Izha a vsak Četrtek. Cena mu je 3 K na leto. (Za Nemčijo 3 K 60 vin., za Ameriko in druge tuje države 1 K 60 vin.) - Posamezne Številke se pro-==: dajajo po 10 vin. ==
Slovenskm ljudstvo v pouk in zabavo.
Spisi in dopisi se pošiljalo: Uredništvu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve
ulice 2. Naročnina, reklamacije iu In-serati pa: Upravništvu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice Stev. 2.
Štev. 43.
V Ljubljani, dne 28. oktobra 1909.
Leto XXII.
Železnica Brežice-Rudo I-fovo.
To železnico si živo želi vse prebivalstvo od Brežic do Rudolfovega. Potrebna je iz vseli ozirov, ne samo iz gospodarskih, ampak tudi iz strategičnih, ker bi bila del nove tretje zveze Dunaja preko vz-Jiodne Štajerske in južne Kranjske do Tr-sta in Pulja. Važnosti te železnice so si v svesti vsi merodajni visoki državni in vojaški krogi. Brez dvoma se ta proga enkrat izvrši. Vprašanje je samo, kedaj bo država zopet imela bolj polne kase, kakor jih ima zdaj, ko nam je vojna nevarnost radi Bosne požrla toliko milijonov.
Naša skupna želja je, da se čimprej zgradi ta železnica, ki bi tekla od Brežic po krškem in šentjernejskem obljudenem in imovitein polju sprva vsaj do Rudolfo-vega, potem pa šc naprej ob Krki na Do-'brepolje in čez Bloke proti Trstu.
Sicer že obstoji v Brcžicah neki odbor, ki naj bi preskrbel vse potrebne predpriprave za zgradbo proge od Rogatca do Brežic in dalje do Rndolfovega. Ali v tem odboru sedijo predvsem brežiški nemški gospodje, ki se nič ne brigajo za svoje tovariše-odbornike iz Kranjskega in 'ki delajo vse na tihem. Mar so jim predvsem le koristi Brežic, ki so itak vsled novega mostu potegnile nase vso korist, ker gre ves promet od Rudolfovega in iz šent-iernejskih bogatih krajev v Brežice. Kaj so brežiški gospodje za Kranjsko storili, tega ne ve nihče. A sklepamo, da nič iz tega, ker še obveščali niso kranjskih odbornikov o svojih korakih.
Zaradi tega se je dne 2. t. m. osnoval (V Brežicah novi železniški odbor, ki hoče z.vso vnemo in javno delati na to. da se zgradba te železnice čimprej pospeši. No-iVi odbor obstoji iz 32 odbornikov, in sicer
iz vseh deželnih in državnih poslancev prizadetih okrajev na Štajerskem in Kranjskem, iz mnogo vplivnih domačih mož, županov in interesentov dotičnih okrajev, in sicer brez razlike naših slovenskih strank.
Častni predsednik za Kranjsko je v tem odboru gospod deželni glavar plem. Suklje, ki je veščak v železniških vprašanjih in ki bo gotovo pomagal odboru z vsemi svojimi silami in izkušnjami in z vsem svojim vplivom.
Za Štajersko pa je častni predsednik deželnega glavarja namestnik gospod dr. Jankovič.
Ta odbor obstoji iz svežih, domačih sil. Vsi odborniki so delavni in vneti za obči blagor. Ne gre se tu za politiko in strankarstvo, ampak za stvarno delo. Ne gre se za konkurenco s prejšnjim odborom, ampak zato, da se čimprej vse preskrbi, da izvojttjemo zgradbo te za Dolenjsko toli važne železne ccste kakor hitro mogoče.
Prejšnji odbor, kjer imajo glavno besedo brežiški nemški gospodje, je razlju-ten, da se je ustanovil novi odbor domačih mož in najvažnejših, najvplivnejših čini-teljcv. V posebnih letakih napada ta novi odbor, češ, da so v njem sami »politični hujskači«. Nam je vseeno, kaj ti brežiški gospodje mislijo. Prepričani pa smo, da bo novi odbor po svoji sestavi iz delavnih in vplivnih mož pač dosegel hitreje in več, kakor so oni v dosedanjih dveh letih dosegli in storili. Kdor hoče svoji dobri stvari koristiti, naj se ne da zdaj preslepiti po zmešarijah brežiških nemških gospodov, ampak naj pristopi novemu odboru in ga naj podpira. Pojdimo z novim odborom k skupnemu lepemu cilju!
V zadevi te železnice je dne 10. t. m. imel v Krškem pri Šenerju državni poslanec dr. Hočevar javen shod. Zalibože se vsled skrajno slabega vremena shoda niso
udeležili razun domačinov in Leskovča-nov tudi interesentje iz občin Cerklje, Sv. Križ, Kostanjevica itd. Zborovalci so eno« urnemu govoru dr. Hočevarja sledili z velikim zanimanjem in mu izrazili svoje po* polno zaupanje.
V svesti si velike važnosti te železnice je občinski odbor krški v svoji seji dne 10. t. m. sklenil za predpriprave prispevati znesek do 5000 K, ako bo železnica tako tekla, da bo kolodvor v obsegu krške občine.
Kje se bo proga gradila, je odvisno pač od tega, kako se pogodijo občine in kraji med seboj, in katera bode cenejša in donašala več prometa. Danes se ne mora reči natančno, po kateri liniji se bode proga gradila. Ali v interesu vseh občin, ki pridejo v obližje bodoče železnice, jc. da se zanjo živo brigajo, da prispevajo k stroškom za predpriprave, in da podpirajo novi železniški odbor po vseh močeh. Ob vsakem selu ne more iti nobena železnica. Bodimo hvaležni, da jo vendar že enkrat dobimo vsaj v bližino. To doseči pa nam je mogoče.
Zadnji teden v ki Aru.
(Dalje.)
Poslanec Povše je poročal o g o -s p o d i n j s k i h tečajih: Dovolilo se je za gospodinjske tečaje za letos 3000 K, za prihodnje pa 15.000 K. Tak tečaj imajo letos na Vrhniki. Otvoril se je v Repnjali. Na ta način bodo dobile potreben gospodinjski pouk naša dekleta, bodoče gospodinje. Ravno ta poslanec je poročal
o osuševanju zemljišč v krašenjski dolini.
Deželnemu odboru $e je naročilo, da pripravi potrebne načrte in proračune. Pri tej priliki se je dr. Krek zavzel za na-
stavljenje deželnega travniškega mojstra. Poslanec Mandelj je utemeljeval nujnost
uravnave potoka Vlšenjce.
Dobilo bi sc mnogo dobrih travnikov. Za preložitev klancev na deželni cesti Ribnica-Sodražica se je zavzel poslanec B a r t o 1. Nato je poročal posJ. Povše
o novem poslovniku za deželni odbor ln službeni pragmatiki za deželne uslužbence.
Razprave sta se udeležila poslanca dr. Šusteršič in dr. L a m p e. Nato se jc po poročilu poslanca J a r c a sprejel
pokojninski štatut za deželne uslužbence.
Sklenila se je podpora za zgradbo mostu v občini I š k a I- o k a.
O ustanovitvi deželnega urada za pospeševanje obrti je poročal poslanec dr. Žitnik. Ta zavod je velike važnosti za povzdigo male obrti in rokodelstva. Dasi ima deželni zbor kmečko večino, ne prezira želj in potreb obrtnikov. Temu zavodu bo stal ob strani
obrtni svet,
ki bo posvetovalni organ deželnega odbora o stvareh, ki se tičejo obrti. Pred-Jagal jc ta svet poslanec dr. Zajec. — O raznih cestnih zadevali je poročal poslanec Jaklič. Tako o uvrstitvi občinske ceste
KnejLužarje
med okrajne ceste. Ze 35 let je ta stvar v deželnem zboru. Pred 16 leti je deželni odbor vsled sklepa deželnega zbora zahteval od cestnega odbora velikolaškega izjavo o tem, ali se cesta sprejme ali ne. Toda cestni odbor niti odgovoril ni na to. Bomo videli, če bo cestni odbor veliko-laški vsaj zdaj se zganil. Ravno tako potrebna jc cestna zgradba
Mala gora - Struge.
Načrti ceste Mala gora-Polom so pač že izgotovljeni in tudi stroški proračunani, a večji del polomske fare, zlasti vasi Ku-kovo in Viborec, bi ne imele od te ceste nobenega dobička, zato želijo, da se napravi cestna zveza na Struge, da bi imeli bližje postajo. __
Poslanec Šolmajer je poročal o
odpravi premij za pokončavanje zveri.
