r d» r«-«*•«• —« in prttnlkoT ,«urd dâily except Saturdays, ^Sundays «nd Holiday. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški ln upravniškl prostori : 2607 South Lawndale Ave. Office of Publication: 2097 South Lawndale Ave. Telephone, Huck well 4904 .TEAR «XIX lieta Jo $8.00 January IS. tha Act oí t. vm. CHICAGO 23. ILLm TOREK. 24. JUNIJA (JUNE 24). 1947 Subscription $8.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 123 Acceptance for mailing at ipccial rate of poatage provided for in'paction 1102. Act of Oct ». 1917. authorized on Jun« 4. lilt. ¡cija reakcionarnih demokratov in ipublikancev porazila Trumanov veto Drakonični Taft-Hartleyjev protidelavski osnutek postal zakon! jm*hingion. 23. jun.-Danes aoldne se je tudi zvezni senat SnižU nižji zbornici kongre-preko predsednikovega m sprejel drakonični Taft-irtleyjev osnutek, kateri je ftomatično postal zakon. Za ppovno sprejetje zakona je gla-mlo 68 senatorjev, proti pa Rezultat je skoraj isti kot i prvotnem glasovanju. Republikanci so v obeh zborih skoraj solidno glasovali ta zakon; v nižji zbornici jih le pet glasovalo proti, v se-tni pa dva. Zanj je glasova-tudi precejšnja večina demo-itov, zato je ta republikanski uutek tudi postal zakon. Zgodilo se je tako kot so mno-napovedovali: Truman je redlog vetiraJ, poslanci njego-e stranke so pa poskrbeli, da postal zakon! Truman je ob oncu zadnjega tedna napel vse , da bi spreobrnil ducat de-»kratskih senatorjev, da bi se mislili in podprli njegov ve-V ta namen jih je zadnji etek poklical v Belo hišo na ecerjo in jim priporočal, naj ijegovo vetovno poslanico skrb-io prečitajo predno bodo glaso-«li, toda dosegel ni ničesar. V tej poslanici je Truman (s lomočjo svojih svetovalcev) Mojstrsko in detajlirano anali-pral ta zakon in ga v žarki lu-rikazal za to, kar je: zelo H' Po sestavljen legalfstlčhi bič kl né aparat obrnjen proti vsakemu prizadevanju, da se organizira. Voditelji ADF in CIO aeveda pravijo, da se bodo proti temu zakonu borili na sodiščih. Ampak je vprašanje, koliko bodo s tem dosegli. Predno pridejo sporna vprašanja do zveznega vrhovnega sodišča, bo lahko že marsikakšna unija, posebno pa šibkejša, zdrobljena. Ta zakon bo po vseh videzih prišel na preizkušnjo že v prihodnjih par tednih. Dne 30. junija namreč poteče pogoba med vlado 4 in rudarsko unijo UMW. Tega dne vlada tudi "vrne" operatorjem "zasežene" premogovnike. Ob koncu tega tedna gredo pa majnarji na desetdnevne počitnice. Vprašanje nastane, da-li se bomo premo-garji vrnili na delo brez pogodbe. Če se bodo držali svoje tradicije, tega ne bodo storili, marveč ostali na "počitnicah". Izgledov namreč ni nobenih, da pride v prihodnjih, dneh do sklenitve nove pogodbe med Le-wisom in operatorji. Ta zakon določa, da mora zvezna vlada v takem primeru dobiti sodnijsko prepoved za 80 dni. Ampak vprašanje nastane, proti komu naj v tem primeru nastopi s sodnijsko prepovedjo, kajti v legalnem pomenu ne bo v premogovni industriji nobene aiavke. Jfroti voditeljem unije, bodo p čim večjo oslabitev in uniče-jt vseh delavskih unij. Kot je »grešnik Hartley, načelnik delavskega" odseka nižje zbor-ice priznal v debati, so ta za-»n pomagali sestaviti odvetni-i Ameriške podjetniške zveze. Namen tega zakona je, da do-eže to, kar je po prvi svetovni rajni skušala in tudi v veliki fcri dosegla zločesta "openša-arska" kampanja. Razlika je ' tem, da bo v razbijanju unij idaj predvsem vprežena zvez-« vlada—sodišča, ki bodo lah-d zopet izdajala sodnijske pre-»vedi proti organiziranim de-»vcem, kakor tudi drugi vladni fiani. Unije bodo lahko razgali tudi s tožbami za odškod-Uno ter s tem posušili njih bla-l»jne. Poleg delodajalcev, ki ► bodo hoteli iznebiti unij, bodo imeli največ koristi—od vet-N". kajti ti bodo imeli največ Na in tudi dosti zaslužka. In F" c*la armada odvetnikov. Ta zakon ne prepoveduje sa-zaprte delavnice, vse boj-ne »n jurisdikcijske stavke, pnreč dela vse mogoče ovire Ni priznanju unijske delavni-* po delodajalcu. Poleg tega Izpoveduje unijam trošenje ¡»»rja za politične svrhe in vo-kampanje, sploh vsako po-J*™ udejstvovanje. Nobeno glasil,, na primer ne bo ■*'<> objaviti niti liste, kako je « poslanec glasoval v kongre-" ah državni zbornifc. Agita- J* bo unijam zabranjena tudi r> radiu. un,Jski uradnik, od naj-, ■ ** do najnižjega vratarja r.» * okllcali stavke, ne bo mogla nastopiti, prav tako tudi ne proti majnarjem, ki bodo—"na počitnicah". Vprašanje je, kaj bo burbonska • reakcija v tem primeru storila, s kakšnim novim kolom udarila po premogarjih.' Sigurno je, da bo ta zakon izzval veliko delavskega nepokoja po deželi, kajti ameriško delavstvo se ne bo dalo kar tako zasužnjiti in oropati za svoje pravice. . Japonski cesar otvo-ril nov parlament Vlado so testa vili socialdemokrati« Tokio« 23. jun.—Japonski ce-sar HirohitO je danes otvoril prvi parlament pod novo japonsko ustavo. Največjo skupino poslancev predstavljajo socialdemokrati, ki so iz zadnjih volitev izšli kot najmočnejša stranka. Ker nimajo večine, so sestavili koalicijsko vlado, kateri načelu-je desničarski socialist. V svojem govoru je Hirohito poudaril, da je parlament edina zakonodajna oblast v deželi. Sprijaznil se je s svojo novo usodo, ki mu je odvzela vso oblast in je zdaj, pod novo ustavo slična figura kot je angleški kralj. Izgubil je tudi pretežno večino svojega bogastva, toda je še vedno na konju. V svojem govoru je naglašal potrebo narodne edinosti in "zgraditev naroda miru, naroda kulture, sloneč na demokraciji." Narodna enotnost je potrebna, ker se "Japonska nahaja v ekonomski krizi, ki je brez primere v zgodovini." Ruska ekspedicija našla novo jezero ¿.Moskva.—Sovjetska vlada na* znanja, da je Sovjetska arktična ustanova, ki raziskuje najsevernejše kraje Sovjetske zveze, našla veliko jezero, v katerem je mnogo rib. Kraj jezera se nahaja 10 stopinj nad arktičnim krogom na polotoku Tajmir na skrajnem severu centralne Sibirije. Sovjetska raziskovalna ustanova bo raziskala še druge Velike poplave na srednjem zapadu Tri osebe «mrle v snežnih sakpetih v Yellowstone parku Chicago.—Iz MissisMppiške in Missourske doline še vedno prihajajo glasovi o Veliki poplavi, ki jc zadela več drla v na srednjem zapadu. Pod «vodo je blizu 3,500,000 akrov plodne zemlje in škoda že presega $150 milijonov. To je ena največjih katastrof, ki je zadela tisoče farmarjev v Io-wi, Missouriju, Nebraski in nekaterih drugih državah. V Cambridgeu, Neb., je zadnjo nedeljo vtonilo najmanj 13 oseb, ko je velik hudournik pridrvel v mestece in žalil vse predele in pokrajino. Poročila se glase, agnerjevl delaven kakor ludi Norria-i " *akon proti izdaja-rki«J proti unijam, napravljena velika v mezdournem in Jfugih delavskih Italijanska vlada dobila zaupnico Rim, Italija! — Začasni italijanski parlament je podprl novi kabinet premierja De Gasperija z 274 proti 239 glasovom. Glasovanje pomeni, da je skupščina dala zaupnico vladi in deloma podprla politiko Trumanove doktrine ekonomske pomoči. Debata o tem vprašanju je trajala dva tedna. Tej politiki nasprotujejo komunisti in ostali levičarji, ki so poudarjali, da to pomeni "prodajo ameriškemu kapitalu." Izid glasovanja pomeni, da bo tudi Italija lahko deležna blagoslova ameriških dolarjev. H •nkci t/.' Vi. t ^•»rif Pfclih a t o* K II za 'nom se je ameri- 0 v marsičem zna-r je bilo pred sto bil tudi ves vladni Ameriška druiba išče olje v Turčiji Ankara, Turčija. — Pogajanja za koncesije in raziskavanje oljnih polj v Anatoliji med tuško oljno družbo in ameriško firmo Drilling and Exploration so v teku. Pričakuje se, da bo zadevni dogovor sklenjen v nekaj dneh. Ameriška družba bo dala vse potrebne priprave in stroje in bo nadzorovala delo. Po zaključenju dogovora bo dospelo v Turčijo dvajset ameriških veščakov. Drugi ameriški ve ščaki, ki se že nahajajo v Tur čiji, bodo raziskovali premogovna polja. Repairiacija Cehov iz Jugoslavije Praga, Cehoslovakija. — Zastopniki čehoslovaškega poslaništva v Jugoslaviji so dospeli v Prago, kjer bodo aranžirali priprave za repatriiranje 100,-000 Čehoslovakov iz Jugoslav!