo, da jo sploh kje najde, izdelek sam pa je potem navsezadnje še dražji kot v naši trgovini. Ostanke več ali manj kupujejo stalni odjemalci, ki so večinoma domačini —• naši delavci. S kolegico gledava, da z boljšimi kosi ustreževa prav njim, čeprav za to le redkokdaj slišiva tisto, že skoraj pozabljeno besedo, »hvala«. Ne morejo namreč razumeti, da z odrezki mali-pola, kosmatene flanele in čipk ne moreva ustreči vsem, ker tega blaga dobimo v trgovino kaj malo. Največ prodamo bele posteljne konfekcije. Odkar pa smo znižali ceno toplih kosmatenih rjuh, je tudi po teh veliko povpraševanje. Promet ustvarjajo predvsem kupci, ki se odločijo za ti notranje rezerve, izvajati začasne premestitve z ozirom na potrebe. V teku so razgovori za zidavo samskega doma ter izvajanje drugih predlogov, ki so posredovani za izdelavo stabilizacijskega programa za obdobje 1970 do 1980. Pričakujete, da se bo stanje kaj popravilo? Prepričan sem, da je želja nas vseh in kolektiva kot ce- nakup ostankov, če teh zmanjka pa za ta denar kupijo posteljne garniture, včasih pa tudi metrsko blago. Mesečni promet naše trgovine znaša okrog 300.000.— din ali 30 starih milijonov. Ob 8. uri zjutraj, ko naša trgovina prične s poslovanjem, je bila prvi kupec Marija Bešter iz Krope. Zanimalo me je, če tudi v Kropi vedo za našo trgovino, pa sem jo prosil za kratek pomenek: »Za obstoj vaše trgovine sem izvedela čisto slučajno, ker imava z možem v Tržiču sorodnike. Prepričana sem, da Kroparji in okoličani te trgovine ne poznajo. V Tržič sem prišla, ker je tukaj ve- liko več izbire pa tudi cene izdelkov so nižje kot v Kropi ali Radovljici, kjer tekstilne artikle ponavadi kupujem. Danes kupujem v tej trgovini drugič. Tokrat potrebujem darilo za mladoporočenca. Izbrati mislim dva posteljna kompleta, pa se ne morem odločiti, ker je izbira res pestra. Iz vašega razgovora s prodajalkami sem izvedela, da v vaši trgovini prodajate tudi ostanke po kaj vabljivi ceni, zato bom tudi teh nekaj kupila, saj v družini z otroki pridejo vedno prav.« Željo po ugodnem nakupu sem združil s prošnjo, da bi obisk v naši trgovini priporočila še svojim prijateljem in znancem. lote, da bo z modernizacijo in avtomatizacijo strojnega parka čedalje manj potreb po enostavnem oziroma manj zahtevnem fizičnem delu, kar je tudi cilj socialističnih družbenih odnosov. S prehodom na novo organizacijo dela in upravljanje po TOZD sem prepričan, da se bo tudi okrepila disciplina, zavest in odnos do dela, kakor tudi večja pomoč strokov. Namesto zaključka bi ob tem razgovoru postavil vprašanje. Bi morda ne kazalo nameniti kak tisočak za reklamo naših izdelkov, ki jih 1. V listi za leto 77 je razširjeno področje osnov za oblikovanje sistema delitev sredstev za osebne dohodke po delu in rezultatih dela. Tako je pri tem osebni dohodek delavca sestavljen tako, da upošteva delovni prispe vek, ki ga je dal delavec s svojim tekočim delom in gospodarjenjem z družbenimi sredstvi k dohodku TOZD in k celotnemu družbenemu dohodku, kakor tudi rezultate minulega dela 2. V zvezi z najnižjim osebnim dohodkom je v osnutku dopolnitev lanske liste s tem, da se