Teh ni več. Ako se pa še kak medved od kod prikaže, gre pa itak vsak lovec, ki ima kaj kora-jže, za njim in je ponosen, če ga podere. Namesto teh premij se pa na predlog dr. Susteršiča dovoli 4000 K za podporo občinam, ki bodo dajale premije za pobijanje gadov in modrasov. Po poročilu poslanca Jakliča se nastavita še dva deželna živinozdravnlka, od katerih bo jeden nastavljen v Ribnici.
Poslanec Košak
je poročal o cesti od Pilpahove grajščine do Viderge, dalje o cesti Nemška vas-Lukovk - Trebelno, Seničica - Golobrdo-Babni dol. Za zgradbo občinske ceste
Bohinjska Bistrica - Ravne
se dovoli 2000 K. Poleg tega je bilo v ponedeljek rešenih še nekaj drugih stvari. 2>
Od celega obširnega dnevnega reda so bile ob pol dveh ponoči obravnane vse točke razen predloge
o spremembi občinskega reda ln občinskega volivnega reda.
Deželni glavar zaradi pozne ure pretrga sejo in določi nadaljevanje seje za tisti dan opoldne. Od tedaj, ko je vpeljana za volitve v državni zbor splošna in ena-ka volivna pravica in je tudi za deželni zbor volivna pravica razširjena tudi na tiste sloje prebivalstva, ki je prej niso imeli, je postala izprememba občinskega volivnega reda nujna. Na shodih S. L. S. se je to neštetokrat povdarjalo in naši poslanci so obetali, da to tudi izvrše takoj, ko bo mogoče. Vsled naloga, ki ga je bil dal deželni zbor meseca januarja deželnemu odboru, je ta predlož.l načrt izpre-menjenega občinskega volivnega reda, o njem se je posvetoval ustavni odsek in v zbornici je poročal profesor Jarc. Kakor vsaka ljudstvu prijazna postava ni prav liberalcem, tako tudi nasvetovana izprememba občinskega reda in volivnega reda slovensk.m in nemškim liberalcem ni všeč. Zato so šli v boj proti nji. Nemci vsled tega, ker bodo nekatere občine, kjer Nemci po krivici nosijo zvonec, tako v Tržiču, na Jesenicah in drugod, po novem volivnem redu izgubili, kakor bodo izgubili slovenski liberalci mnogo občin, v katerih sedaj še ob volitvah odločuje liberalno uradništvo. Voditelj Nemcev baron Zvegelj se je potegoval za to, da ostane pri starem. Volijo naj častni občani ravno tako v prvem razredu kakor sedaj. Ostanejo naj tudi virilisti. Dr. Triller je jamral, da bo njegova stranka oškodovana. Izborno je oba zavračal dr. Šusteršič. Mi smo za demokratiziranje, za ljudske koristi. — Po občinah zadržuje plutokra-cija (denarni mogotci) občinski napredek. Mi prevzamemo odgovornost za občinsko volivno preosnovo. Ljudstvo si jo želi. Tukaj izvršujemo voljo ljudstva! Zakon jc nujno potreben, se mora izvršiti in se bo tudi izvršil! (Zbornica mu je viharno ploskala.) V podrobni raizpravi se je oglasilo več govornikov. Dr. Triller se je ogreval za volivno pravico mladoletnih in da bi ženske osebno volile. J a k 1 i č je za volivno pravico učiteljic, ker jo imajo že po starem zakonu. P i b e r izraža svoje veselje, da dobe tudi delavci volivno pravico v občini. Novi volivni red naj popravi delavcem desetletja sem storjeno krivico. Dolžni smo jim dati, kar jim gre po božji in človeški postavi. Višnikar se je potegoval za uradništvo. (Kajpada! Kaj njemu mar drugi ljudje.) Zavrnil ga je dr. Pegan, ki je krenil tudi dr. Trillerja. Dr. K r e k je bil proti temu, da bi se dala volivna pravica mladoletnim. Dasi je za volivno pravico žensk, vendar dokler ni ta splošno vpeljana se protivi, da bi ženske volivke izvrševale volivno pravico že zdaj osebno.
Konečno še profesor Jarc ovrže ugovore nasprotnikov. Z glasovi naših poslancev je bil občinski volivni red sprejet in pa resolucija poslanca B a r t o 1 a, ki zahteva od vlade povračilo občinam za posle v prenešenem delokrogu.
Glavne izpremembe v novem zakonu so: Volitev bo tajna. Vršila se bo po list. kili. Volilo se bo v treh razredih. V prvem bo dve petini davkoplačevalcev, v drugem pa tri petine. V tretjem razredu bodo pa volili vsi davkoplačevalci in pa tisti, ki nič davka ne plačujejo, skupaj. Uradništvo bo volilo deloma v II. volivnem razredu, in sicer tisti, ki plačujejo nad 30 K davka, sicer pa v tretjem. Častni občani bodo volili v tretjem razredu. Torej ne bo treba več fabricirati častnih občanov, ker ne bodo mogli več odločevati pri volitvah. Tudi virilistov novi zakon ne pozna. Splošne in enake volivne pravice za občine pa deželni zbor ni mogel uvesti, ker je državni občinski zakon ne pozna.
A že to je velikanski korak naprej. Trdno se nadejamo, da bo S. L. S. izboljšala tudi druga določila občinskega reda. ,
Koncem seje je poslanec L a v r e n -č i č vprašal deželnega glavarja kako je z
uravnavo Kamniške Bistrice.
O tem smo poročali v »Razgledu; zadnje številke.
Nič bolje kakor prejšnji dan se ni godilo liberalcem in Nemcem v seji dne 13. vinotoka, ko se je obravnavala
nova šolska postava o nadzorstvu šol.
S to postavo ima S. L. S. namen dati ljudstvu, t. j. občinam več vpl.va na sol-stvo Po tej postavi bo imenoval cesar zastopnike učiteljstva v deželni šolski svet na predlog deželnega odbora, lako dobimo v deželni šolski svet namesto od vlaae odvisnih ljudi može, ki bodo poleg stanovskih koristi varovali tudi korist dežele. V okrajne šolske svete pa bode vsak sodni okraj poslal zastopnika, ki se bode izvolil v skupščini starešinstev vseh občin sodnega okraja. Na ta način se bo pomnožil vpliv občin v okrajnih šolskih svetili. Jc še več drugih določb, ki so zelo važne, o kater.h pa bo napisal daljšo razpravo poročevalec deželnega odbora, ki je načrt sestavil. Kjerkoli se ima pomnožiti vpliv ljudstva, tedaj so pokonci liberalci, ki so še vedno tistega mnenja, da naj kmet plača pa molči. Zato so planili liberalci po konci in se uprli novi postavi, kolikor je bilo mogoče. Najdalje se je mučil Gangl. Njemu ni bilo všeč, da se razpravlja o tej postavi. Naj bi se rajše razpravljalo o zboljšanju plač. On hoče odpraviti krajne šolske nadzornike. Pri nastavljanju učiteljev naj bi ne imeli krajni šolski sveti prav nič govoriti. Učiteljske zastopnike v dcz. šolski svet naj bi volilo učiteljstvo samo. (To zahteva gotovo samo zato, ker upa, da bi bili sedaj izvoljeni še liberalni učitelji. Op. poroč.) In sploh mu iti bilo nič prav. Pomagal mu je dr. Triller. Njemu je bilo pa najbolj čez glavo to, da bo odslej deželni odbor poslal svoje zastopnike v mestni šolski svet. Gospodje bi bili najraje sami. Tretji v ti čedni družbi je bil pa dr. Eger. Imel je ravno tiste bolečine, kakor prejšnja liberalna govornika, poleg tega je pa hotel še, da se ohrani v okrajnih šolskih svetih vpliv nemštva in če mogoče, naj bi bili zastopani v okrajnih šolski" svetih in deželnem Šolskem svetu pro*
;estantje. Vsem je lepo odgovarjal poslanec
dekan Lavrenčič.
Izvajal je: Nova postava bo ustrezala zahtevam našega ljudstva, ki dobi sedaj primeren vpliv v šolskih svetih. Ljudstvo zahteva krščansko šolo, versko in domoljubno vzgojo mladine. Liberalcem to ni všeč. Nekateri učitelji gore za svobodno šolo in svobodno misel. Zato jih ljudstvo ne nuira. Zato je nasprotno zboljšanju plač. A ljudstvo pa ceni tiste učitelje, ki so bili tudi v hudih časih v njegov.h vrstah. Zasluga teh bo, ako se zboljšajo plače, ne pa Ganglova zasluga. Ako je Gangl pravil, da so bili krajni šolski nadzorniki nesposobni, moram povedati, da so jih nam nastavili liberalni okrajni šolski sveti. Gangla ■ie zavrnil tudi poslanec J a k 1 ič, očitajoč mu
hinavščino.