- Indonezija protestir^L proti MacArfMr-jevem odloku Batavia, Java.—Indoneški ekonomski minister A. K. Gani je generalu McArthurju poslal protest proti njegovemu odloku, s katerim odreka 60,000,000 In-donezom pravico do vojne odškodnine v obliki japonskega Domače vesti Nov grob v St, Loulau St. Louis, Mo.~Dne 17, jun. je umrla za srčno hibo Agata Ban, članica društva 107 SNPJ, stara 59 let. Zapušča moža, Štiri sinove, štiri hčere in več dru gih sorodnikov. Društvo izreka globoko sožalje vsem. Poroka Brooklyn, N. Y.—Tukaj sta se poročila Stanley Voje in Joan Laderwager. Mlademu paru veliko sreče! • Nov grob v Mlnnesotl Cloverdale, Minn. — Dne 18. jun. je umrla v bolnišnici v Grand Rapidsu, Minn., Rose Prebilich, dekliško Deslich, ro jena v Chisholmu 1907 in članica društva 322 SNPJ iz mladih let. Podlegla je težki operaciji. Pokopana v Hibbingu. Zapušča moža, sina, hčer, starše, tri brate in dve sestri, vsi na železnem okrožju in vsi čla ni SNPJ. Is Clevelanda Cleveland. — V bolnišnici j« umrl John Pekol, star 67 let, doma iz Zavrha pri Št. Ruper-tu, Dolenjsko, v Ameriki 40 let. Zapušča ženo, dva sinova in dve hčeri.—Poročila sta se Ladislav Debevec in Denise Hannals iz Pariza. Spozanala sta se, ko se je ženin nahajal v Franciji z ameriško armado.—Iz bolnišnice se je vrnila Frances Krečič. —Pri družini Joseph Jerman v Collinwoodu so se oglasile rojenice in pustile prvorojenko.— Frank Lausche, bivši governer in prej elevelandski župan, je od vojnega departmenta dobil ponudbo governerja v Nemčiji. Lausche ie je zadnji teden mudil v Bell hiši, potem pa j« vojni department poročal, da mu je ponudil to službo. Da-lt jo sprejme ali ne, še ni znano. Rusija se zanima za rekonstrukcijo Evrope Moskva sprejela anglo-francoaki poziv za •kupno konferenco. Truman imenoval tri komisij*e kraje v bližini severnega tečaja.1 tekstilnega blaga. Gani je ape- liral tudi na predsednika Tru mana, naj intervenira pri Mac Arthurju, da bodo Indonezi do bili japonske tekstile, za katere so pripravljeni plačati tudi s su rovinami ln poljedelskimi pridelki. FU.Mitini interes« in n)ik iofelstt oo toliko čaaa pri I laka 11 na kongres, da se le kontno omehčal in dovolil «višanje ronte sa 11%. Tega bodo gotovo "veeeir vel stanovanjski najemniki. V .skonu o kontroli renta )e napravil tudi ve* drugih lukenj, »koti katere bodo "it— e«terprtserjl t motali to kontrolo. Kamor >• šla krava, naj ga» šo lahko London. 23. jun.—Ruska vlada je napravila konec vsemu ugibanju v zapadnem svetu, posebno pa v Ameriki, da-li je pripravljena sodelovati pri sestavljanju načrtov za rekonstrukcijo Evrope z izdatno ameriško pomočjo. Moskva je defi-nitlvno sprejela apel angleškega in francoskega zunanjega ministra za skupno konferenco, na kateri bodo razpravljali o ponudbi ameriškega državnega tajnika Georgea Marshalla, da je Amerika pripravljena dati vso možno finančno pomoč za rekonstrukcijo Evrope, vklju-člvši Anglijo in Rusijo, ako ne Evropa suma zedini in izdela načrt. To obljubo je dal Marshall dne 5. jun. v svojem govoru na Harvardski univerzi. Tista izjava je postala ve|]a senzacija v Evropi in Ameriki in nastulo je ugibanje, da-U predstavlja spremembo ameriške zunanje politike, aH pa je le nova maska za Trumanovo doktrino. Za tisto izjavo je takoj zagrabil angleški zunanji minister Bevin in pričel organizirati ev ropske vlade za skupno akcijo v amislu Marshallove sugestije. Zadnji torek se je z večjim šta bom ekonomov podal v Pariz na konferenco a francoskim zu nanjlm ministrom. Kaj so na t.A^ nmr MI li ... , faMAil «I ..u^ ifj nvTjonevni umiierenci ree* pravljali, je tajnost. Znano je le to, da sta zunanja miniatra obeh zapadnih sil apelirala na Moskvo za skupno konferenco vseh treh velesil, na kateri bodo razpruvljali o umeriški po nudbi. Ker so sovjetski krogi tisto Marshallovo Izjavo vzeli na znanje precej kritično in skeptično in je sovjetski tisk videl v njej le kamoflažiranje "Trumanove doktrine", je v zapadnem svetu vladal dvom, da-li bo Sovjetska unija pripravljena sodelovati pri sestavi načrta za rekonstrukcijo Evrope. Ko sta An* glija in Franciju pokazali, da želita ruskega sodelovanja, je iz Moskve pričel pihati drugačen veter in zadnjo nedeljo je moskovski radio naznanil, da Je ruska vlada sprejela to povabilo in da se Molotov udeleži skupne konference zunanjih ministrov. V tem odgovoru pravi sovjetska vlada, da se "strinja, da je glavna naloga evropskih držav čim hitrejša rehabilitacija in nadaljnji razvoj njih narodnega gospodarstva, ki je bilo razbito v vojni. Povsem jasno Je, da bi se ta naloga zelo pospe> šila, ako bi v skladu s tem ciljem nudila pomoč Amerika, katere produkcijski potencial med vojno ni niti zdaleka padel, marveč se Je zvišal." Pravda, glasilo komunistične stranke, pa je včeraj priobčila uvodnik, v katerem naglaša ru ako željo za mirno kooperacijo z vsemi državami "brez ozira na diference v ekonomskih sistemih." Glavni pogoj je, da m pripravljene na iskreno kooperacijo. V svojem odgovoru na Bevin Bidaultov apel Moskva sugestl-ra, naj se skupna konferenca zunanjih ministrov vrši 27, jun. v Parizu« Da-li bodo na to kon ferenco povabljeni zunanji ministri vseh evropskih držav, ali se je poleg Anglije In Francije udeleži le Rusija, Še ni znano. Znano pa Je, da so vse evropske države pripravljene sodeldvstl v akciji za čim večjo ameriško podporo. O tem vprašanju ao rarprav IJali tudi zastopniki socialističnih strank na konferenci, ki se je vršila zadnje dlil v Parizu. Ta konferenca je urglraJa, naj Mershallov načrt za ameriško ekonomsko pomoč razbiti Evropi postane začetni korak za formiranje socialistične evropske federacije. Konference se je udeležilo 150 delegatov iz Anglije, Belgije, Francije, Cehoslovakija, Danske, Nemčije, Grške, Holandske, Ogrske, Italije, Norveške, Poljske, republiške Španije, Švice in Jugoslavije. Sklicana je bila po Odboru za združene socialistične države Evrope. Sprejeta resolucija nalaga vodstvu, naj vpraša ameriško vlado, ako je zanjo sprejemljiv .tak evropaki gospodarski program, ki bi predvideval Široke socialistična ukrepe — socializacijo. (Bil bi velik čudež, ako bi Amerika po-voljno odgovorila na to vprašanje, dasl je Jasno, da se bo razbita Evropa mogla postaviti na noge in si ustvariti mimo sožitje narodov le s takim programom.) Waahlngton, 23. jun. — Predsednik Truman je včeraj imenoval tri anketne komisije, ki naj preštudirajo (1), koliko finančne in gospodarske pomoči lahko nudi Amerika v prihodnjih letih za rehabilitacijo razbite Evrope in (2), kakšne posledice bi taka pomoč imela na ameriško gospodarstvo. Ena teh komisij pod vodstvom notranjega tajnika bo študirala črpanje ameriškega naravnega bogastva v ivacl a podporo Evropi, to je koliko daleč ure lahko Amerika, ne da bi ogražala lastno bodočnost. Drugu komisija veščakov bo študirala finančno stran tega vprašanja, tretjo bodo pa tvorili zastopniki Javnosti, biznlaa ln delavstva. Ta komisija naj bi določila mejo, koliko daleč Amerika lahko gre v nudenju pomoči Evropi, Govori se namreč, da bi tu program stal okrog pet milijiird na leto za prlhodnjn štiri uli pet let. Holandskavlada diktira Indoneziji Ultimat zahteva več koncesij Batavia, Java. — Holandska vlada se je odločila, da izaill priznanje svojih imperialističnih zahtev od domačlnske neodvisne stranke, ki je na čelu indoneške republike. Holandska vlada zahteva, da mora in-doneška začasna vlada sprejeti vse njene predloge. Ker je indoneška vlada uvidele, da se dežela nahaja pred možnoatjo vojne, je sprejela le ra/ne zahteve in dala več kon-cenij holandski vladi. 