v ta OD ne vštevajo dohodki za nadurno delo, nočno delo, delo na nedeljo ali na dan republiškega ali zveznega praznika ter dodatki za težje delovne pogoje. S tem določilom bodo odpravljene dileme, kaj se šteje za najnižji OD. Pri tem ne gre prezreti, da je najnižji OD tudi izhodišče za vredno- nih služb, družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov, kar nam bo omogočalo boljše sodelovanje in izvrševanje planskih nalog. Zavedamo se, da je predpogoj za dosego naših ciljev na vseh straneh področja dela in življenja, najvažnejše spoštovanje človeka kot osebnosti, ter razvijanje pozitivnih medsebojnih odnosov. prodajamo v trgovini v vili? Verjetno ne boste rekli, da bi bila ta reklama odveč. tenje rezultatov najenostavnejšega dela, ki je določen v samoupravnem sporazumu posamezne dejavnosti in bi bili delavci v svojem rednem delovnem času, če delajo v izmeni, se pravi tudi ponoči in deljen delovni čas, v neenakopravnem položaju z delavci, ki v svojem rednem delovnem času takega dela ne opravljajo. 3. V zvezi z vrednotenjem delovne dobe (največ 12 % obračunske osnove DM) ni bistvenih sprememb in ostanejo v veljavi dosedanja določila vendar le toliko časa, dokler ne bodo izdelani kriteriji o delavčevem delovnem prispevku iz naslova minulega dela. Nespremenjeno ostane tudi določilo zneskov za deljen delovni čas, za kilometrino in za nagrade ob delovnih jubilejih. Razlog, da tu ni prišlo do sprememb je med drugim tudi v tem, (Nadaljevanje na 8. str.) Obiskali smo naso trgovino že marsikomu se je utrnila misel: »Ce bi imeli več svojih trgovin, kjer bi prodajali naše izdelke, bi bilo naše poslovanje še uspešnejše.« Namenili smo se, da obiščemo našo trgovino, ki ima svoje prostore v vili in se pogovorimo o uspešnosti poslovanja s poslovodkinjo Jožico Brodnik in prodajalko Francko Đuka-novič, ki sta si v štirih oziroma treh letih nabrali že dobršno mero izkušenj. Naša sogovornica Marija Bešter iz Krope Izbira v naši trgovini je pestra in prodajalki z nasveti pomagata kupcem pri izbiri F. G. Osnutek sindikalne liste m leto 1977 Sindikalna lista je skupen dogovor organizacij in organov sindikatov in Zveze sindikatov Slovenije. V njej so tako kot v listah iz prejšnjih let zapisana stališča o vseh tistih vprašanjih, za katera si sindikati prizadevajo, da bi bila enotno urejena v družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih. V osnutku nove sindikalne liste za naslednje leto je vnešenih nekaj sprememb in to predvsem na tistih področjih, kjer je dosedanja praksa pokazala, da so potrebne drugačne rešitve. Našim bralcem smo namenili informacijo o nekaterih bistvenih novostih v osnutku sindikalne liste. Osnutek sindikalne liste (Nadaljevanje s 7. str.) da je bilo ugotovljeno, da skoraj polovica udeležencev ni uspela uresničiti izplačila dodatka za deljen delovni čas in nagrad ob delovnih jubilejih v določenih višinah. Kilometrina ostaja na isti višini iz razloga, ker je cena bencina ostala enaka, v primeru, da se cena tekom leta poviša, pa bo tudi kilometrina ustrezno povečana. 