Rekel je: Gangl je izjavil, da naj se šola izvzame iz politiškili vprašanj. To izjavo moramo vzeti zelo previdno na znanje. Gangl in njegova stranka si misli ob takih izjavah samo to, da bi se šola osvo-bod la vsakega verskega vpliva. To jim smrdi! Povsod si hočejo stranke, zlasti svobodomiselne, priboriti vpliv na šolo. Gangl in njegovi tovariši pa naj nc zanašajo politike v šolo, potem bo veliko hitreje prišel čas, da se uresničijo težnje učiteljskega stanu.
Dr. Krek
je obdelal dr. Egra, ki sc je naenkrat za-;vzcl za varstvo narodnih manjšin. Naj pogleda na Štajersko in Koroško. Svojim somišljenikom v onih deželah naj to pove. Ko se bo drugod za narodne manjšine preskrbelo, se bo tudi pri nas. Napram Gan-gltt pa jc rekel: Nam se gre ravno tako za vpliv na šolo, kakor se liberalci bore zoper vpliv cerkve na šolo. Le bodimo odkritosrčni! Iz šolskega vprašanja se polivka izključiti ne more, ker vsaka politična stranka hoče uveljaviti svoj vpliv na šolo.
Poslanec Ravnikar
je povedal, zakaj liberalni učitelji niso priljubljeni pri ljudstvu. Liberalcem je pa povedal, da takrat, ko so imeli v deželnem šolskem svetu moč in vpliv, bi bili lahko učiteljem dali plače, kakršne bi bili hoteli, a so govorili, da so zahteve učiteljske pretirane; sedaj pa, ko nimajo več moči in nobene obljube izpolniti nc morejo, pa učiteljem vse mogoče obetajo. Liberalci so bili razburjeni.
Ljubljana dobi v mestnem šolskem svetu
štiri zastopnike.
Ta predlog je stavil načelnik Slovenske Ljudske Stranke dr. šusteršič, ki je izjavil, da nikakor ne gre, da bi bila Ljubljana slabše zastopana v šolskem svetu, kakor pa kmečke občine. Ko je še pojasnil prof. J a rc, da je Ljubljana nekdaj zato dobila zastopnika v mestnem šolskem svetu, da se je pomnožil vpliv Nemcev, je bila postava z glasovi poslancev S. L. S. sprejeta in odklonjeni predlogi, ki so jih stavili liberalci in Nemci.
Takoj nato se je začela razprava o Postavi za
izboljšanje pašnikov,
0	kateri je temeljito poročal poslanec
1	lber. Meseca januarja smo sklenili zakon o zboljšanju planin, sedaj je pa v razpravi zakon o izboljšanju pašnikov sploh. Za uspešni razvoj živinoreje je izboljšanje pašn.kov neobhodno potrebno. Pašniški svet naj se ohrani, pa naj se primerno obdeluje, da bo več korstil. Ker živinorejci vseh stroškov ne zmorejo, naj pomaga država in dežela. Podpora se bo dajala zadrugam, občinam, pa tudi posameznikom, znašala pa bo 20—30%. Razprave se udeleže poslanec Demšar, katerega govor je pohvalil v svojem govoru tudi dr. Tavčar. Demšarjev govor prinese »Domoljub«. Potem dr. Krek in Šolmajer. Dr. K r e k je stavil predlog: Deželni odbor naj čimpreje izdela zakonski načrt o zlaganju
skupnih zemljišč. Ko je bil ta zakonski načrt sprejet, je poslanec dr. Žitnik poročal
o podporah za šolske zgradbe.
Razdeli se 24.000 K. Revne občine, ki so gradile nova šolska poslopja, dobe nekaj podpore, a prositi pa morajo potom deželnega šolskega sveta. Ta odločuje, koliko podpore dobi kaka občina. Potem je poročal poslanec Jaklič o
kranjski transverzalni železnici,
ki naj bi šla po krški dolini. Vse ondotne občine, ki se takrat, ko se je gradila dolenjska železnica, niso dosti brigale za železnico, prosijo, da se gradi železnica po krški dolini. Predlaga, da se deželni odbor obrne na železniško ministrstvo in pa na vojno, ter se naj opozori na veliko važnost te železnice. Za to železnico govore poslanci Šolmajer, Dular in Bartol, ki je grajal postopanje upravnega odbora dolenjske železnice glede postaje v Zlebiču in postajališča v Lipovcu. Na potrebe
kmečkega prebivalstva se čisto nič ne ozira. Ni samo potrebna v Žleb ču postaja, ampak tudi dovlačnica iz Sodraž.ce; na njegov predlog se obrne deželni odbor na upravo dolenjskih železnic, da vendar zgradi v Zlebiču posta o :n otvn<-- ^^staja-iiscc v L.povcu.
Deželni kulturni svet in stanovsko zastopstvo kmetov
Zunanjščina tovarne novoizumljenih motornih voz v Omahi, Amerika. (Glej dopis.)
turni svet. Tako postavo naj izdela deželni odbor. Vsa zbornica je glasovala za to.
Poslanec Matjašič
se je zavzel za odpravo klancev na Kar-lovski cesti in pa za gradnjo belokranjske železnice, ki bi se morala zgraditi do oktobra 1910., a še zdaj niso edini, kod bfl tekla. Deželni predsednik je izjavil, da je vlada vstavila za odpravo klancev v proračun 60.000 K, glede železnice se bo pa ogled vršil še letos v pozni jeseni in se bodo načrti še to zimo pripravili. Potem so še poročali posl. Povše in dr. Žitnik o raznih podporah, poslanec H I a d n i k o uvrstitvi stare ceste iz Vrhnike v Idrijo med okrajne ceste in preložitvi ceste med Bučko in Rako. Zaradi
žirovske ceste
je interpeliral poslanec Perhavc deželnega glavarja, zaradi
je zahteval dr. Lampe. Dvigniti moramo stanovsko zavest kmetijstva. Poljedelstvo ne napreduje dovolj in kmečko delo se zaničuje. Zemlje se polaščajo špekulantje, da ž njo barantajo. Imamo neobdelane zemlje še mnogo, a naši ljudje se izseljujejo v Ameriko. Treba je pouka in varstva kmetijstvu. Zato je potreba, da ustvarimo stanovsko zastopstvo kmetov in deželni kul-
hrvaških buš
na Doslanci Demšar, Zabret in Jarc. Tr-govd pasejo po kmečkih posestvih, aoroz-Ki ničesar nc ukrenejo proti tem škod-S icem Poslanec Piber je vprašal deželna predsednika, zakaj c. kr. gozdni čuvaji streljajo ovce. ko prestopno cesarske gozde Poslanec Dular je pa vprašal dez. glavarja, kdaj se bo zgradil
deželni most čez Krko v Vavti vasi.
(Konec prihodnjič.)
Zimska kmetiisk* na Grmu.
S preuredbo kmetijske šole na Grmu c0 se strokovni izobrazbi naših kmetskih ivladeničev odprla vrata na steza]. Sedaj se ne more niliče več izgovarjati, da se šola premalo ozira na potrebe raznih naših krajev. Pogoji šolanja so tako ugodni, Ja obiskujejo šolo lahko Dolenjci m No-tranjci iz vinorodnih krajev kakor tudi Gorenjci in drugi deželani iz ž vinorejskih in poljedelskih krajev. Za vse je skrbljeno. Za kinetske sinove iz vinorodnih kraiev se je vpeljala letna šola, za vse druge pa zimska šola, tako da ustreza s to svojo uredbo vsem potrebam kranjskih gospo-darjev.
Najvažnejši korak za napredek strokovne izobrazbe našega ljudstva se je naprav I s tem, da se je vpeljala zimska šola.
Koliko kmetskih mladeničev, ki so pouka potrebni in željni, pohaja po zimi doma brez vsakega duševnega dela! Koliko zlatega časa se izgubi s tem za stanovsko .zobrazbo! Vsem tem mladeničem je treba strokovnega pouka, da se pripravijo za svoj pokiic! Vsem tem se nudi sedaj na Grmu zlata prilika, da se praktično izučč v živinoreji, v prašičjereji, v mlekarstvu, v porabi in pripravi raznih krmil, v ravnanju z gnojem, v napravi gnoj:šč, v porabi umetnih gnojil, v izboljšanju hlevov, v pe-rutninarstvu itd. itd. Saj je zimski čas najugodnejši čas, da se učenci praktično vadi o v vseh teh stvareh.