21adevni razgovori glede indoneške republike in njene dotnačinske vlade ter neodvisnost so v teku že dve leti. Holaridaka vlada s svojimi Jni|>erislističnirni cilji sedaj skuša prisiliti domačine, da sprejmejo njene pogoje. Holandska vlada je 27. maja tega leta do-«tavila domačlnski vladi ultimat, du mora pristati na zahteve Domačini se upirajo tem zahtevam In zahtevajo popolno neodvianost od Holandske. Oblatit! holandske vlade zahtevajo, da morajo domačini formirati račasno vlado, ki bo reprezentirala republiko Javo In Sumatro ter drlavi Vzhodne Indonezije in Zapadni Borneo. Ampak taki vladi bi načeloval holandaki kraljevi namestnik, ki bi diktiral indoneški vladi. On bi dobesedno vladal Indoneziji do I. januarja 1M9, ko bodo Zdrufentf difev* indoneške dobile popolno "suvereniteto" ali n*<*Jvieno«t. PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO m LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDMOTE Oigan of and publisbed bj S loven« National Beneíll Soctoty Naročnina sa Združene dráave (is ven Chicaga) In Kanado UM m lato. MM aa pol Uta. SUS «a éatrt lota; aa Chicago in okolico Cook Co~ M.50 sa cslo Isto. $4.7i sa pol lata; sa inoseosatvo IUN. Sobscription ratos: for t ho United State« (except Chicar» and Cañada 99M0 por j—s. Chicago and Cook County M M por year. foreign countriee $11.00 per fear. Cono oglasov po dogovoru^-Rokopisi dopisov in nenarotenih člankov se no vračajo. Rokopisi Ulsrarne vsebine (črtice, povsctL drame, peeml itd) se vrnejo peiiljetolju le o slučaju, is J« prilošU Advertising rate« on agreement.—Manuscript« of communication« and unsolicited articles will not be returned. Other manuscript«, such as stories, piers, poems, etc.. will bo returned to sender only when accompanied by -elf addressed and stamped envelops Naslov na vse. kar 1ms stik s listom: PROBVETA 2657 - M So. Lawn da lo Arg.. Chicago 29, Illinois yioAovi îfr ndôJJv naâjJbbt Nace 2lemberyer jc imel obisk Pinoy For k. O.—Dne tretjega junija popoldne sem sedel v mojem majhnem parku pod Jablano in premišljal, ali bo prišel še kdaj k meni Tone Gar-den. Večkrat sem ga že vabil sem na počitnice, kjer bi se najbolj «počil. Ker sem vedel, da je bil «tete dni na Sansovi konvenciji v Clevelandu, sem mislil sam «ebi, da bi imel sedaj lepo priložnost. Tako premišljajoč sem nenadoma opazil avtomobil, ki se je obračal, nato pa privozi ritensko predjnojo hišico in se ustavi—iz avtomobila stopijo Anton Garden, gl. urednik Prosvete, njegova žena, sestrina Jose-phine Kartel in njen zet. Tako sem jih bil vesel, da bi jih bil najrajši objel. Povedali so mi, da se ne bodo dolgo mudili, ker morajo naprej proti Pennsylva-niji. HHro sem sporočil mojim prijateljem o Tonetovem prihodu, ker tem vedel, da bi ga radi videli moža, ki tako dobro piše v Prosveti. Seve, rad bi videl, da bi se dlje mudili pri meni in se kaj več pogovorili. Prinesli so mi nekaj za privezanje duše. Lepa hvala! . . Tone je še zmeraj fejst fant od šentvidike fare! Pred mnogimi loti je delal v vzhodnem Ohiu v premogovniku. Med premogarji je bil zelo priljubljen. Pred nekaj meseci pa me je obiskal gospod v črni suknji, toda mi ni prinesel ničesar za "priveaanje duše". Vprašal me je, če sem katoličan in če hodim v cerkev. Odgovoril sem, da sem bil sicer rojen kot katoličan, v cerkvi pa nisem bil že 50 let. "Ali ne veruješ v Boga?" me je vprašal, jaz pa sem dejal, da ne v takega, kot o njemu učijo oni. I Mož ni odnehal in vprašal: "Ali ne veste, da je Bog svet --------------------------------------------- - ......— J- seboj'" Namito^btm^od! vojna neizbežna med Ameriko in Rusijo. "Uvičaniki" pristaši te u na vprašanje> pa sem šole pravijo, da je U konflikt neizbežen vsled idejnih diferenc med "totalitarskim" socialističnim Vzhodom in "demokratičnim" Zspadom. Tegs argumenta se* sicer poslužujejo tudi oni, ki imajo bolj prozaične imperialistične cilje in sanjajo o "ameriškem stoletju". V službi slednjih so predvsem profesionalni militsristi, katerih poklic in naloga je "obramba" dežele z zanešenjem vojne na tuja tla, na druge kontinente. Zato zdaj tudi iščejo strateških baz širom sveta, predvsegi seveda na periferijah Sovjetske unije, kstero smatrajo za rta j bolj potenčnega sovražnika. Zsto hočejo v "obrambno" omrežje pritegniti tudi vso latinsko Ameriko, jo oborožiti z ameriškim orožjem (dobiček od tegs bodo želi "naši" trgovci s smrtjo) in izvežbati njene armade. Prav tako tudi Turčijo, Grško, sploh ves Bližnji vzhod, Italijo, vso zapadno Evropo, Kitajsko in tudi Japonsko. Radi bi zgradili vojaške baze tudi na Grenlandiji, sploh dobili to arktično deželo v svojo posest, kakor se dobili stotine otokov na Pscifiku. Zelo "strategična" je postala tudi Abaka, kjer grsde velike vojaške naprave in letališča za nsjvečje bombnike, Od poklicnih militaristov drugega pač ni pričakovati. Čim večji je razplet vojaikega in militarističnega aparata, tem bolj m visoki oficirji in generali.sigurni svojih mastnih služb, tem večji je njih vpliv. Pod svoj vpliv so že sprsvili državni department, Be-! namreč lo hišo in v veliki meri tudi kongres, kajti drugače bi se ne bil cerkev. Vojni hujskači—sejalci strupa Kot smo prejšnjo sredo omenili na tem mestu, je v tej deželi vplivna šola mišljenja, ki pravi, da Je vojna med Vzhodom in Za-padom, med Ameriko in Sovjetsko unijo neizbežna in v tem prav-cu tudi deluje. Do nove svetovne vojne mora priti po mnenju teh ljudi, ker U dva svetova, "demokratični" kapitalizem in "to-ulitarski" socializem ne moreta živeti drug poleg drugega. Eden mora jx>giniti. Izpovedniki tega kataklizma in njih pristaši so danes tudi v sedlu te dežele. Med te izpovednike ne spadajo le vsi poklicni mi-11 ta ris t i z glavnim štabom na čtlu, marveč zavestno ali podzavestno tudi vsi rusofobi. Te elemente je najti v vseh ljudskih plasteh — ne samo med patentirano reakcijo, marveč tudi med liberalci in bivšimi "newdealovci", med jocialdemokrati in bivšimi komunisti a la Burnham, Llston Oak -te., kakor tudi med delavci in farmarji. Slednji seveda le nasedajo propagandi, ki jo, prožijo in širijo plačani in neplačani kovači javnega mnenja. Vsekakor je v deželi že dalj časa zelo spretno inscenirana in Široko ;*zvlta kampanja, ki psihologično pripravlja ^meriško ljudstvo na objem militarizma, dolarske diplomacije (imperializma) in "neizbežnost" nove vojne. Ta kampanja sovraštva do Sovjetske unije, nove Jugoslavije, Čehoslovaške, Poljske in Bolgarske je za realisiranje tega blaznega načrta potrebna, kajti ameriško ljudstvo je tradicionalno anti-militaristično, antiimperialističijo in miroljubno. Zadnji dve svetovni vojni sta pokazali, kako težko je jX)gnatl deželo v vojno. Zato so se morali vladajoči krogi in njih intelektualni valpeti poslu Žiti vseh sredstev in zvijač, blufarije in laži, da ao potisnili Ameriko v vojno. Nikomur ni to bolj znano kot Beli hiši, državnemu •lepartmentu in generalnemu štabu. (Zadnjič so jim prišli na pomoč stupidni japonski militaristi z napadom na Pearl Harbor.) In smeriško ljudstvo je miroljubno in trsdicionalno proti vojni iz razloga, ker je dežela geografično najbolj ugodno situirana, izmed vseh držav najbolj varna prgd invazijo, povrhu pa še ogromna in bogata po naravnih zakladih in nima potrebe po iakanju kakšnega "življenjskega prostora" izven svojih meja. pomoč, je bilo treba veliko de-la in truda skozi pet težkih let. f^flniiitj ¿nmyl Vse priznanje* gre Odboru ka- Na Belg hišo nI bil v vsej ggodovtnl še nikdar prej storjen tak pritisk kot sadnjo dni sa vetiranje Tafi-Hartleyjevag- osnutka sa sada vito* unij. Unijo CIO in ADF so U Californlje posbJe tudi dolgo avino karavano protostnikov v Washington. Tej uni j ski karavani so so pridružilo tudi slično okspodioijo is drugih