4. Dosedanje določilo o dodatku za stalnost (največ 5 odstotkov obračunske osnove delovnega mesta) je v osnutku liste za leto 77 črtano. Sindikati navajajo kot razlog za to ugotovljeno dejstvo, da ta dodatek v dosedanji praksi ni izpolnil svojega namena in je tudi v nasprotju z načelom delitve po delu. 5. Določbe, ki se nanašajo na dodatek za terensko delo so v osnutku dopolnjene oziroma spremenjene. Ta dodatek je povračilo za povečane materialne stroške, ki jih ima delavec pri delu na terenu. Delo na terenu pa je težji pogoj dela, ki ga je treba opredeliti in ovrednotiti pri delitvi osebnih dohodkov. Praksa kaže, da se je s terenskim dodatkom do sedaj pogosto izplačeval del OD iz naslova težjih delovnih pogojev in ne le povečani materialni stroški. Ker je bil delavec zaradi tega v času bolniškega staleža, letnega dopusta in pri določanju pokojninske osnove oškodovan, predlagajo sindikati to spremembo. 6. Ker je praksa pokazala, da nekatere OZD vkalkulira-jo prispevek za namenska sredstva za stanovanjsko gradnjo v ceno svojih storitev, sindikati predlagajo tudi določitev zgornje meje, tako, da bi se sredstva še naprej zbirala in sicer v višini ne manj kot 6 % in ne več kot 9 % od bruto OD, pri tem pa so zajeta tudi sredstva za gradnjo dijaških in študentskih domov v skladu s tozadevnim družbenim dogovo- rom. 7. V zvezi z regresiranjem prehrane je v osnutku sprememba v tem, da bodo v bodoče za regresiranje prehrane v obliki bonov dajali organizacijam združenega dela soglasje občinski sveti Zveze sindikatov in ne več tako kot do sedaj, ko je občinskim svetom dal najprej mnenje ustrezni republiški odbor sindikata in se je s tem postopek samo podaljševal. 8. Regres za letni dopust je doživel bistvene spremembe. Te spremembe so nastale na osnovi sklepov plenarne seje RS ZSS, ki je bila v mesecu maju 1976, kjer je tekla beseda o politiki koriščenja in kritja stroškov aktivnega letnega dopusta delavcev. Predlagano je, da se v naprej regres ne bi delil več vsem enaKo, pač pa na podlagi konkretno izdelanih kriterijev, ki upoštevajo socialno ekonomske, delovne in zdravstvene razmere delavcev. Poleg tega naj bi bilo v oblikovanih sredstvih regresa za letni dopust všteto tudi regresiranje oskrbnega dne. 9. Do nagrade ob delovnih jubilejih (10, 20, 30 let delovne dobe) naj bi bil po osnutku liste delavec upravičen, ne glede na to, v kateri OZD ali delovni skupnosti je bil zaposlen, saj je prispeval svoj delež k povečanju družbenega dohodka s celotno delovno dobo (in to ne glede na to, v kateri OZD je dočakal svoj delovni jubilej). Osnutek sindikalne liste za leto 77 zaenkrat še ne določa absolutnih zneskov za nekatere prejemke, ker še niso znane ocene gibanj osebnih dohodkov in materialnih izdatkov za leto 76, ki služijo kot osnova za te spremembe. Eventuelne spremembe bodo znane oz. določene kasneje v predlogu sindikalne liste. Bode... Smo v jesenskem obdobju, to je v času, kateremu bi lahko rekli tudi obdobje intenzivnejšega sestankarstva. Te izredno pomembne oblike izmenjave mnenj, stališč in sprejemanja sklepov in zaključkov se zavedamo tudi pri nas, saj so sestanki in podobne oblike razpravljanja na vsakodnevnem programu. O tem, kakšni