Kmetijska šola na Grmu bi morala biti odslej vsako leto polna zimskih učencev in samih sinov, ki so namenjeni za dom. Prednosti zimskega šolanja so namreč dandanes tako velike, da bi jih ne smel prezreti noben gospodar, komur je količkaj na tem, da se sin nekoliko bolj izuči in bolj pripravi za kmetski stan, kakor se je sam pripravil. Ne le da traja ta pouk po zimi, torej v času, ko je najlepša prilika za pouk kmetske mladine in ko se kmetski sin najlažje odtrga od hiše, ampak zimska šola je tudi najcenejša. Zimska šola traja dve zimi po pet mesecev, od novembra do konca marca, skupaj torej deset mesecev. 'Z mesecem aprilom gredo učenci domu, da pomagajo pri očetovem gospodarstvu. Kavno s to uredbo so se te šole tako priljubile, ker se v resnici ozirajo na potrebe domačega gospodarstva in gr^lo kmetu najbolj na roko.
Velika ugodnost je pa tudi to, da je za obisk te šole določenih dvajset št.pen-dij po 150 K za vsak tečaj.
Velike so tedaj prednosti in usodnosti zimskega šolanja in zato nujno opozarjamo naše gospodarje na to preosnovo šole, s katero je obisk šole izdatno olajšati, s katero pa tudi raznim potrebam kranjskih kmetovalcev veliko bolj ustreza kakor dosedaj. Obračamo se obenem pa tudi na vse piijateije kmetijskega šolstva z nujno prošnjo, da opozarjajo naše gospodarje na prednosti zimske šole.
Političen pregled.
DRŽAVNI ZBOR.
Vsem našim somišljenikom so gotovo v živem spominu borbe, ki so jih vodili naši poslanci v minulem poletju v državnem zboru zaradi tega. ker je sedanja vlada sokriva, da se je ustanovila oderuška agrarna banka v Bosni, in je vlada tako sovražna Slovencem. Takrat je zahtevala vlada od državnega zbora še več postav, naši poslanci so pa rekli, ničesar več ne dobi ta vlada, zvezali so sc s češkimi kmečkimi pos anci ter so zastavili ves dnevni red razpravam državnega zbora. Vlada in njene stranke so poskusile vse reči, da bi omečile naše poslance, a tj se niso udali, ostali so moški in vlada si ni mogla pomagati drugače, nego da je zaključila državni zbor. Vlada je mislila, da bo na ta način upognila naše poslance tem ložje, ker se je nade ala, da bodo liberalci nahujskali naše ljudstvo proti svojim po-s ancem in jih pognali vladi in Nemcem pod noge. Pa naši ljudje so veliko preveč brihtni, da ne bi spoznali namen vlade in liberalcev, pa se je zgodilo ravno nasprotno. Na številnih shodih so odobrili politiko svojih poslancev, ki imajo sedaj še večjo zaslombo pri svojih volivcih. Vlada je hotela že meseca septembra sklicati državni zbor, a naši poslanci so izjavili, da morajo prej zborovati deželni zbori, kakor državni zbor, in vlada se je morala udati. Sedaj pa, ko so dež. zbori izvršili nekaj svojega dela, je vlada sklicala drž. zbor. In sedaj? Vlada je ravno v tem položaju, kakor je bila. Nasproti ji sto-je združeni Slovenci in Cehi, ki ravno tako odločujejo v državnem zboru, kakor so že pred meseci. Vlada in njene stranke prvi dan državnega zbora niti predsedstva niso mogle dobiti. Tu so pokazali združeni Slovani, da brez ali proti njim se tudi sedaj ne bo v državnem zboru nič sklepalo. To je bil dovolj jasen opomin vladi! Bele v drugi seji. t. j. v petek, je bilo izvoljeno predsedstvo, med njimi tudi naš poslanec Josip Pogačnik.
KAJ PA SEDAJ?
Slovenci in Čehi so vložili 14 nujnih predlogov, ki se imajo vsi prej rešiti, kakor pa vladne predloge, ki so vladi in njenim strankam zelo na srcu. Vlada in nje-me stranke seveda vplivajo — včasih po čudnih ovinkih — na naše poslance, da bi
odnehali in obetajo, da finančni minister ,ne bo tako trdosrčen nasproti Slovencem, kakor je bil. Na ta način nas skušajo orne-čiti, ker vedo, da se naši poslanci razpusta državnega zbora ne boje. Pa tudi na ta način ne bo nič. Naši poslanci ne prodajajo svojega prepričanja. Vsa banda, ki sedi na ministrskih sedežih, mora izginiti, prej se naši poslanci sploh ne pogajajo. Kdor jc kriv, tisti naj bo tudi kaznovan, lit že se govori, da pojde ministrstvo, ker visoki krogi so čimdalje bolj prepričani, da to ministrstvo ne more napraviti reda v zbornici. Ko bomo v prihodnje pisali poročilo v »Domoljubu«, upamo, da bomo lahko že kaj bolj natančno povedali. Upamo, da bodo naši poslanci tudi na Dunaju zmagali.
POLOŽAJ NA OGRSKEM
je vedno bolj zamotan, ker ga ogrski ministri, ki pravijo, da ga rešujejo, sami vedno bolj zapletajo, da bi v kalnem ribarili. Kronski svet, ki se je vršil 20. t. m. pod cesarjevim predsedstvom in katerega so se udeležili vsi ogrski ministri, ni imel nobenega uspeha. Cesar je izrazil željo, naj bi še daije skupno delovale koalicijske stranke. Seveda bi bila njihova dolžnost, da uvedejo, kakor so obljubile vladarju, pravično volivno reformo. Mažari seveda mislijo, da je obijubiti in dati preveč ter zahtevajo zopet narodnih koncesi'. Grof Julij Andrassy ne zahteva nič več, kot popolnoma samostojno ogrsko honvedsko (domobransko) armado, samostojni delokrog honvedskega ministra, popolno enakopravnost avstrijskih in ogrskih grbov v armadi, ter mažarski polkovni jezik v mizarskih polkih. Preskromni Mažari ravno niso, to jim mora vsak priznati. Seveda bi bili ti gospodje nazadnje šc pripravljeni zopet kaj obijubiti, da bi nastala, ko nc bi hoteli držati obljube, zopet kriza in z njo prilika, zopet kaj zahtevati.
HRVAŠKO.
Ustanovni shod V. L. S. v Ljubljani bode, kakor kaže, tudi na Hrvaškem obrodil dober sad. Vodja »Hrvatske se jačke stranke«, Stjepan Radič, piše v svoem glasilu, da je zadnji čas, da se tudi med Hrvati ustanovi kaj takega, kot jc naša politična organizacija, ter bo tudi sam priče! delati na to, da postane ta misel meso in kri. Politične razmere so danes na Hrvaškem res take, da jih morejo biti veseli samo Mažari. Številne stranke sc prepirajo takorekoč za prazen nič, med tcin se pa po Slavoniji mirno naseljujejo Mažari in Nemci, tako da je v Slavoniji komaj se polovica prebivalstva hrvaškega. V Osj> ku pride 11. pr. na vsakega hrvaškega ali srbskega doseljenca 12 do 15 Mažarov m dva do trije Nemci. Čudno se skoraj zdi, da se ne morejo združiti hrvaške stranke, katerih nobena ni na odločno protikatoli-škem stališču, razun pokretašev. Skoraj gotovo pa je temu vzrok ravno to, da nobena teh strank tudi ne zavzema odločno katoliškega stališča, kar bi druge stranke prisililo, da svoj kulturni program ias"e)® .izrazijo in tako povzročilo, da se duhov. Jočijo in, kar jih stoji na stališču katoliškega svetovnega naziranja, združijo
skupnem temelju. Pomanjkanje jasnosti je gotovo glavni vzrok, žalostnih političnih irazmer na Hrvaškem.
BOSANSKA USTAVA
še sedaj ni bila razglašena, ko bi bila morala biti že 5. t. m., ker ogrska vlada ugovarja njeni razglasitvi, dasi je ustavi sami pritrdila, češ, da v stanju krize ne more storiti ničesar, za kar bi morala prevzeti odgovornost.
DEŽELNI ZBORI.