dršav. Eden teh avtov jo videti na sliki. vprašal, če govori kakšen slovanski jezik. Ker ml ni odgovoril na to vprašanje, sem mu v angleščini pojasnil, da sem či-tal v neki knjigi, v kateri je pojasnjeno, da se je naša zemlja pred več milijoni leti odločila od sonca, nato pa je vzelo več milijonov let, predno se je porodilo živo bitje in skozi evolucijo tudi človek, kateri je u-stvaril takega Bogs kot ga se daj oni učijo. Znastveniki pišejo, da je vse naravno, kar vidimo, Človeška roka pa je ustvarila čudeže, njegova domišljija pa Boga. Nato sva se drug dru gemu nasmejala in imela drug dhigega za tepčka. Predi>p je odšel, mi je segel v roko in se poslovil z "good bye". Tukaj nameravajo zgraditi Duhovnika že imajo, oklenil "Trumanove doktrine". Tudi od izpovednikov "ameriške-'nimajo pa Še dovolj denarja za ga stoletja" ni drugega pričakovati kot .ipetit po imperialističnih cerkev. Sicer ps gs nikdar ne avanturah. bodo imeli zadosti. Vse nekaj drugega so ps oni elementi, ki opirajo svojo teorijo Prihodnje leto bom dopolnil na "neizbežnost" oboroženega konflikta med Ameriko in Rusijo osem križev. Sedsj se ne podana Idejne razlike Ti elementi so danes faktiČno najbolj nevarni j»m z doma. Ko je umrl Jože svetovnemu miru, kajti s svojo zofistlčno propagando gladijo pot Snoy, sem Šel na njegov pogreb militarizmu in imperializma in impregnlrsjo ameriške mase z Spremljajoč ga ns pokopališče idejnim sovraštvom proti "totalitarskemu" socialističnemu Vzhodu. V ta namen tudi dan sa dnem širijo fantastične klevete o Sovjetski uniji in njenih "satelitih" ter jih prikazujejo kot še večji pekel, še večje tiranije kot je bila nacijska Nemčija. Vsekskor so sigurni, da je bila na primer Mussolinijeva Italija neprimerno bolj "liberalna", bolj "pravična" iS "manj nevarna" svetovnemu miru kot so Rusija, Titova Jugoalavijs in druge evropske dežele z levičarskimi vladami, ki so na čelu socialne revolucije. O Sovjetski uniji in tudi njenih "satelitih" ims lahko vsakdo svoje mišljenje. Toda kdor hoče biti količkaj pošten sodnik, si "nora prizadevali, da se seznanja in tudi razumeva dobre in slabe Pitani velikega tuskega zgodovinskega eksperimenta, velike so-vjethke revolucije, ki je v naši dobi porodila novo družabno strukturo in ustvarila resnično nov svet. kakršnega zgodovina do danag *e ne pozna. Ta zgodovinaki proogs seveda še ni iztočen, marveč je tol<* v svojem začetnem razvojnem fttadiju. Ta revolucija je v taznih oblikah po /adnji vojni, oziroma že sredi vojne zajela tudi velik del Evrope, <*lali del pa še pride ns vrsto Toda povsem fantastičen in zgodovinsko neutemeljen ter otročji je argument, da kapitalistični Ameriki pr«*ti kakšna vojna nevar noat od novega sveta, ki ga je porodila velika ruska revolucija sli kot gs porajajo socialne revolucije, ki ao .isstale v Evropi v sad-ntih par letih in ki še naataneio kot posledica skrušenjs nacljske v Blaine, ao naravni bogovi pri čeli protestirati in ko je imel Sovoriti John Terčelj, zastop-Ik JSZ. se je zabliskalo in za-grmelo, nato pa je vlila ploha, da so se Hud je bežali v avto moblle in kamor je kateri mogel pod streho. Tudi jaz sem skočil v avtomobil in dejal Šo- Izza clevelaodlb konvencije Santa MiHraukoe. Wia^—Ne bom izpisoval konvencije, ker bo točno zabeležena v zapisniku. Veste, vsaka konvencija nudi delegatu nešteto prilik tudi za o-sebno razvedrilo. Snide se z starimi prijatelji, seznani se z novimi. Tam trešči v nasprotnike, tu zopet v one, ki so na "iencu". Tako je od rane ure pa do poznega večera "bizi". Seveda, najbolj "bizi" pa je, kadar pride" v navskrižje s svojimi lastnimi somišljeniki. Človeška butica je pač takšna, če je zdrava seveda, da pride v navskrižje z mislijo druge »lične butice in prične se robante-nje. Nekateri bolj poučeni ljudje kot je podpisani, pravijo temu robantenju debata. Pa naj to reč imenujemo robantenje ali pa debato—v dostojnih mejah je oboje vir resnične demokracije . . . V marsikoga sem se zaletel tam v Clevelandu; debatiral s tem in onim, toda priznati moram, s komurkoli sem imel o-pravka, vsakdo je bil "gentle-man". Zlasti Cleveiandčanom moram to priznati! Precej radovednosti je v na-turi podpisanega. Prosti čas sem porabil v to, da sem skušal priti v pogovore s Slovenci, ki niso mojega mnenja, in uspel sem! Pa glej ga šmenta! V marsičem so nismo strinjali, v enem pa, in sicer v tem, da so poročila sorodnikov, prijateljev in znancev Iz stare domovine bolj verjetni kot pa tista, ki jih podajajo importirani kaplani. M rs. Tratnik, kateri je bila poverjena naloga oskrbe stano vanj za delegate, je mene in mojo poredqisjšo polovico nastanila pri priJSLzni drufcini Femc, Um na 1048 Addison rd. Tam sva se počutila bolje ko doma. Ti prijazni ljudje kar niso vedeli, kako bi nama bolje postregli. Da je bila pa postrežba še več kot zadostna, je prihitela še mrs. Stupar iz "upštesa" ns pomoč. Rezultat je bil pa tak, da sva se oba v najinem začasnem domu tako udomačila, da je bila ločitev v pondeljek pc konvenciji v resnici težka. V resnici težko se je posloviti od ljudi, ki poioajo staro slovansko gostoljubnost! Zato pa Vem-eevim in Stuparjevi prav pri- večini privatno lastnino povratnikov, poleg tega pa 290 paketov za jugoslovanske sirote. Vsak paket je stal od $25 do $40. Posadka jugoslovanskega pamika je sestajala iz ameriških Jugoslovanov in dveh kapitanov-partiza-nov, ki sta dospela iz domovine in "kupila ladjo v San Francis-cu. Parnik se je sedaj že vdrufič vrnil v Kanado, in sicer v Mon-treal, kjer se je vkrcalo 500 naših povratnikov v staro domovino. Iz Vancouverja jih je odšlo prvič 29, drugič pa 70, to je 100 z otroki vred. Sedaj čakata še dve skupini. Računa se, da se bo vse skupaj povrnilo v domovino 1,500 naseljencev. Kaj takega kanadska vlada ni pričakovala in sedaj vsi povprašujejo, zakaj «a jugoslovanski narod vrača v staro domovino, ko so tam vendar slabše/razmere kpt v Kanadi. Toda zavedni kanadski Ju^M^vantouso bojazljivci! Mnogi scTtiTvse prodali in odšli v Jugoslavijo. Ne, oni ne pričakujejo tam raja, toda želijo pomagati junaškim partizanom pri obnovi porušene domovine. Vzelo bo še nekaj let, predno bo dobro razvita Jugoslavija, jao-tem pa bodo imeli tam ljudsko Ameriko. Naša stara domovina je prirodno bogata in ker tam ni izkoriščevalcev, ki bi tlačili pro-fite v svoje žepe, je neizbežno, da se bo življanski standard ta-mošnjega delovnega ljudstva v nekaj letih visoko dvignil. Kako pa je v Združenih državah in Kanadi? Dežela je bogata, toda sebični kapitalisti žive na račun trpečega do krvi iz-mozganega delavca. V Jugoslaviji pa danes uživajo vsi prirodno bogastvo, katero je ljudsko. Upam, da me bodo čitateiji razumeli. Vsi, ki smo prišli preko oceana s trebuhom za kruhom, smo morali trdo delati in le malo kateremu je bila postlana pot z rožicami. Vsi smo imeli več težkih in grenkih ur kot ne, pa ne samo ur, ampak let! Res da je bil bel kruh na mizi, toda nemalokrat polit z grenkimi solzami. Poleg trdega dela, pa nas je razjedalo tudi domo-tožje, hrepenenje po rojstnem kraju in domaČih ljudeh. A. D. piše, da nam je dala tujina dom in življenje. Toda v čigavo korist, če ne v kapitalist*) vo9 Kapitalist vrže trpečemu delavcu skorja kruha, kot vržemo psu oglodano kost. Ko pa je narod izpregledal in pričal iakati pravice, so pa zaupili v svet, da se je navzel komunističnega duha. Da, hrvatski pregovor pravi, da "pes ne laja radi sela, nego radi sebe." Danes jim je Rusija odveč, poprej pa jim je bila dobra, ko je kot zaveznica žrtvovala na milijone in milijone svojih najboljših sinov in hčera v boju proti naci-fašizmu. Sedaj pa ji bi radi kapitalisti vzeli vso pravico na mirovnih konferencah,' ker jim je trn v peti. In ne samo to! Ker Rusija ne odobrava sebičnih imperialistov, hočejo zvrniti vso krivdo ns njo za vsak nesporazum. Ne. Trumanu ni za grško Ijud-«tvo, marveč le za oljna vrelce angleških in ameriških bankirjev. fce bo šla trda na tem svetu, vendar pa je upanje, da bo delavsko ljudstvo prišlo do svoje pravice, ki je teptana sto in stoletja. Grabežljivi narodi so *kozi stoletja preželi na slovanske narode in jih skušali uničiti, zatffti — vsr v i mehu vete Ho teli so zasužnlti Slovane *e v ¿asu bratov Cirila in Metoda (Nadaljevanje t 1 strani) tflLAN MEDVEŠEg Slovenska knjiga Mirko Kuhel mi je ogled bibliografski mt "Naš tisk", ki ga je pred" kim prejel iz Slovenije. \ mesečniku oz. katalogu je na statistika vseh tiskov brošur in knjig, ki so bili ne v Sloveniji v dobi po boditvi. V tej kratki dok "Naš tisk" zabeležil 850 ra. "tiskov, ki so bili tiskani v vllni nakladi, in sicer sku vseh izdaj (knjig in bro 3.071,400 icrodov. To je ogromno število in mim, da «e more še ka drug narod ponašati s tako boko ljubeznijo do knjige! tem bi morali biti informii iisti zapadni '»civilizirani" ni di. ki mislijo, da imajo kult v zakupu. Slovenska knjiga je še mlada. Uaš narod je dobil slovenski knjigi šele 1. 