so naši sestanki in rezultati (včasih) nekaj urnih razprav bi se lahko napisalo marsikaj, seveda vse le v pozitivnem smislu, saj o nepotrebnem izgubljanju delovnega časa (pa tudi prostega časa) zaradi slabo pripravljenih sestankov in nerazčiščenih stališč pri nas ni govora. Za razliko od sestankov drugje, smo pri nas zelo »ekspeditivni«. Kot primer te trditve so bili sestanki in zbori delavcev, kjer se je obravnaval predlog samoupravnega sporazuma o združitvi TOZD v delovno organizacijo. V svrho »štednje s časom« (ali pa nepoznavanja zadeve) razprav praktično ni bilo, kar nazorno kale na to, da le ne razpravljamo »tja v en dan«, in raje štedimo svoje moči in govorniške sposobnosti za bolj »pomembne« zadeve. Seveda pa ne mine sestanek brez nastopa »poklicnih govornikov« ali disku-tantov, čeprav običajno ne povedo nič bistvenega, temveč približno takale: »Tovariši, jaz se strinjam z izjavami mojih predgovornikov, vendar smatram, da bi morali upoštevati mnenje tov ... ki pravi, da. .. itd. Se sreča, da imamo teh »ponavljačev« in »brihtnežev« le nekaj, sicer bi bili naši sestanki dolge »govorne vaje« brez haska in še to, da te ljudi dobro poznamo, saj v času njihovega izvajanja lahko brez škode sprostimo svojo koncentracijo in se z mislimi preselimo npr. na področje kadrovske politike ali konkretno na čas, ko »se bo šip« za to, kdo bo vodja kake TOZD. Ta razmišljanja, ki burijo (in bodo burila) duhove so res zanimiva, posebno še, če človek ve, da bo kandidatov veliko, delovnih mest (vodilnih namreč) pa sorazmerno malo. Vprašanja, kdo bi bil bolj primeren, kdo ima več pogojev itd. se bodo vrstila iz dneva v dan, razprave o možnih kandidatih se bodo vršile za odprtimi in zaprtimi vrati, v uradnih in neuradnih krogih, skratka povsod, kjer bo prilika nanesla. Seveda pa večina teh »razprav•« skoraj zanesljivo ne bo šla na račun delovnega časa in produktivnosti...?! Pri teh problemih bo tudi nekaj vroče krvi in zrahljanih živcev, a to ne pomaga, saj se bo treba držati načela: Pravega človeka na pravo mesto!« Kdo pa je »tist’ta prav« bo znano šele kasneje. V takih razmišljanjih se rado zgodi, da človeka kar preveč prevzame taka »tema izven dnevnega reda« in iz takega stanja ga običajno »prebudi« glas predsedujočega: »Tovanši, če ni več vprašanj, bi dal predlog na glasovanje, sicer pa tako ali tako ne moremo ničesar bistvenega spi emeni-ti... Res je, marsikaj je tako dokončno pripravljeno in podkrepljeno s številkami, da tu ni kaj. Preostane le še kratka vaja iz »Trim-a«, dviganja in spuščanja rok. To je utrudljivo, posebno, če je v obravnavi več različnih predlogov. Če bi imel »kaj besede« bi pristojnim predlagal naj na eni od naslednjih sej ustreznega foruma dajo na dnevni red obravnavo predloga o pismenih priznanjih vsem tistim našim sodelavcem za >-pogruntacijo« kako se hraniš (v mislih imam kosilo) skoraj zastonj. Na kakšen način? Čisto preprosto! Na kosilo hodiš v našo menzo med delovnim časom kot to delajo mnogi naši sodelavci. Računica je preprosta: za kosilo porabiš približno pol ure časa (vključno s pripravo na obrok in hojo), v tem času ne delaš pa