Bukovinski deželni zbor je sprejel jako zapleteno volivno reformo s splošno skupino, podvojitvijo mandatov ter z uvedbo večinskih in inan-jšinjskih zasto-' pov po mestih z mešanim prebivalstvom. — Tudi v gališkem deželnem zboru je bil predložen načrt volivne preosnove, radi česar sc načelnik »Poljske Ljudske Stran-,ke« Stapinski ni nrogel udeležiti ustanovnega shoda V. L. S. Ker je pa prišla vo-livna reforma prekasno v razpravo, se je sklenilo, da ostane odsek za volivno pre-osnovo permanenten.
v srbiji
ie demisijoniralo Novakovičevo ministrstvo radi tresporazumljenja pri najetju državnega posojila. Sestavo nove vlade je kralj Peter poveril rad'kalcema Pasiču in Ljubi Stojaooviču. Na brže bo Pasič ministrski predsednik, Milovanovič pa zopet minister za zunanje zadeve. Nekateri govore, da postane ministrski predsednik Andre NikoJič. Nova vlada'bode zahtevala <;d skupščine 150 milijonov frankov poso-
v Črni gori
kar nc more priti do miru. Knez Nikola je mislil, da je s tem, da da ustavo na papirju. že zadovoljil svoje ljudstvo, katerega ealiteva po ustavi je bila vsak dati bolj močna. Ko sc jc pa prepriča1, da bo treba z ustavo izpremeniti tudi način vladanja, sc jc začel kesati svojega koraka, in kmalu je imela Črna gora afere, v katere so bili zapleteni ravno oni, ki so si največ prizadevali, da pribore ljudstvu nekaj svobode. i() zadnji aferi se nič prav ne ve, kako jc iliastala in kakšnega pomena je, ker vlada vse taji, kar ve o nje-j. Baje so vsega krivi iiickateri ljudje, 'ki so poizkušali rešiti svoje zaprte tovariše. Toda iz aretacij se da (Sklepati, da je vzrok vsega iskati kje dru-igje, da le zadeva zelo važna, zraven pa itudj v največji meri resna, če je res, kar ■se trdi z druge strani, da je na čelu zarote proti knezu prestolonaslednik Danilo sam. Baje je prestolonaslednika tega obdolžil •njegov brat, kneževič Mirko, ki bi rad sam postal prestolonaslednik, ter je zadnjo afero porabil za to, da očrni brata. Na vsak način nj vse v redu v Črni gori. Samo odkritosrčne in korenite reforme morejo končati borbo med knezom in ljudstvom ter odpraviti sedanje nezdrave razmere.
RUSKI CAR
Potuje sedaj v Italijo, kjer so se vršile zelo obširne varnostne priprave za njegov prihod. Laški socialisti so nalepili po vseih vogalih javnih poslopij v Rimu oklic, kjer očitajo carju krvoločnost ter napovedujejo
■za dan njegovega prihoda velika zborovanja, kjer bodo protestirali proti carju in ruski absolutistični vladi. — Poljakom se na Ruskem ne godi dosti boljše kot na ■Pruskem. Ruska birokracija je razpustila kijevsko društvo »Oswiata« z vsemi podružnicami, ki je imelo namen ustanavljati poljske šole in širiti prosveto v poljskem duhu, ker je ta namen, kakor pravi razpu-stivni ukaz, v nasprotju s temeljnimi nameni državne politike, ki hoče, da se poljski živelj strne z rusko narodnostjo. Ista usoda je zadela leta 1907 ustanovljeno poljsko društvo »Zvviazek katolicki« v Varšavi, ki je imelo iste namene kot »Oswiata«. Zoper to društvo :c posebno delal ruski sveti sinod, ker jc bi, mieiija, •da je ono krivo neuspehov, ki jili ima zatiranje 'katolikov na Litvi in v Beli Rusiji. Tudi poljski učni jezik na protestantskih šolali v Varšavi so odstranili in ga nadomestili z ruščino in — nemščino. — Znanemu ruskemu policijskemu agentu Aze-wu so revolucionarji na ulici odrezali glavo jn mu razmesarili obraz.
NA GRŠKEM
tudi ni vse, kakor bi moralo biti. Zveza častnikov hoče komandirati vse in parlament res stoji čisto pod njenim vplivom. Dosegla jc žc, da so kraljevi princi izstopili iz armade, sedaj pa zahteva od kralja, naj vse grške poslanike na evropskih dvorili nadomesti z novimi. Tudi lt«če naprtiti državi nov.ili 1.15 milijonov dolga brez ozira na davkoplačevavce in na to, da država žc sedaj financielno ni posebno močna. Po provincah se že kaže odpor proti vojaštvu, časopisje vodi hud boj proti njemu in bati sc je revolucije.
ŠPANSKE ZMEDE
sc vedno večje. Bombni atentati so na dnevnem redu. V državnem zboru so svo-bodonrislcci kar divjali, ker je notranji minister grajal časopisje. Ministrski predsednik, konservativni Maura in ostali ministri so dobivali toliko časa grozilna pisma, da so bili primorani demisionirati. Tudi kralj Alfonz je dobil pisma, v katerih se mu grozi s smrtjo radi usmrčenja Fer-rera, in v gledališču so mu žvižgali. Poslanec Moret jc .izjavil, da so vse vezi med Maurovo vlado ter liberalci in demokrati pretrgane, zato jc vlada demisioni-rala. Sestavo novega kabineta je kralj poveril Moretu. — Državnega pravnika, ki je predlagal Ferrerovo smrt, so napadli z revolverji in ga usmrtili. Ferrerjcvemu zagovorniku, stotniku Galceranu, so pa rimski advokati sklenili podariti zlato svetinjo. — Nered je na Španskem seveda še večji, ker so Španci zapleteni v vojsko v Afriki. Posebnih bojev zadnji čas ni bilo. Križarka »Karlos V.« in nek rušilec torpedov sta bombardirala vasi med rtoma Negri in Abdana. Ranjenih je bilo 19 Špancev ter 300 Mavrov.
FRANCOSKI PREDSEDNIK
Fallieres namerava radi bolehnosti odstopiti. Nove volitve bodo v štirih mesecih. Kot kandidate imenujejo bivšega predsednika Loubeta, bivšega ministra Brissona in generala Barteaiux.
LISTEK.
Zadnji dnevi Jeruzalema.
(Lucij Flav.)
Zgodovinski roman. - Spisal J. Spillmann D. J (Dalje.)
Nekoliko korakov pred tempeljskim pročeljem so postavili vojaki srebrnega rimskega orla ter mu darujejo kadila, tako da se dviga odtod proti nebu neznaten oblaček dima, dočim se nad templjem okrog nebotičnega plamena valijo nepregledne kope umazanega dima. Krog poganskega znamenja stoje v polkrogu pod-poveljniki s Titom na čelu. »Lucij! Poslanik Lucij!« vzklikne Cereal osupel, ko ga opozori desetnik Marcij, naj pogleda drzni postavi, ki sta ob tem času splezali v tako visočino.
»Pri Jupitru, on je!« se začudi Tit. »Kako neki je mož dospel tja gori in kaj ,neki išče tod? Nabrž ga je pr,gnala gori kaka krščanska bedarija, ki je v zvezi z njegovim verskim naziranjem. Sicer ga imam za jako sposobnega, srčnega in v vsakem oziru zanesljivega poveljn.ka, ki je navzlic svoji veri zvesto vdan cesarju. Moramo ga rešiti.« In poveljnik zavpije z vso močjo svojega glasu: »Lucij Flav, pridi na kraj, da te rešimo!«
Poslan.k čuje njegove besede, pozdravi Tita in kaže z roko proti lini, ki je najbliž:a Eleazarjevi sobici. Ne meneč se za svarilne klice in opomine svojih tovarišev drvi naprej, se ovije v svoj vojaški plašč, nastavi predse ščit in zdrkne po stopnicah navzdol. Ko mu udari v obraz dušljivi puli in razbeljena sopara, zakliče Natanaelu naj ostane na mestu, •sam pa se pripravi na smrt in hiti proti označeni sobici. Nemirno utripa rešitelju srce. ko tipa v strastni naglici po vratih, ali takoj na to mu zadoni na uho iz nizkega. z dimom prenapolnjenega hrama slaboten ženski glas, rekoč: »O Bog! Pomoč, pomoč!«
'»Urno, beži z menoj na streho! Kje je ranjenec?«
»Eleazar jc mrtev! Toda Raheia — • ;glej — .v nezavesti — o Bog. tudi z menoj je pri kraju!«
Lucijeva roka prime napol omedlelo Tamaro in jo nese vrh strehe na prosto. Samo za hip postoji poslanik, da bi dihnil vase svežega zraka, nato se vrne v naglih Skokih skozi razbeljeno ozračje ter reši tudi Ralielo. Ze se veseli skrivaj svoje zmage in srce se mu širi od radosti, ko zre pred seboj tako dragi mu osebi, 'kateri je otel strašne, a gotove smrti. Natanael ga roti, naj podviza svoje korake, da bodo čim prej na varnem. Vsi štirje hitijo proti oni strani tempeljske strehe, koder sta poprej prišla rešitelja, da bi odtod ube-žali navzdol ter dospeli na prosto. S strahom opazi Natanael, kako se tudi tu iz posameznih nadstropij valijo ogromni stebri dima in kako postaja pod njihovimi nogami kovinasta streha čimdal;e bolj vroča. Lucij prebledi. Nato stopi, iskale druge rešilne poti, na kraj strehe ter vidi pod seboj tisočero množico, ki se gnete še vedno po širokem preddvoru ter mu
kliče in ga vabi z rokami. Vojaki mu kažejo široki pomol nad pročeljem, kamor bi nemara dosegle njihove lestve. Toda ta je tako globoko pod Lucijem, da bi ga mogel doseči v skoku samo najspretnejši in najpogumnejši skakalec. Pokaže ga Tamari in njej se ne zdi ta pot nemogoča, ko preti od vseli strani neizprosni pogin. Ali o Raheli ni moči m sliti take drznosti. Zato prosi navzoče, naj le poizkusijo svojo rešitev, no samo pa naj prepustijo svoji usodi.