1551, sicer katekizem in abecedi Id ju je spisal Primož Tnd leta 1584 pa je izšlo slovenj sveto pismo v Dalmatinov prevodu, Bohorič pa je istega leta prvo slovensko si nioo. Knjišna cula V Sloveniji so se živeli od Ijev slovenskega kmeta nen in avstrijski afistokrati si stoletja in stoletja. Toda ni; bilo dovdlj, da je kmet gi za njih, ampak so ga povrhu zaničevali, ga držali v ignori in temi in smešili pred sveti Jože Kos piše v bibliogi skem katalogu: "Komaj 80 let je preteklo značilnega dogodka, ko je na ti av*trij9ko-kranj6ki aristok grof Auersperg, bolj znan | imenom Anastasius Grunn-J lenec, izjavil v dunajskem pl lamentu, da je v culi, ki jo naredil iz žepnega robca, sel s seboj vso slovensko turo, ki jo je do tedaj culi je imel nekaj do tedaj i Šlih slovenskih knjig." Nato Kos našteva množi knjig in brošur, *i je Sla v U in pol po osvoboditvi med fl narod in konštatira: "Kaki culo neki bi si moral omial naduti grof Auersperg za m današnjo kulturo!" Ko je i 1932 Adamič obid Slovenijo, se ni mogel načud bogastvu slovenske literatU zanimanje naroda za knjigo j ogromni nakladi številnih kojl Od tedaj, zlaiti po osvofc ditvi, pa je dobila slovenS knjiga veliko .večji zamahi 971,400 izvodov v dobi. ko ii Slovenija sto in sto drugih pi blemov na dnevnem redu! G Ho današnje Slovenije je: lA in dobro knjigo v zadnjo vt v najoddaljenejšo kočo! Ti narod ima najlepšo bodocna Slovenska knjiga v iuJloi Kaj pa naša knjigo v amei ški Sloveniji? Edino ProiVitJ matica izda vsako leto po « knjigo. Lansko leto je ¡¡» "Slike Iz vsakdanjega nja" spisala Katka Zupan«« va. Tudi ta knjiga je navede' v mesečniku "Naš tisk . In naše čitalnice? J«« f zadnji, ki bi hotel škodljivo k tizirati našega aoveka vttj kajti doamevam. da pon* njegovo zgodbo, ki jt ««fl hudega, neizprosnega W obstoj v tujini, toda za M za slovensko besedo se zam» vse premslo. Pred mnogimi» ti sem bil tajnik Slovenj rodne čitalnice v Ctevdsg tod. knjige ? v omarah. En»kn« J* ^ v Slovenski atslnic. ; ^ woodu. še slob^P» ' ny t kluba 1 JSZ v Ch^. V ta!niči SNP ns ^C^ najzvestejši «taln.car Tm' ver. v Collinwoodu P» fT' trič. » . Neka čitalnica v C^ pa je pripravljena V*» ^ knjige v star• tako dejanje bi * ^ „ lo. da nimamo smtf« * slovensko knjiga \ n movlni imajo - ge čitalnice je Sarja. da * i* ^^ (Dalj* * 24. JUNIJA 1947 PROSVITA KOROŠKI mm SE BORBJNA STRAN ZAVEZNIKOV ZA SVOJO SVOBODO Od skrajne poalojanka Slovenca t Zllaki dolini do Svinjak» tfine. V Rožni dolini. Podjuni Itd. se vršilo aborovanja ln velika inifeslacije sa priključitev k republiki Sloveniji ▼ okviru Jngo-iTije. Kljub terorju od elrani •▼atrijskih oblasti ter angleških upacijskih oblaali, Id jim prspoeodujejo svobodo idruševanja, trajajo v boju sa svobodo in ss priključitev. 90% sloeensks ho? ¿čine vstrsia v lej svati borbi s narodom in al šoli Jugo-(Hjo. ■ • _■ ' ' MHRMHHHHHnHBMnMni « m najmlajši is Si. Jakoba v Rožu. Tudi ti teško čakajo |Kc reiki partisan! prsnašajo svoje ranjence mad osvobodilno N«* Partizani so vrgli 4s vojnega stroja 104)00 soersšniko*. meMct 1945 J# Juyo.loTaMka trmada oavslšla prsdels Z?™" Kcro*Slika orlkazuls naše oartisns pri "knaŠjsm •ainu" na Go»Poavetakem polju. prikatuja naše partisna pri dliao gibanj, u» r» Kcroikam. Tudi t« sa jo razvilo močno narodno-Djskis so ssslovele kot simbol narodnega Priredil FRANJO ALEŠ, Ljubljana (Nadaljevanje in konec) Zavezniki osporavajo Slovencem pravico do svobode. So na delu temne sile, — v službi ve-lekepitala —, ki hočejo ohraniti staro Avstrijo in preprečiti njen demokratični razvoj. Podprta od teh reakcionarjev in sovraž nikov napredka, je ostala današnja avstrijska vlada zvesta zavojevalni politiki preteklosti in se na vse načine trudi, da bi z lažnimi navedbami in zlagano argumentacijo obdržala Koroško Slovenijo kot ostanek imperialističnega plena iz polpretekle dobe. Njihova druščina klerofašistov, ki so najtesnejše povezani z Vatikanom, panger-manistov, pristašev anschlusa, visoki funkcionarji hitlerjevske države, agenti ameriškega in angleškega kapitala, stremi z vsemi sredstvi^ da s pomočjo včerajšnih sovražnikov — naših zaveznikov v boju proti hit-lerizmu ~£betavi "Avstrijo kot trdnjavo proti Vzhodu." Na diplomatskih posvetovanjih in konferenci namestnikov zunanjih ministrov v Lodonu in na konferencah Sveta velikih štirih v Moskvi so padali ameriški predlogi, ki jasno kažejo na to, da hočejo Avtsrijo spremeniti v kolonijo, ki bi bila odi visna od tujega kapitala. Avstrijski kapitalisti so pripravljeni ugoditi prekomorskim ve-< lefinanonikom in jim služiti s prav isto vdanostjo kot so 7 let služili 'Hitlerju in sicer samo za-j to, da bi obdržali svoje premoženje. • Iz teh razlogov je držanje avstrijskih in anglo-ameriških okupacijskih oblasti sovražno proti koroškim Slovencem. Zato je njihova borba za osvoboditev še težja in boleča, ker do včerajšnji zavezniki danes raje ščitijo fašistične zločince in šo-viniste medtem, ko naše rojake zapirajo in jim onemogočajo pravico do javne besede. Da ne bi kotoiki Slovenci pred svetom razkrinkali avstrijskih reakcionarjev, ki hočejo ovirati mirno sožitje in ureditev razmer, da ne bi svet zvedel kake zločine so isvrševali Avstrijci na Slovencih v dobi najhujšega nacionalnega zatiranja, da ne bi svet zvedel, na kako brutalen način so izseljevali koroške Slovence v letih 1942-45 v nemška delovna in koncentracijska taborišča in da so bili Angleži tisti, ki so na pobudo avstrijskih pangermanistov skušali preprečiti povratek koroških izseljencev na svojo rodno ' Map«...... 'm.......... \mm I '^rtj* » m Znani dopisnik iz Mehike dospel v staro domovino ZilJsks dolías qa Koroškem je dala vallico število psrilsanaklh borcev In ja nemškim nacistom nudila velik odpor. i. ■MS JFHKV ^ TjE .v** i» ^mmmm L f Mm Ml Nacistični teror med osvobodilne vojne je bil tudi na Koroškem grosotea. Umori, »opi, posiljevanja! mučenja itd. so bila na dnevnem rodu. Issalill so tisoče in%tlaoČs slovanskih kmečkih drušln ln polovica Jih Ja pomrla v koncsntrscljsklh la dslovnih taboriščih.1 1 grudo, zato so sadaj angleško okupacijske oblasti prepovedala našim rojakom zborovanja in shode. Odpor koroških rojakov pa ni zadušen. Boj koroških Slovencev je težji in želja po svobodi . in priključitvi k Jugoslaviji še bolj goreča. Agenti velekapitala so lansi-rali v svet mnenje, da naj koroške Slovence prasele iz Avstrije v Jugoslavijo. To bi bil nsj-večji zločin. Niso koroški Slovenci zakrivili te vojne. Oni so bili na strani zavetnikov. Bila bi največja krivica In zločin, če bi se kaj takega napravilo. To bi bilo podobno Hitlerju, ki jo i . Vrnitev skupina koroških Slovencev is nemških koncentracij-aklh taborišč. Kar so Jim pri vrnltVi delala teta ve i avstrijska 1 brltsks okupacijske oblasti, so ss lsseljencl u tabor Hi kar tta progi. Nemški šovinisti so as jih hoteli isnebiti In Jih oropati sa rodno grudo. s % II ljudi po svoji volji rszseljeval. Vsi pošteni ljudje na svatu bi se zgražali nad takim posilstvom. Jugoslovanski niso samo koroški Slovenci tetavsč tu di njihove pokrajine, ker so bile skozi stoletja naše. Koroški Slovenci v tej usodni uri razločno vidijo, kdo je njihov prijatelj in kdo sovražnik .. , Ljubljana.