vendar dobiš plačane tudi te pol ure, s tem pa praktično podjetje v OD »regresira« ceno kosila Ni kaj, znajti se je treba. Zato sem zagovornik tega, da je treba iznajdljivim ljudem dati tudi posebno priznanje v obliki ukrepov enega naših samoupravnih organov (npr. takoimenovane »disciplinske«) ali pa kaj podobnega. Vsekakor bi ti ljudje s svojo iznajdljivostjo zaslužili tudi obravnavo v smislu »racionalizacije«, delovnega in prostega časa, verjetno pa v komu od njih tiči tudi skrit talent »inovacijske dejavnosti«. Treba bi bilo le preveriti. V oplemenitilnici so pričeli z montažo razpenjalnega sušilnika V novi tkalnici se nadaljuje montaža brezčolničnih tkalskih strojev s prigrajenimi žakardi Novice no policah tržiške knjižnice Hans Hellmut Kirst: Vojaki nam pišejo Toikrat so se nam oglasili kar trije naši sodelavci, ki služijo vojaški rok. Iz Dervente, lepega mesteca v severni Bosni, se je oglasil Marjan Urbančnik. Piše, da mu čas v JLA kar hitro mineva, vendar pa se vseeno često spomni na svoje sodelavce. Pozdravlja vse člane delovnega kolektiva, posebno še sodelavce iz elektro delavnice jaki tok. Marjan Urbančnik V. P. 3164/2 74400 Derventa V Zaječaru služi vojaški rok Zdravko Komadina. Poslal nam je razglednico s pozdravi vsem sodelavcem in željo, da mu še naprej pošiljamo glasilo. Zdravko Komadina V. P. 6002/1 19002 Zaječar Mato Ivanovič, ki služi vojaški rok v Beogradu, nam piše, da mu je dolgčas po Kadrovske novice V mesecu oktobru 1976 so prišli v našo delovno organizacijo naslednji delavci: TOZD Tkalnica Lakič Fatima Odobašič Hašim Kogoj Franc Vasič Gaja TOZD Oplemenitilnica sodelavcih, znancih in prijateljih. Toži, da je bilo sprva sila težko sedeti dolge ure v učilnici, vendar se je sčasoma privadil tudi na to obliko življenja. Pozdravlja vse sodelavce iz škrobilnice, posebno še Franca Tišlerja. Mato Ivanovič V. P. 8556-2 11002 Beograd E'£ Vsem trem se v imenu bralcev zahvaljujem za pošto s pozdravi. Vse kaže, da ste se v času zaposlitve pred odhodom v JLA navezali na kolektiv, v katerem ste delali in da se često spominjate znancev in prijateljev ter svojih najbližjih sodelavcev. Da boste na tekočem o vsem, kar se dogaja v podjetju, vam bomo redno pošiljali »Tekstilca«, v katerem boste lahko zasledovali vse zanimivosti iz dela in življenja v naši delovni organizaciji. Vse tri lepo pozdravljam v želji, da bi vam življenje v vojaški suknji čimhitreje minilo. Upam pa, da se boste še oglasili. Urednik Sporazumno: Rotar Jelka Novkovič Stevo Ivančič Ivanka Samovoljno: Kozamernik Majda Križnar Davorin V JLA: Krmelj Janko Ivanovič Mato Invalidska upokojitev: NOCI DOLGIH NOŽEV Po mnenju kritikov je Kirst s tem delom dosegel vrh svojega ustvarjanja. Roman daje pretresljiv vpogled v nastanek in delovanje najtajnejše in najstrašnejše skupine šestih Hitlerjevih morilcev pod vodstvom njegovega zaupnika Wesela, za katero vesta samo še Hey. drich in Himmler. Naloga Weselove elitne skupine je bila, da z najbolj gnusnimi metodami odstrani nasprotnike nacistične miselnosti. Pripravila je dokončno rešitev židovskega vprašanja z gradnjo koncentracijskih taborišč s