»Ali si upaš doseči pomol?« vpraša Lucij Natanaela.
Mladenič se ozre z bojaznijo v globo-čino in pravi: »Poizkusi ti prej, potem ti <ledim tud. jaz!«
»Ne! Ti moraš naprej!« odgovori Lucij. Povedal ti bom. zakaj. Splezati moraš k Rimljanom in izročiti Titu te vrstice katere bom zap sal. Pove jnik mi bo poslal na pomoi krepkega moža in nato bomo poizkusili rešiti tudi ženi.«
V naglici napiše poslan k nekaj besedi na voščeno ploščico, ki jo je hranil v žepu svojega plašča, ter jo izroči Natana-elu. Zdaj se pa n kar več ne obotavjaj! Glej, kako se podi prot nam plamen! Samo tvoja hrabrost more rešiti nas vse!«
Prav!« odgovori Natanael. »Rimljani me bodo sicer sesekaii na kosce; morda jim potem pride v roke tvoje pismo in vas rešijo. Pozdravljena, Tamara, pozdravljena. Rahela! Najbrž se ne vidimo več! Cuj me, angeli varili, in posod* mi za lnp svoja varna krila!«
Natanael se izpusti v globočino in obleži na kaitienitem pomolu na nogah in rokah.
»Al si se hudo poškodoval?« zakliče Tamara z vrha. Natanael prikrije in utaji bolečine ter se ozre s prisi •jenim smehljajem kvišku. Potem se plazi proti lestvi, ki so jo prislon il' vojaki in ki sega malone do njega ter poizkuša doseči njen vrhnji klin. Tamara med i od strahu, ko vidi mladeniča viseti med nebom in zemljo, in tudi Lucj trepeta za njegovo življenje.
Toda Natanael srečno doseže lestvo >in je kmalu na tleh. Tako; nato ga peljejo pred Tita, kjer mu izroči voščeno ploščico. Poveljnik jo vzame in čita: »Ako me ljubiš, dragi Tit. mi pošlji semkaj desetnika Marc ja, ki naj prinese s seboj močno, kakih dvajset komolcev dolgo vrv. Rad bi otel življenje dveh oseb, ki sta dragi mojemu srcu.«
»Ze zopet neka krščanska posebnost! Mož postavlja v nevarnost svoje življenje, da bi rešil dvoje Judinj, dočim jih je na tisoče popadalo pod našimi meči ter zadostilo srdu in pravičnosti naših užaljenih ■bogov! Toda vseeno mu hočem uslišati prošnjo!« pristavi poveljnik napol v jezi, dočim občuduje v srcu plemenito in požrtvovalno ravnanje krščanskega vojaka.
Desetnik Marcij spleza po lestvi na pomol in vrže Luciju vrv. Poslanik izpusti previdno ženski po vrvi do Marcija in jima konečno sledi tudi sam. Odtod jim pomaga lestva, tako da stoje slednjič v preddvoru na varnem. Tit, ki je pričakoval Lucija ob vznožju lestve, mu dovoli, da sme z Natanaelom in ženami takoj oditi v tabor.
Tempel:ski požar je ob tem času v svoji divji veličastni grozoti narastel do vrhunca. Z vseh koncev in streh hiše božje prasketajo proti nebu ognjeni stebri, ki prekašajo drugi drugega po svoji velikosti in visočini. Goreča bruna grme skozi razdejane oboke in padajo skozi vsa nadstropja, tako da je tudi v podzemejskih hramih, kjer so nakopičeni zakladi vsake vrste, kmalu vse v ognju ,n pepelu. »Zdelo in videlo se je, kakor bi gorel ves tempeljski hrib iz svojih korenin,« pripoveduje Flavij Jožef. Med divjimi in neukrothvimi silami velikega požara pa odmeva tisočeri krik in stok, tisočero žalovanje in jokanje.
Komaj od de Lucij z Natanaelom in ženami v bližnji tabor, zag.edajo vojaki visoko nad tempeljskim pročeljem, v čigar ostrešje se je ravnokar zajedel požar, sivolasega starčka. Bil je b azni Kajfa. Ubežal je iz posvetovalnice in se izkušal otet pred ognjem na streho, kjer teka zdaj brez sveta in pomoči semintja. Pretresljivo odmeva med prasketanjem ognja njegov hripavi glas, strašno je videti, kako si nekdanji veliki duhovnrk v obupu in smrtnem strahu ruva razkuštrano brado n roti nepregledno množico, ki se roga njegovi čudni postavi, naj mu pribiti na pomoč. Ko vidi. da je ostal zapuščen in bo moral umreti tako strašne smrti, tedaj mahne s svojimi pestmi prot. ljudstvu in potem proti nebu ter trešči z glavo navzdol v bučeči vrtinec ognjenega valovja.
ŠESTNAJSTO POGLAVJE.
Zopet v Betaniji.
Ko sporoči Benjamin svojemu očetu: »Tempelj gori!«, mu rabi ne more verjeti. » Tit mi je obljubil, da bo ostalo svetišče nedotaknjeno, in jaz sem mu zagotovil v ta namen skoro vse svoje imetje,« pravi Sadok prestrašen. Potem hiti s svojim sinom pred tabor, in ko opazi, kako se iznad temnljeve strehe dvigajo vedno gostejši oblaki dima in kako narašča plamen, raztrga svoje oblačilo, si potrese na 'e pepela in dolgo časa ne more ukrotiti svojega srda in obupa. Tudi Benjamin ima solzne oči in ihti z očetom na ves glas. Toda njemu božja sodba ni prišla tako nepričakovano.
»O oče!« plaka deček, >kako prav jc imel Jezus, da se je zjokal nad Jeruzalemom ji njegovim templjem! Lucij mi je pripovedoval, da je stal mili Odrešenik na tem kraju, ko je pretakal solze nad nehvaležnim mestom, ki je pomorilo preroke in poslance božje, in je potem vse natančno napovedal svojim učencem, kar sc zdaj godi pred našimi očmi. O oče, oče, poglej, kako divja požar! Zdaj moraš konečno priznati, da je ljubi Jezus cznanje-val samo čisto resnico. Ali čuješ žalovanje? Prav do naju doni krik in žalost.«
In res, pogled na goreči tempelj omehča slednjič celo trdovratno upranje in ustavljanje rabijevo. Mož je v svoji duši skoro strt in uničen. V tej pregrenki žalosti se vrže na kolena in kliče proti nebu, rekoč: »O Bog, Bog mojih očetov' Usmiljenje, milost! Moje srce čuti, da se je bi ezbožno upiralo neštetim dokazom, zlasti vstaienju in čudežem, s katerimi bi me
bil rad prepričal o svojem Sinu Je7iisu Kristusu! Gospod, Gospod, jaz verujem' Pomagaj moji omahljivi veri! Ne kaznuj mc po meri moj/h hudobij, temveč deležen naj bom velike sprave, katero je zaslužil Jezus na križu vsem skesanim grešnikom!«
Tako ihti rabi in s solzami veselja moli z njim vred tudi Benjamin. Tedaj pošlje Gospod spokorjenemu možu kot zagotovilo svoje prizanesljive ljubezni veliko in nepričakovano veselje. Po stezi, ki pelje iz mesta v tabor, prihajajo poslanik Lucij, Natanael in dve ženi.
Benjamin spozna najprej svojega pri-jatelja, ki stopa za korak oddaljen pred poslanikom. »Oče!« dč rabiju, »to je Natanael, sin Ananov, ki sem ga pustil pri Tamari na Marijinem domu. Nihče drugi ni, kakor on, dasiravno je med tem časom zelo shujšal, in dobri poslanik Lucij ga vodi za roko. Ali kdo sta tisti ženi, ki sta sc ravnokar prikazali izza skale? Obe sta zakriti — oče, oče, to sta Tamara in plemenita Rahela!«
Veselje nenadnega svidenja jc skoraj preobilno za vznemirjeno in ginjeno srce Sadoka. Njemu in njegovima otrokoma ne gre beseda iz grla; vsi trije plakajo od radosti ter se objemajo in šele naslednji dan, ko zaključi Tamara pred očetom dolgo povest svojih doživljajev, se izkuša Sadok zahvaliti rešitelju svoje Ijubijeiie hčerke, seveda bolj s solzami kakor z besedami.