—Dober mesec je tega, kar se je po 36-letni odsotnosti vrnil v domovino naš rojak Jože Žnidaršič, ki je bil dolga leta v Hollywoodu filmski režiser z imenom List. Burna je bila v Ameriki živ-Ijenska pot našega rojaka. Doma je iz Starega trga pri Ložu, gimnazijo je kohčal v Ljubljani in pričel na Dunaju študirati visoko trgovsko šolo. Ker Je bilo prav v tistih letih, to je v letih 1908—1914, od aneksije Bosne in Hercegovine pa do izbruha svetovne vojne v bivši Avstriji, napeto stanje in je List že takrat iskreno sodeloval v Jugoslovanskem gibanju mladih, ni pa hotel služiti v cesarsko kraljevski vojsld in ae na ta način boriti proti srbskim bratom, se je leta t911 odpravil čez veliko lužo v Ameriko. Sprva se je naselil v Mehiki, kjur je vstupil kot uradnik-knjigovodja v različne trgovske službe. Pozneje je vzajemno z drugimi tovariši kupil haciendo (kmetijo) in Je v tem ln podobnem delu prebil prvo svetovno vojno. Leta 1921 ga Je vleklo na se ver, v Zedinjene države, v Hollywood. V Hollywoodu Je v letih 1921 do 1943 sodeloval sprva pri nemem, pozneje pa pri zvočnem filmu kot strokovni delavec, predvstm v\ptogrsfskl stroki. Pri filrriih pa je po potrebi aodeloval tudi kot pomožni režiser in pomožni operator. Delal je pri igličnih filmskih družbsh, kot Universsl, United Artists (Združeni umetniki). Fox. Sodeloval je pri filmih kot "Zdravnikove žene", "Peklenske lepotici", "Veseli dnevi", "Pesem Južnega morja", "Divje dekle", 'tamaños ob Rio Člrande" ln še mi mnogih drugih. V Hollywoodu se Je tudi seznanil z našim slikarjem Božidarjem Jakcem, ki se ja prav v tistih letih, to a 1929, 1930 in 1931 mudil v \merlkl,—Temu kajti v naših ljudeh, ki so pii filmu, se čuti velika ljubezen do dela in dobra volja. Zato ni čuda, da naši izseljenci v Ameriki v svojih kulturnih domovih z navdušenjem gledajo naše slovenske filme, saj vidijo v njih kos domovine in dela naših novih ljudi. Ko sem ob koncu razgovora še povprašal o njegovih mislih in pripombah k perspektivam nadaljnega razvoja našega filma, ml je z nasmehom odvrnil, da Je on, kakor vsi naši ljudi pri filmu, velik optimist, Važno je za razvoj podčrtati predvsem dve dejstvi: prvič, da ljudska država, kakor je naša, popolnoma razume pomen in važnost filma, ki za nas ni stvar dobička, ampak stvar vzgoje in — kulture«. Država namreč z vsemi svojimi al lami podpira film. To je ena velikih in bistvenih raalik v odnosu držsve do filma pri nas in v Ameriki, kjer film sluŠi izključno kot dobičkano-sen predmet ameriških trustov. Drugo, prav tako važno pa Je dejstvo, da imajo pri nas povsod, pa tudi pri filmu naši mladi ljudje veliko voljo ln veselje do dela, lapopolnjevanja ln Izobrazbe ln to prav vsi. Ob slovesu ml je še enkrat zatrdil, da Ima najlepše upe sa bodočnost in da ga predvsem veseli to, da pri našem filmu vlada kakor povsod—kar je tudi ena velikih pridobitev naše borbe — tovarištvo, kakršnega v Ameriki nI bil vajen. Čuti in vidi, da delajo vil kolektivno, kar je tudi velik pogoj za uspeh dela pri našem filmu.—(Iz "Slovenskega Poročevalca'1). Glasovi k naselbin (Dalje na S. strani,) Dolgo Časa Slovani sploh niso imeli besede v svetovni politiki, danes pa je drugače ln to je kar imperialiste najbolj žuli. Tudi na Kitajskem narodi iščejo svojih pravic in se skušajo otresti imperialističnih izkoriščevalcev. Prej ali slej se bo tudi kitajsko ljudstvo osvobodilo, kakor se je rusko. Morda bo kdo rekel, zakaj se tudi jaz ne podam v staro domovino, ko sem tako navdušena zanjo. KakO rada bi Šla, Če bi bila mlajša, toda jaz spadam k moji odrasli družini. V tujini Živim že Hft let in moje življenje je bilo vodno težko. „ Bila sem 19-letno neizkušeno dekle, ko sem se podala v tuji svet. Sedaj sem izčrpana in zame je čas počitka. Zaključujem in pozdravljam vse ^itatelje delavskega lista Prosvete! Anna Zitko. js po vojni pisal, ker se je ho tel vrniti v nivo Jugoilsvtjo kajti prva kraljevska Jugoslavija ga je razočarala, in je brž po pismu prcjšl kablogram iz domovine: "Tr|glav-fllm" ga je vabil v domovino, kjor naj bi pomagal s svojimi izkušnjami pri ustvarjanju slovenskega filma. List je v Mehiki—tjakaj se je namreč 198$ leta vrnil ln od pri trgovino—takoj prodal trgovin^ ln se 1. januarja letos odpravil na pot V domovino. Po osmih tednih neprestsnegs po-tovanja se Je po 3« letih vrnil v domovino, kjer tudi misli o-stati za vedno. List Je danes pri Triglav fil mu kot splošni svetovalec, organizator in režiser, svoje delo ln pridobljene izkušnje pa hoče pri nss usmeriti predvsem na režijsko ln scensrljsko področje. Kot prvo delo pri nss bo reši-rsl za aprilski "Obzornik" v Radovljici "Obisk pionirjev v Radovljici". Seenarijo Je napisal Krnest Adamič. List je navdušen nsd skro mnimi, toda lepimi uspehi domače filmske proizvodnje.—Čudi se, kako so mogli nali ljudje kljub tako skromnim sredstvom ustvariti tako dobre začetke To Je hvalevreden začetek velikega filmskega dela pri nas, To in ono Krompir je bil v prvi dobi lepotna rastlina. Cvete so nosili francoski kralj Ludvik XIV. (vladal je 1648-171») v gumbnlel in dvorne dame v ldseh. Isti kralj je pojedel, kakor pričujejo listine njegova dvorna uprava, za kosilo štiri krožnik« juhe, enega celega fazana, mlado piŠče dva kosa gnjati, sadje in slsščlce, • Kronisti trde o francoskem kralju Ludviku XV. (171Ö-1774), da se je bolj zanimal za sestavo svojih majonez (omak) kakor za sestavo svojega ministrstva, a S hmeljem varjeno pivo oma nja prvič neka Ilatina francoskega kralja Pipma iz leta 768. * Rž, oves in nekftere stročnice so nastale iz plevela. • V Avstraliji «> hirala vsa iz Evropt* prenešena sadna dre-vesja. àele nekaj panjev čebel je pravilno oprašilo cvetje in Avstralija je zsslovels kmalu s svojimi izborniml ssdovnjski. • Henrik Willem van Loon, ameriški nizozemski pisatelj, začenja svojo knjigo; "Zemljepis za vsakogar" t navadnim računom: "Ce bi bil vsak Človek 1*4 m dolg, pol métra širok ln četft metra debel—obširnejši torej kakor povprečnlk—bi lahko spravili dve milijardi ljudi prav udobno v /.aboj, kojegfi robovi ne bi presegali dolžine % km." • V Now Vorku itamolze v tovarni, imenovani Rotolactor molzni stroj v 12 minutah 50 krav. • . Letu 1937 j« dosegla krava Ayeta v Allgau-u svetovni rekord, dala Je v 342 dneh pod stiogim uradnim nadzorstvom 17,02ft kg mleka, petkratno koll> šino normalne dajatve, e 1 be ena deaetins mlečne Uta se izpiemrni v maslo. lasetJeranJe koroških Slevencev sa je nadaljevalo tudi v let« 1944 Is Celovca so prihajale rasti, da bodo isssltt! M),000 Slo vsncev In tudi one Is Oorenjsks. ki js bila prtkljutoa k Itsjhu. Mayer Kajblacher slofinskl prsselje^Ofn nsčrt Ja predvldrf Is «on naših rojakov r Ukrajino as področja Jušno od Markova. Konferenca aktivistov Osvobodilne Ironie ss slovensko Koro, éke aboruje Boj ss osnovne dlje—to Js ss arrodo In aedtnje» nie vssgs slovsnslsega naroda slasti na Keeoškem. ki še tSaöt let niso došlvell svobode. Js Imelo ss rojaka še poseben pomen. Klluk stnvssnšm la J a vam Stalina RoosevSfts In Chnrcktlls o rssmsrlu med narodi, a bralstvu la enekoprsvnostl med njimi, danes ss* psdnl zavetniki asperses je s neresnlčiml "arguments* Js ml ^" na-eionslne svobodo koroškim rojakom. Zste ae ts boj ss prfsnanje nadaljnje, čeprsv jo aklivtefom Of prepovedano svobodne tsraša nja voljo. Časovni komentarji iU rešila ChamberUina in njegove klike, ki bi bila skoraj gotovo sledila PeUinu in njegovim oprodam in brez nje se je izvršila nepozabljena epizoda Dunkerqua. 