krematoriji in plinskimi celicami. Po .skrbno premišljenem šolanju v okrutnosti je šesterica oprav, ljala najbolj umazane zločine nad nedolžnimi in nastavljala zanke za najgnusnejše politične spletke. Za vsako ak- Varujmo se nezgod Žnidaršič Jože, zaposlen v obratu oplemenitilMca, si je pri prekladanju palet poškodoval prste na levi roki. Vzrok: Nevaren način dela. cijo pa je dobila skupina plačilo: denar v tujih bankah, povišanja, razuzdano življe. nje z ženskami... V tem romanu je upodobljena večvrednostna zavest nacističnih nadljudi, ki so po Hitlerjevih ukazih sejali smrt in grozo, a so se po vojni izmikali odgovornosti s frazo, da so samo izpolnjevali ukaze. Odločili smo se, da vam v tej številki predstavimo znanega literarnega ustvarjalca — člana naše delovne organizacije. To je Janez Slapar— Temšak. Rodil se je 1937. ie-ta v Lomu, v BPT pa je zaposlen že 16 let. Za pisanje pesmi se je navdušil že v osnovni šoli, kjer je nekaj svojih pesmi objavil na šolskem stenčasu. Več pa je začel pisati, ko je bil star 17 let. Sprva so bile to ljubezenske pesmi. Pozneje se je preusmeril na pisanje narodno zavednih pesmi, ki so še danes glavna tema njegovih stvaritev. Že dolgo časa vodi kulturno življenje v Lomu. Skoraj ni prireditve ali proslave, ZAHVALA Ob izgubi drage mame Frančiške Šarabon se iskreno zahvali jujem sodelavcem iz vzdrževalnih in energetskih obratov za darovani venec in izrečeno sožalje. Hvala tudi vsem, M ste jo spremili na njeni zadnji poti. Franci Šarabon kjer Temšak ne bi predstavil svojih pesmi in to ne samo v svoji rojstni vasi. Letos je prekinil nekaj letno zatišje v svojem ustvarjanju. V tem letu je prišlo izpod njegovega peresa že čez petdeset pesmi. Piše narodno zavedne, vojaške, ljubezenske in pesmi o tovarištvu. Obravnava tudi problematiko koroških Slovencev. Bil je pobudnik za ustanovitev krožka literarnih ustvarjalcev v naši delovni organizaciji. Na žalost pa je bilo za ta krožek premalo interesa in tako je program dela besednih umetnikov ostal le na papirju. Sedaj pa naj se predstavi Janez Slapar—Temšak še sam v dveh pesmih: NAŠ GRB Zlati se venec zrelega žita, tri barvni trak je vmes utkan, šest bratskih narodov je napisalo nanj, blešče svoj zgodovinski dan. V venau tem se ljubezni ogenj sveti, šest bakelj v ognju svetlo gori, in narodi roke si trdno diže, iz grl bratov pesem glasno zadoni. Sinovi Slave, svobodni hočemo biti, na zemlji svoji sami gospodar, kdor izneveri se pravici sveti, podre naj k zemlji ga vihar! Noši besedni ustvarjalci Romič Milovan čosič Jožo Džurinski Josip TOZD Konfekcija Geč Jožica Lausegar Marija iz rehabilitacije Skupne službe Dvornik Joško, pripravnik Vzdrževalni obrati Pejič Nada šprinc Marija Rejc Zofija Upokojitev: Stritih Rozka Disciplinska izključitev: Zupan Andrej Smrt: Košir Angela Naše mamice V istem času pa so odšli iz podjetja naslednji: Tiganj Izeta je 11. oktobra 76 rodila dečka, Pretnar Jožefa 26. oktobra dečka in Je- : ^ GORENJCI! ’ ka 30. oktobra deklico. Iskreno čestitamo! Uredništvo njlfi 1; j fìnnÌQiiitP naročite pri vašem pismonoši. UUjJ Idil J IG v glasilo Do konca leta ga boste