Ob tej ugodni priliki se Luciju pač večkrat vsiljuje misel, da bi poprosil ra-bija, naj ga združi s Tamaro; ali vselej si stanovitno .izbijc iz glave ta mamljiva vabila. »Spričo gorečega templja in nepopisnega gorja, ki še vedno vlada po Jeruzalemu, bi ne bilo lepo snubiti,« si misli sam pri sebi. In res, iz oči device sije sveta resnoba, tako da mine dokaj dni, predcii more Benjamin izvabiti s svojimi nagajivimi dovtipi z njenih usten prvi smehljaj.
Vrhovni poveljnik dovoli Lticiju. da sme odpeljati svoje varovance v zapuščeno domovje v Betaniji, s katerim se je bil seznanil poslanik ob onem usodepolncm velikonočnem prazniku. Tu čakajo odslej v neskaljenem miru osvojitve gornjega mesta in nadaljne usode svojih dragih, ki so še zmerom v nesrečnem Sionu. Bere-nika sicer vabi ženi, naj jo spremita v Cezarejo, kamor se namerava vrniti v svoji razdraženosti in nevolji, ker je kljub njenim željam pogorel tempelj. Ali Tamara in Rahela se čutita dolžni, da uijudno odklonita vsako tako vabilo; ne upata si tako daleč od mesta, v katerem bodo morda njuni znanci še potrebovali njune pomoči.
Med tem časom nadaljujejo Rimljani obleganje gornjega mesta z velikimi uspehi. Simon ben Giora in Janez iz Gisliale sta pripravljena izročiti sovražnikom mesto, toda pod pogojem, da smejo ženske ii| otroci svobodno oditi. Toda Tit neče čuti o pogajanju niti besedice in veli tudi gornje mesto obdati z nasipi ter prisloniti ob njegovo obzidje razdirajoče stcnolonie. Tako ima tudi Lucij, čigar pomoči' in sveta se poveljnik zdaj posebno rad poslužuje, noč in dan dovolj opravka.
(Dalje prih.)
Razgled po domovini.
Proti pravicam ljudstva so naši liberalci vedno nastopali. V zadnjem zasedali nju deželnega zbora vojvodinje Kranjske so liberalci obstruirali. Tisti dr. Tavčar, ki 5 je ustanovil protiljudsko, brezversko libe-I ralno stranko, je obstruiral in govoril ure ,in ure proti po deželnem zboru že sprejeti lovski postavi, v kateri hoče dati naša stranka kmetu, kar ta z ozirom na škodo, ki mu jo dela zaje in druge zveri, že od nekdaj zahteva. Kmet naj si zapomni, da je hotel voditelj liberalcev dr. Tavčar še v zadnjem hipu preprečiti novo lovsko postavo. V nedeljo je na liberalnem shodu v Ljubljani dr. Tavčar zopet napovedoval, da ho decembra zopet rogovilil v deželnem zboru. Zakaj hoče dr. Tavčar zopet rogoviliti ? Znano je, da imamo na Kranjskem tako slabe ceste, da sramota. Ubogi kmet po teh cestah tako trpi, da je strali in groza. Ceste so na Kranjskem zato tako za nič, ker so gospodarili v krajskem deželnem zborH slovenski in nemškutarski liberalni škrici, ki so predvsem skrbeli za koristi škricov, kmetove koristi so jih pa toliko zanimale, kolikor koristi prebivalcev v deveti deželi. Naši' deželni odborniki so pripravili novo cestno postavo kmetu v korist, a ker Tavčar kmetu nobene stvari ne privošči, zato že naprej pripoveduje, da bo razgrajal, rogovilil in norel z obstruk-cijo v kranjskem deželnem zboru, ker mu ne gre v glavo, da bi dobil kmet dobre ceste. Kmetje, zapomnite si, kaki vaši prijatelji da so liberalci, ki vam še dobrih cesta ne privoščijo. Dolžnost vsakega zavedne- j ga kmeta je, da odločno nastopi proti najhujšim kmetovim sovražnikom, kranjskim 'liberalcem!
Družba sv. Mohorja v Celovcu je
vsled večjega dela v tiskarni in ker je izvršila vse knjigoveško delo v lastni, povečanj in z novimi stroji opremljeni knjigoveznici, malo pozneje kakor lansko leto dogotovila letošnji književni dar za svoje člane. Vendar bodo društveniki prejeli knjige tako zgodaj, kakor je 'bilo v navadi prejšnja leta. Ko jih bota zima in dolgi večeri zbirala na klopi ob topli peči in čedni mizi v kotu sobe, bodo že lahko črpali zdravo hrano za glavo in srce iz novih knjig, ki jim je bodo prinesle letos za stari dve kroni precej več kakor druga leta. — Razpošiljanje knjig se prične prihodnji teden; najprej jih prejrno najoddal-jenejši člani' — v Ameriki, Afriki in Aziji — za njimi najbližji — Korošci — potem pa 1. člani v raznih krajih zunaj slovenske 'zemlje; 2. poreška, krška in senjska škofija; dalmatinske in bosenske škofije; dja-kovska, 3. ljubljanska, 4. goriška, 5. tr-■žaško-koprska. 6. lavantinska škofija. Ce-iovški in vsi udje, ki prejemajo knjige naravnost v tiskarni, naj pridejo čimpreje panje, da nam ne bodo delale predolgo na-■potja v itak tesnih naših prostorih. . Vse književne pošiljatve spremlja naša iskrena želja: Daj jim Bog obik) svojega blagoslova!
Drž. blagajna in naše ceste ln vodovod!. Deželni glavar pl. Šuklie nas poobla-
šča Izjaviti sledeče: »Prišedši na Dunaj, kamor je bil poklican kot državni poslanec, štel. si je deželni glavar v svojo dolžnost, kot deželni glavar stopiti v stik z merodajnimi faktorji v to svrbo, da se popravi napaka, storjena po poljedelskem ministrstvu z znanim ukrepom glede državnih prispevkov za naše vodovode iz melioracijskega zaklada. Deželni glavar se je takoj mogel uveriti, da postopanje poljedelskega ministrstva nikakor ni izviralo iz političnih razlogov in tudi ne iz preziranja življenjskih koristi našega prebivalstva. Po nadrobnih razgovorih, koje je imel deželni glavar z merodajnimi osebami, zadobil je prepričanje, da se najde način, po katerem bode država i za naprej podpirala zgradbo kranjskih vodovodov. Isto opravičeno nado smemo imeti tudi glede zgradb naših okrajnih cest v kraškem ozemlju.«
■vjli i našo milo Slovenijo po vzgled« španske Barcelone, ko bi to upali in imeli za to moči. y tem nas še bolj potr-jujejot zločini, o katerih nam poroča prijatelj ia Goriške. Na Čepovanskem so namreč liberalci zažgali nekemu trgovcu in me* sarju hišo, ker ni hotel-trobiti v njih brez-verski in svobodomiselni rog. Nadal;e so ravno tam na več znamenjih razbili sveta razpela, 'besni, da so pri zadnjih volitvah tako imenitno propadli. Strašno! In vse£ to je sad tamošnjega brezverskega časopisja, kateremu na las podobni so tudii celjski liberalni listi in samo še globokemu; verskemu čutu našega ljudstva, ki je nedostopno za take stvari, se je zahvaliti, da se kaj podobnega tudi pri nas ne dogaja.
Bogoskrun.3tvo. Pretekli teden so imeli skupno šolsko spoved dijaki tržaške gimnazije, ki se poslužujejo v ta namen cerkve starega sv. Antona. V četrtek zju-
Notranjščina tovarne novoizumljenlh motornih voz v Omahl, Amerika. (Glej dopis.)
Toliko za danes v pomirjenje našega prebivalstva na Dolenjskem in na Notranjskem, katero tako težko pričakuje izvršitve prepotrebnih vodovodov in cest.