1 Bolnim dušam je novi odpor Britanije dal okrep-filo in vera v končno zmago, če tudi po dolgem trpljenju in mnogih težkih mukah, se Je zopet utrdila. - Toda nacijska vojska je bila še vedno ntpremagana in vsi slabotnejši duhovi so bili napolnjeni s pesimizmom. Med ameriškimi Slovenci je bilo nekoli- TOREK, 24. Junija Aktivnost organizacije je dobila uk razmah, da je neki iU lijanski list v New Yorku pozival vlado v Washingtonu, da naj preišče, odkod prejemajo Slovenci "milijone", brez katerih ne bi mogli voditi take obsežne propagande. V resnici so vsi dohodki Združenje dosegli nekaj čer 60 tisoč dolarjev iz prostovoljnih prispevkov, kar je v tedanjih razmerah bila velika vsoU. 1/ tega se je vzdrževal u-rad. izdajala revija, brošure, letaki, zemljevid, pokrivali atro-ški agiUctje, dalo nekaj podpore organizacijam v stari domovini in osUlo je ie nekaj tiao-cakov, katere je sedaj dobil SANS. Kakn je bila usUnovljena "Kraljevina Srbov, Hrvatov ln Slovencev" in kako so bile do sežene pogodbe z Italijo ln Avstrijo na t kodo Jugoslavije, je danes zgodovina. Republičan-sko združenje Ukrat ni doaeglo svojih ciljev kakor jih niso do» Hegli narodi Jugoslavije, toda krme je padlo na rodovitna tla in ko je prišel čaa, je vzklilo a Za misleče Slovence tudi v Ameriki izbruh druge avetovne vojne nI bil nepričakovan Umevno je, da so obsojali fa Harm, saj so bili Slovenci v Tr stu in na Primorskem njegove prve žrtve. Japonski rop Mand Poročilo predaednlka Etbina Kristane (Nadaljevanje) Jurije je bil vsem naprednem Časopisju postavljen v pravo luč in zaupanje v Ligo narodov je dobilo hud sunek, ko je U a-g resi j a ostala nekaznovana. Mussolinijev napad na Etijopljo so smatrali za posledico te pasivnosti in ko se je Nemčija čela oboroževati, ne da bi Liga ali pa velesile, zlasti Anglija in Francija, ki sta očividno bili najbolj prizadeti, storili kaj resnega proti tej očitni kršitvi ver-saillskc pogodbe, je marsikdo slutil, da se iz tega ne mora Iz-leči nič drugega kot nova svetovna vojna, groznejša od prve. Marsikdo se je čudil slepoti velikih državnikov, nekoliko optimistov je upalo, da se bodo V Londonu In Parizu zdramili, preden bo prepozno, medtem pa se Je v Ameriki organiziral nemški Bund a svastikaml, fa llstičnlm pozdravom in s temnimi zakotnimi posli. Pojavile ao se pa tudi domače organizacije, ki aiccr nieo rabile fašističnega imena, pa ao po vsem svojem ravnanju bile do kosti fašisti čne. Francova revolta v Španiji ni mogla prealeplti tistih Sloven cev. ki so imeli odprte oči. Ra rum« 11 ao, da Je to prva vojna fašizma proti demokraciji in da igreU Nemčija in lullja na bo-j licih večjo vlogo od samih fa- lang istov. Lepo Število smeri ških Slovencev je odšlo v Spa nijo in se pridružilo mednarodni brigadi. Le nazadnjaki so pod plaščem vere blatili pravil no izvoljeno republikanako vla do, daai se sicer vedno sklicujejo na načelo 'legalizma. Vera v Ligo narodov je pa še bol pešala in z njo tudi upanje, da se bodo veliki državniki spametovali. Kajti še niao razumeli da Ja Španska žaloigra tragedija vae avetovne demokracije, ka naj bi se še zgodilo, da bi spregledali? Zgodilo se je, da je Hitler po baaal Avstrijo v nacistično vrečo—in bilo je vse prav, Potem ja sahteval Krkonoše in mona kovska infamna kupčija je iz zvala silno ogorčenje, obenem pa tudi ozdravila optimiate. ki ao bili verjeli, da tako izdajstvo na visokih mestih ni mogoče Chamberlaln ae je vrnil v Lon don s bebastim zatrdilom, da je bil v Monakovem utrjen mir "vsa) za naše čase", misleči svet Ja pa le ugibal, kdo bo prva prihodnja žrtev nacistične agre-slvnoati in kdaj Izbruhne splošna vojna. Res. da so bili tudi med Slovenci slepci, ki ao govorili: "Na le pride Hitler, on bo potegni s delavci " Ampek noben narod ni brez Ukih modrijanov. Za I Slika kaša belganndega rale Evanaa F. Carleona, Id sa Je proslavil v bojih na Pacifiku. Po vojni Ja svojo službo pustil vsled zavožene ameriške zunanje poli tike, s katero ea al strinjal, ter se pridružil odseku s« širjenja demokracija na Daljnem vskodo. Koncem maje Je umrl v 51. letu starosti. SlOVfIK ko Ukih, toda ne dovolj, da bi mogli omajati Vero večine. Vesti iz stare domovine sicer niso bile tolažilne. Ena diktatura je sledila drugi, doma je ljudstvo trpelo pod brez obzirnim izkoriščanjem gospodarsko odvisnega prebivalstva, pod zatiranjem vsake svobode, pod pretkanim izigravanjem ene narodnosti proti drugi, zunanja politika vlad pa je' bila vseskozi dvomljiva in nihče ni mogel natančno vedeti, kam se uradni Beograd obrne, kadar pošlje Berlin tudi njemu svoje zahteve. Kajti koketiranja z oaiščem je bilo že prej več kot preveč in vsak izraz simpatije z žrtvami fašizma ali pa z zavezniki je bil krvavo zatrt. Odprto pa je bilo vprašanje, ali bo v kritičnem trenutku močnejša U večina, ali pa v vsakem, razen v moralnem oziru bolje podkovana vladajoča manjšina. Napredni ameriški Slovenci so ver jeli v narod. Odgovor na vprašanje so jugoslovanski narodi dali, ko je bil podpisan zloglasni triparti-tni pakt. Dali so ga na Uk način, da je osupnil ves svet. Po vest, kako je Ukrat Jugoslsvijs "našla svojo dušo", je Uko dobro znana, da je ni treba ponavljati. Seveda je sedaj pozabljena prav Um. kjer Je ob tistem času odmevala slava dotlej skoraj neznane dežele. Ameriški Slovenci in Jugoslo vani sploh so bili ponosni na svoje rojake, toda bridko razočaranje je kmalu sledilo, ko se Je kraljevska armada po kratkem boju brezpogojno podala Ta hitrost jim ni šla v glavo, kajti vedeli so, da Je bil vojni proračun velik, pa ao mislili, da mora biti vojska dokaj moderno opremljena. Jugoslovanski narodi imajo svojo zgodovino in U Jih nikdar ni označevala za strahopetce Kako Je torej bila la hitra kapitulacija mogoča? . . . Glave so se poveiale ln v srcih ao bile hude bolečine. Nekateri pa so vendar skušali pre ganjati malodušnost in uspeli so vsa) toliko za začetek, da se je usUnovila pomožna organiza ctja — Jugoslovanski pomožni odbor, slovenaka sekcija (JPO-SS). In kmalu je poaijal Svetel žarek v temo. Kljub porazu ar- O Prežihovemu Vorancu je odpor! In vodi'ga neki polkovnik, po imenu Mihajlovič, s svojimi četniki nekje v bosanskih hribih. Ameriški listi so objavljali izvirne dopise, intervjuje z velikim junakom, povest, kako je Mihajlovič poslal depuUcijo nemške "visoke komande" k hudiču, ko se je pri šla pogajat, in podobne legen de. Kako ne bi ljudje verjeli, kar zveni tako lepo? Tako zvana ubežna vlada v Londonu je priznaU njegove "zasluge" s tem, da ga je povišala na generalski čin in ga i-menovala za vojnega ministra, obenem je j>ela njegovo slavo po vsem svetu, ki je verjel. Recept je bil povzet iz knjige "Mein Kampfkatera sicer Hitler nikdar ni spisal sam, kjer pa je bilo rečeno, da je treba velike laži, da jo ljudje verjamejo. V času Slovenskega kongresa (v CleveUndu decembra 1942) Je bajka še vedno krepko živela. Toda ponekod so se že pojavljali dvomi. Vesti iz Jugoslavije so bile zelo pičle in večinoma konfuzne, tisti pa, ki bq dobivali poročila v diplomatskih torbah, niso hoteli povedati vsega in, kot znano, je polovična resnica slabša od cele laii. Ampak zastopniki londonske vlade so se pogostoma lovili v protislovjih, vsled česar se je šUvilo ljudi, ki so sprejemali vse njihove povesti za golo resnico, bolj in bolj krčilo. Včasih so se slišale dotlej neznane besede kot 'osvobodilna fronU'. Zakaj je obvestila u-bežne vlade nikdar ne omenjajo? Kaj je U fronU s prikup-Ijivim imenom? Kako je se-sUvljena? Kdo jo je organiziral? Kdo jo vodi in kaj dela? Vprašanja, na katera ni bilo odgovora ne iz Londena, ne iz New Yorka. Nekje v