prejemali brezplačno 1 ZAHVALA Vsem sodelavkam, mojstrom in podmojstrom navi-jalnice, pregledovalmice blaga ter vdevainice se iskreno zahvaljujem za pozornost, ki so mi jo izkazali ob moji upokojitvi. Prav prisrčna hvala za lepa darila, kd mi bodo v trajen spomin na sodelavce, s katerimi sem preživela v tovarni velliiko lepih trenutkov. Vsem želim še mnogo delovnih uspehov in osebno srečo. Stritih Rozi Kri boja v zvezdo rdečo se prelila nad klasjem sije zdaj svetlo, množica vseh bratov je venec ta povila, Tebi Tito — ki vodil si nas skozi boj v svobodo. PRVA LJUBEZEN Če ljubezen si prvo ti lepo imel, ob njej vse življenje boš se ti grel, saj spomin nikoli ne ugasne, s teboj gre v dneve jasne, gre Skozi tvoje vse življenje, skozi veselje in tvoje trpljenje. V dneve mladostne se bova ozrla, od vseh najlepša ljubezen je prva, čeprav si imel jih še koliko več, vse druge izginejo iz spomina ti preč, a prva ostane, jo v spominu boš imel, ob njej vse življenje boš se ti grel. Čestitka 12. novembra 1976 je na I. stopnji VISOKE TEHNIŠKE ŠOLE V MARIBORU diplomiral tov. ČADEŽ FRANC, naš izredni slušatelj, in si s tem pridobil naziv inženir strojništva. Iskreno čestitamo! Uredništvo »Tržiški tekstilec« — glasilo delovne skupnosti Bombažne predilnice in tkalnice Tržič — ureja uredniški odbor: Lončar Janez, Fornazarič Stanko, Švab Anica, Eržen Vlasta, Cerar Franc, Markun Alenka, Rakovec Cirila, Herak Marjan, Šarabon Franci, Mrak Marjeta, Košir Jože, Novkovič Stevo. — Glavni in odgovorni urednik Furlan Janez — Naslov uredništva: BPT Tržič 64290. Telefon 50-340 int. 90 — Tisk GP Gorenjski tisk Kranj v 1350 izvodih — Glasilo izhaja enkrat mesečno — List dobijo člani kolektiva brezplačno. — Glasilo je po 7. točki I. odstavka 36. člena Zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu, Uradni list SFRJ št. 33/72, prosto plačila prometnega davka Nagradna križanka 29. november Han ranuhlike AVT. OZN. NEMČIJE ZLATA DEŽELA, DEVETA» DEŽELA LEPLJIVA SMOTA IZ äiSS umet svile IME ČRKE „S" POLEG, ZRAVEN IZOBRAŽ. CENTER PREDLOG RIMSKA 500 PRIPO = MOČKI PRI PLEZANJ HUNSKI POGLAVAR U KEM. ZN. ZA JOD RAZČLEN= JE VAT L RAZTELESITI KNJIŽNA IZDAJA HRVAŠKI KAZALNI ZAIMEK INTERNAT. FOOTBALL ASSOCIAT NARODNI ODBOR SL.OPER. SOPRANS TKA = (OTTA) RMSKA 5 T T vVféfiSo// ) I ZVITO = REPKA KONEC POLOTOKA V BIOLOG IALNAFAVN IN FLORA AVI. UZN. AVSTRIJE A METER t EAST ORANJE DELAVSKI SVET PREDLOG SMRTNI BOJ, UMIRANJ r • Poklon c 3RAVE AL NORM. PO ŽENSKO IME D 1 KRAJ PRI OOnUtAH IZDELOV. RAKET PROSTOR ZA VRSTO OTROŠKE IGRE POLMER ŽIVALSKI VRT VSE V REDU (angl.) NORD DEL TELESA samo = GLASNIK AVT. OZN CETINJA 1 VAN LAH A, IVAN CANKAR ) SKUPINA PTIC VRSTA JEDI krÌLpir 1 TALI J. FIZIK ETIOLOG VZROKO-J SLOVJE TEKAČ brbohrvaS o3 OŠABNOS OHOLOS VRSTA POKLICA 5 VHODNO PRED- DVERJE, VEZA EDEN RADIJ RAZDELI TEV.RAŽr DELJEs VANJE JOKANJE PLAČ DAJATI UKAZE PREJME N AJ RADIO TELEVIZI JA BREZPR LJUDSTVC AMPER ! SADEŽ, PLOD IRPLJEN-j MUKA SKUPŠČ na’ OBČINE izročen: I SEST.G.L RISAL H.D. VEČJA Zh RAZPR^ TÉLÓVAtr ELEMENT PREDLOG IGNAC PIRJEVEC NOVAK TINE KEM. zn DullK 1000 KG KRMA ZA KONJE VOJAŠKI PAKTtzah ) 1 VO