ameriškem tisku je biU vest o bojih nekje na Doleniskenri. in o porazu Iulijanov. Jisno je bilo, da se niso mogli Um bojevati četniki. Pozneje so poročiU nedoločno govorila o uspehih "slovenskih patriotov". Zopet uganka! Kdo so ti "patrioti" brez imena? Naenkrat je udarilo kakor strela iz jasnega neba. Ali sodeluje Mihajlovič z osiščem? Vlada v Londonu mora vedeti odgovor tudi na to razburljivo vprašanje. Zakaj ga ne da? In kako da prihajdjo v to me-njajočo se vlado vedno kakšni bivši dikUtorji, ki niso nikdar izražali protifašističnega duha? To je bila pravzaprav uganka vseh ugank. Ko so prihajali njeni prvi odposlanci v Ameriko, jih je slovensko ljudstvo z navdušenjem pozdravljajo, sedaj pa je zaupanje splavilo po vodi. Le nekoliko nepoboljšljivih čudakov si ni moftto kij, da se ne bi bili šli poklonit njegovemu nedozorelemu "veličanstvu", misleci, da so s tem dosegli največjo počaščen je v vsem svojem življenju. (Konec prihodnjič.) Poroka Poročila sU se gdč. Turčija in mister Dolar. Poročil Ju je gospod imperializem. Vzrok poroke je čista ljubezen do Durdanel Otrok v tem zakonu ni pričako vati, ker sta mlada lakonca v tem oziru zelo modemih nazorov. ved m Slovenci pa ao ie Ukrat vedeli, da pride prej ali alej tu- made se v Jugoslaviji nadalju ne In dolavekn čttate vaak dan? AH Jih Naš najvidnejši sodobni slovenski pisatelj Prežihov Voranc i pravim imenom Lovro Kuhar, je bil rojen leU 1893 v baj-Urski delavski družini v vasi Kotlje Tt>lizu Guštanja, to je v onem delu Koroške, ki je pod Jugoslavijo. Nad Kotljami se dviga hrib Prežihov vrh—od tod torej izhaja pisateljev psevdonim. Ko je dovršil dvorazred-no osnovno šolo, si je Voranc^ (Uko so ga doma klicali) skupno z očetom moral služiti kruh s tesan jem in drvar jen jem. O tem delcu svojega mladostnega življenja v vasi pisatelj sam pripoveduje: "Mi smo bili kmetovalci že kdo ve koliko rodov. Starši so si želeli zemlje, tovarno in rud nike in trge in mesto so gledali po strani. Tega duha sem se na vzel tudi jaz. Do Ukrat sem živel doma na bajti; kadar ni bilo dela, sem Uberkoval po soseski, ali pa sem očetu pomagal tesačiti po lesovih. Kajti ob izstopu iz dvorazredne ljudske šole sem za stricem podedoval tesarsko orodje." S takim težaškim delom se je Vpranc ubadal vse do enaindvajsetega leU svojega življenja, ko je bil ob izbruhu prve svetovne vojne mobiliziran in kot avstrijski vojak poslan na bojišče. Dve leti nato je pobegnil v IUlijo, za kar so ga avstrijske oblasti obsodile na smrt. Po koncu prve svetovne vojne pa se je znova vrnil v svojo rodno vas, kjer se je še nadalje preživljal kot dninar z raznimi priložnostnimi zaslužki. Vseskozi je bil odločen borec za pravice delovnega ljudstva. Nazadnje je dobil službo v pisarni neka tovarne JekU, kjer je ostal do leU 1930. A tega leU, ko je v Jugoslaviji zavladala kronska samovlada, se je, preganjan pred reakcionarnimi državnimi oblastmi, moral zateči v tujino. Potoval je po različnih državah Evrope in šele po desetletnem bivanju v tujini mu je bil leU 1940—tik pred okupacijo—omogočen povratek iz Francije v domovino. Kako je začel pisati, nam v svojem opisu "Gosposvetsko polje" pripoveduje pisatelj sam Ob branju Mohorjevih knjig se ga je polotila želja, da bi tudi sam pisal. Začel je res pisati, ko mu Je bilo šele 15 let Nekoč Je Družbi sv. Mohorja v Celovcu poslal krajšo povest. Ko pa se je ob priliki sam oglasil v založbi, so mu rekli: "Fant, stvar, ki si jo napisal, ni za nobeno rabo." Toda odnehal Voranc ni. Neposredno pred izbruhom prve svetovne vojne sU že izšli dve njegovi noveli. LeU 1923 je pod pravim imenom izdal knjižico "Povesti". Nato pa se v napredni reviji "Sodobnost" začno pojavljati njegove krajše in daljše povesti, ki so večinoma zbrane v zbirki "Samorastniki" ("Boj na požiravniku", "Jirs in Bavh", "Samorastniki", "Odpustki" i. dr.). Zbirka "Samorastniki" vsebuje vsebinsko in jezikovno tako močne povesti in novele, da nekatere izmed njih štejemo k najboljšim povestim v vsej slovenski književnosti. Razen umetniške vrednosti so te povesti prepričljiv dokaz o pripadnosti slovenske Koroške. LeU 1940 je izšel Prežihov roman "Doberdob", ki posega v dogajanja med prvo svetovno vojno. Eno leto preje (1939) pa je izšel roman "Požganica", ki prikazuje prevratne dneve na Koroškem po razsulu Avstro-Ogrske, revolucionarno in na rodnostno osvdbodilno gibanje množic, borbo koroških kmetov za zemljo in koroški plebiscit, ki je od naše narodne skupnosti odtrgel slovensko Koroško. Druga svetovna vojna je slo-venskim pisateljem vsiliU molk. Kot aktivisU Osvobodilne fronte so Iulijani Prežihovega Vo-ranca leU 1943 v Ljubljani vrgli v zapor, nato pa je bil interniran v Nemčiji, kjer je v taboriščih internirancev živel vse do osvoboditve. Po osvobo ditvi se Je priljubljeni pisaUlj vrnil v domovino, v svoj domači kraj, kjer ga je prebivalstvo sprejelo nad vse prisrčno in s veliko častjo. Sedaj živi v Kot-ljeh pri GušUnju. kjer kmetuje na svoji kmetiji—pod Preiiho-vim vrhom. Poleg kmečkega dela sUlno pile Je predsednik mežiške lesne zadruge. Pri vo litvah mu je ljudstvo dalo svoje častno priznanj e—i*volilo g* za ljudskega poslanca. Kmalu po osvoboditvi so za drugo—ne vštevši ponat doslej izšle že štiri novTH hove knjige, napisane v gl nem še pred vojno. Knjig/* Kotelj do Belih vod" je zbi avtobiografskih spominov m potnih vtisov, objavljenih noma že pred vojno po ri revijah, je zbirka del, ki gajo v pereče probleme I pod domačo Peco in Uršljo' ro. — Druga Prežihova knji "Borba na tujih tleh" je evropskih potopisov iz dni let, ki jih je pisatelj moral | živeti v tujini, ko je prehc domala vso Evropo. Se z večjim zanimanjem navdušenostjo je naše ljudstv —zlasti podeželsko—poseglo obsežnem Prežihovem romai "Jamnica". Roman "Jamnic ki ga je pisatelj končal tik razpadom stare Jugoslavije, roman srenje, koroške vasi ■ njeno družbeno in zgodovir problematiko. Pisatelj je v sv jem delu obdelal razdobje mi dvema svetovnima vojnama, pisal prodor bančnega kapita v koroško vas, vrtinec gospoda ske krize in postopno propad nje in obubožan je vasi. — V Jamnica je v razsežnem rom nu opisana Uko po domače, i vo in natančno, da se ob bran počutimo, ko da bi bili nje občani. V priznanje za rom "Jamnica" je Komite za kult ro in umetnost FLR Jugoslav je pred nekaj tedni, pri oce po vojni natisnjenih del jug slovanskih književnikov, Prej hovemu Vorancu podelil dru| nagrado. Ravno v teh dneh pa je izš nova, najnovejša Prežiha knjiga "Naši mejniki"-kratl storije iz minulih dni. Zbirl "Naši mejniki" vsebuje 17 mo nih črtic oziroma novel iz pra kar minule vojne. Nekaj izm teh črtic je bilo že objavljen v našem dnevnem časopisju. Prežihov Voranc je velik, g tovo največji sodobni slovens pisatelj literarne realisti« smeri. Zelo je priljubljen m t ljudstvom, zlasti pri podezc skem in med delavstvom. Lju in drag nam je vsem zarai svoje pripovedne moči, sociali globine, preprostosti in zara< kremenitega ljudskega izraz nja in upodabljanja naših lju< —(Iz Mladine.) Razni mali oglati STEADY JOB for WOMAN for light housework and persow laundry—5 days a week Noon thru dinner MIDWAY 6459 H1ŠINJE STALNO KRATKOURNO DEL< ČI3TA. MODERNA POSLOPJA a IZREDNO VISOKE PLAČE: 72ttc na ura za pričetek 77ttc na uro po 3 mesecih 82 Mi na uro po 6 mesecih a 5 in 6 DNEVNI TEDEN a URE: 5:30 do polnoči a PLAČANE POČITNICE IN - PRAZNIKI a UNIFORMO PRESKRBIMO, PROSTO PRANJE • VEČ DELAVSKIH UGODNOSTI Skušali vas bomo uposliti blirt vsiegs doma Pridite ln fvori* - AU" Uposlevslni ursd rs ženske Illinois Bell Telephone Co. 809 W. Washington St Listnica ui^nittTt EarpeétnJsak^P«^^, oolašanJa — ---- _ «|lk društev «Udr-O* ££ niaacij. ali pe kako dn*» se dilnalt denarja, naj v ^ p—««k - ■ sfènnls kakor tudi "" ell tombulakih sekala** _ ed nas. d* ^ "tako oglašanje Is