GORJANC NAV E Ll -CAN VSEGA NEVTROh AHAČIČ IGNAC NAZNANIL OBJAVA ), DELAVEC« ŽEL. INO. NAZIV SRED.TEH ŠOLA VRSTA JEDILNE- GA PRIPORA Kon- radu. 0B0R0ŽEI M 1 r r SRBSKI ZGODO -VINAR Dragosla PRAVI L N ) PREDLOG TELEVI = ZIJA trZiSki TEKSTILEC EGIPT. PRED- SEDNIK REKA V FRANCIJI ANGLEŽ. VPRAŠAL N I CA TRSKA AVT. OZN. ROMUNIJE 1T ALIJ. REKA . PIJAČA STARIH SLOVANOl REokO M. IME / 100 CM TUJE Ž. IME 100 NEUMNO TRAPASTE NENAD TRUMBIČ KEGLJAŠ. KLUB KAZALNI ZAIMEK FRANC. IGRALEC ALAIN avt:ö2n. KRANJA RIBJA JAJČECA IGRALCI IGRE Z ŽOGO PERU = NIKA M. IME NAČIN, METODA RAZKU= ZEVANJE OTON* KARIŽ GANTAR IVAN OSEBNI DOHODE! NEALKOH PIJAČA AVT. OZN BELGIJE POLJSKA RASTLIN* SAMO = GLASNIK ZNAK. ZA EL.UPOR LITER POLOMIJA NAVIJAČ FIZIK [kratica) NANO PREDLOG IVAN ERŽEN GRAM KEM. ZN. kaČ?j VRŠILEC DOLŽNOS ZAVETJE, ZATOČIŠČE n VRSTA TEKMOV. Z MOTRJI POZIV. KLIC NAJVIŠJI VRH V PO SAV. HRIBI! 1 A R PREDLOG NEWTON REKA V SEVERNI AMERIKI OSEBNI ZAIMEK KE£I. ZN. «T FAZANA ABECEDE TEŽKO STRELNO OROŽJE REKA V SZ KAZALNI ZAIMEK žensk: IME AVT. OŽN. ITALIJE TUJE M. IME ČEBELA PODOBNI ŽUŽELKE SKANDjN DROBIŽ KRAJ PRI LJUBLJA NI GRŠKI BASNO = mm TORINA TURIST. AV PODJETJE AVT. OZN. REKE T. LOV = LJENJE ZALEZCh VANJE DOMAČA ŽIVAL PREDLO« I JOULE IVAN TURK SAMO- GLASNIK 1 BOG .RIŽA sintoizem SOUTH SAMO = GLASNIK ORGAN VIDA ŽUŽELKE KI BOLEČ »T ABECEDE 1 VO J A N RIMSKA 1 15.ČRKA ABECEDE r T KRAJŠI NAZIV. AMER.LE1 DRUŽBE ( P A A ) Humor »Najina zaroka mora ostati ves čas v popolni tajnosti, Micka.« »Jasno, Jože! Ravno to sem rekla vsem mojim prijateljicam.« ■■ Mlada zakonska družica je pri kosilu vsa srečna rekla možu: »Vesela sem, da ti je tole tako všeč. Mama mi je vedno govorila, da ne znam narediti drugega kot krompirjevo .solato in makarone.« »In kaj od teh dveh stvari sedaj jaz jem, draga moja?« »Je to vse, kar veš o Napoleonu ...?« laka na nohtih doma ...?« »Tu imate nekaj drobiža,« je rekla gospa beraču, ki je potrkal na vrata. »Samo nekaj ne razumem, kako to, da človek s tako zdravimi rokami lahko berači.« »Ja, gospa, pa vendar ne morete od mene pričakovati, da bi si zaradi tegale drobižka dal odrezati kak prst!« »Pepca,« je vzkliknil sin iz dobro situirane družine in pokleknil prednjo: »Za vas bi žrtvoval tudi svoje življenje!« »Kaj res, kako visoko pa ste zavarovani?« Kmet, ki je pustil študirati sina, čeprav ta pri študiju ni imel nobenega uspeha, je v razgovoru potarnal sosedu: »Ne morete si misliti koliko juncev me je do sedaj stal ta osel.« »Res gnusno smrdi, toda mož jo je našel v moji nočni omarici in sedaj jo moram kaditi___!« »To sploh ni otrok! To je slepič moje starejše sestre.« »AH ni zadosti, če sem ti povedala, da je v kopalnici naša nova služkinja?« Izžrebani reševalci Prejeli smo 51 rešitev nagradne križanke, med katerimi je bilo 40 pravilno rešenih. Žreb je določil naslednje dobitnike nagrad: 1. nagrado 50,00 din prejme CER Franc iz predilnice 2. nagrado 40,00 din prejme MOŽINA Gita iz finač. sekt. 3. nagrado 30,00 din prejme LANGUS Nada iz predilnice 4. nagrado 20,00 din prejme PETROVIČ Mara iz predilnice 5. nagrado 10,00 din prejme ZALETET. Silva iz tkalnice