Proti draginji. Pri ministrskem posvetovanju o draginji so posebno razpravljali o sledečih točkah: 1. Znižanje eolnine na žito, kar je pa odvisno od Ogrske, ki bo gotovo proti temu. 2. Za meso in pecivo se določi najvišja tarifa. 3. Za znižanje cen sočivju in mleku naj bi skrbele zadružne organizacije; velike važnosti bi bilo tudi, da bi se dosegel neposreden promet med izdelovalcem in vživateljem. 4. Znižanje železniških tarif bi tudi pripomoglo, da odneha sedanja neznosna dra-
S'n)aLlberaIne surovosti. Že neštetokrat smo povdarjali, da bi liberalci radi napra-
traj ob sedmi in tri četrt je pristopil ,k sv. obhajilu en dijak višjih razredov. Kmalu potem, ko je sprejel sv. hostijo v usta, in sc nekoliko oddaljil od obhajilne mize, je vzel sveto hostijo iz ust in jo hotel vtakniti v žepno ruto. To je videlo več ljudi v cerkvi; Marijina hči Terezija Zobec pa •je bila tako pogumna, da je hitro pristopila k dijaku, mu vzela sveto hostijo iz rok in jo ponesla v svojem molitveniku v za-kristiio. Tu je sprejel sveto hostijo č. gospod kaplan Ziach, ki jo je ponesel v posebni škatjjici, v kakršni se nosi sveta popotnica, v tabernakelj. kjer je sedaj sprav. |je.na, dokler se pokvari. Ko mu je bila sv. •hostija vzeta iz rok, je rekel mladenič, da je to stvar iz lekarne. Vendar mu ta izgovor ne bo pomagal. Na sveti hosti-Ji se do* bro pozna, da je iz cerkve sv. Antona in
da Je bila v ustih zmočena. Ko to pišemo, nam ni še znano ime tega dijaka. Pač žalosten dokaz, kako grde brezbožneže vzgajajo naše srednje šole. — Nekaj podobnega se je zgodi,o tudi v Ljub jani pri zadnji šolski spovedi minoli teden. Nek liberalni dijak višje gimnazije je pred svetim obhajilom snedel celo žemljo in potem prejel sveto hostijo. To je sad liberalnega in svobodomiselnega vpliva na naše dija-štvo. Dijaki stanuje o po stanovanjih, kjer imajo naročen »Slov. Narod«, »SIovensKi dom« in druge brezverske liste. Ni čuda, da pride mlad, neizkušen mladenič, ki vzi-va tako strupeno hrano, ob vero. Zato pazite, slovenski stariši. komu zaupate 111 a-dino, ko jo poš.jete v šolo.
Mučenika imenujejo liberalni listi slovenski in socalnodemokratiški španskega vodjo barcelonskih razbojivkov in morilcev ter glavarja evropskih anarlrstov, Franca Ferrerja. ki je bil od sodišča obsojen na smrt in ustreljen. Lep mučenik! Po liberalnem receptu jc seveda hvalevredno, da je Ferrer vodil čete požigalcev, roparjev in metalcev bomb, ki v Barceloni niso preie neha ', dokler niso b'le porušene vse cerkve in požgani vsi samostani ter pomorjenili na stotine nedolžnih žrtev. Moriti, ropati in požigat* e po mnenju liberalcev dovoljeno in če je kdo radi tega kaznovan, postane mučenik, da je le pristaš svobodomiselne stranke. In taki ljudje, ki proslavljajo moža — Ferrerja — ki v svojih učn h knjigah za svobodne šole izrecno uči, da ni Boga, ne državne oblasti in da je umor v politične namene upravičen, ti ljudje si še potem predrznejo hinavsko trditi, da irso nasprotni veri in cerkvi.
Tržaška »Edinost« hvali z drugimi brezverskimi listi prostonrsieca Ferrerja. katerega so na Španskem ustrelili. Ali je torej ta list boljši nego drugi brezverski? »Edinost« je brezbožna in revotucionarna, zato jo ne more dober katoličan ne brati, še mani pa naročiti. Ko so po naročilu Ferrerja tolpe morile španske menihe in redovnice ter zažigale cerkve, je »Edinost« z drugimi liberalnimi časopisi rnol-čaia.
Srebrna maša slovenskega duhovnika v Ameriki. V nedeljo, dne 17. oktobra, je daroval slovesno srebrno sveto mašo naš odlični rojak č. g. Ivan Solnce, župnik v Št. Paulu v Ameriki. Iz stare domovine pošiljamo uglednemu, za ameriške Slovence prezaslužnemu gospodu jubilantu najiskrenejše čestitke!
Iz Kandije pri Novem mestu se nam piše: Pred dobrim tednom je gostilničar Penca, po vsi okolici znana oseba, in v prejšnjih časih župan občine Šmihelj-Sto-piče, tako nesrečno padel v svoji hiši, da je pod stopnjicami mrtev obležal. Rojen je bil v Mokronogu iz znane Pencove rodbine in se naselil ob veliki cesti blizu Po-ganic. Prijatelji so ga le z domačim, imenom »2an« nagovarjali. V mladosti je bil postaven, visoko vzrasel mladenič, pozneje vojak in orožnik. Tudi zadnji čas se je nosil po konci, starega vojaka je že po hoji poznati. Na zanimivi razglednici treh dolenjskih originalov Bojanec - Pencar Štembur ie ostal le še poslednji.
8'
Smrtna kosa. Iz Oorice: 18. oktobra je umrl v Gorici profesor verouka na goriški gimnaziji Frančišek Cleri. Pokojnik je bil zadnji dve leti tudi knjižničar lice ske knjižnice. Pred tedni je v knjižnici padej z lestve in si zlomil nogo. Ko je sedaj ležal doma v postelji, ga je prijela pljučnica, ki ji -je podlegel. Rajni je bil rojen dne 2. januarja leta 1862 v Gorici. V mašnika je bil posvečen 17. avgusta leta 1884 Po odstopu pokojnega kateheta Andreja Marušič je on postal katehet na goriški gimnaziji leta 1894. Pokojnik je bil blagega znača a. povsodi priljubljen. Slovensko je, akoravno Italijan, lepo govoril. Naj počiva v miru!
Duhovske spremembe v goriški nad-škofiji. C. g. Josip Grilanc, doslej kurat v Kobl-jivasi, je imenovan za vikarja v Sedlo. Č. g. Ivan Vuga, doslej v;kar v Ko-zani, je postal vikar v Gabrovici. — C. g. Alfonz Blažko, kurat v Mirnrku, je imenovan za vikarja v Kozano.
Narodnoobrambna enketa se je vršila v Ljubljani v soboto. 16. oktobra, popoldne in v nedeljo dopoldne. Razprava je bila temeljita in živahna in so bile zastopane vse slovenske pokrajine. Da se naše obrambno delo postavi na trden teme j ter se vsestransko organizira, se e skleni.o ustanoviti posebno obrambno društvo.
Poverjenike »Družbe sv. Mohorja« nujno prosimo, da pred razdelitvijo knj g povedo ljudem, naj se spomnijo z darovi onih slovenskih bratov in sester, ki so v nevarnosti, da jih tujec potujči. Te slovenske duše, katere narodni naš nasprot-n'k poizkuša zvoditj v socialno demokracijo in v vsenemštvo ter jim tako ugrabiti vero in narodnost, so nam najbližje! Vsi Mohorjan! naj se zato spomin a jo z darovi naše narodne obrambe! Komur je dano večje blagostanje, naj da tudi večji dar! »Dar Mohorjanov« bodi prava narodna zb:rka za našo narodno obrambo. Vsi ti darovi pa naj se pošiljajo v centralno blagajno naše narodne obrambe v Ljubljani (za sedaj na naslov upravništva »Slovenca«), ki jih potem odstopi novemu narod-noobrambnemu društvu. Naj ne bo poverjenika »Družbe sv. Mohorja«, ki ne bi poslal večji ali man ši »Dar Mohorjanov«. Tudi člani in članice »Družbe sv. Mohorja« pomagajte z agitacijo med svojimi znanci, da bo ta »Dar Mohorjanov« kolikor mogoče velik! Potrebe našega na-rodno-obrambnega sklada so nujne. Zadnji čas je šlo v St. Ilj 4000 K, za slovensko šolstvo na Koroškem 3000 kron, za društvo »Kres« v Gradcu odpošljemo 500 kron, mnogo potreb je pa še silno nujnih. Zato vsi na pomoč!
Loterija. Preteklo leto smo znosili ljudje v loterijo 34 milijonov kron, dobitkov pa se je izplačalo 1,300.000 K. Na vsakega 90. igralca je prišel dobitek okrog 18 K. Država je imela čistega dobička 15 milijonov kron. Še vedno ni slabo na svetu, ker zmečejo ljudje toliko milijonov v judovsko in državno žrelo.
Umrl je dne 2. oktobra t. 1. Janez Zvab, posestnik v Logu pri Bohinjski Bistrici, v 82. letu svoje starosti. Pokojni je 'bil blaga duša in vzoren gospodar, zelo navdušen za cerkve. Ob prostem času je
vedno prebiral »Slovenca« Ln »Domoljir-ba«. Narajše je čital o naši avstrijski armadi. Naj počiva v miru!
Bližajo se nam Vsi Sveti in Verne duše — ravno pravi čas, da se s>M>mninio tudi na to, kako bi povzdignili pobožnost in spomin na rajne s tem, da preskrbimo na predvečer vernih duš za lepo m času primerno petje na pokopališčih. Zato opozarjamo čč. dušne pastirje, organiste, izobraževalna in pevska društva, da si omislijo pravkar izdane nagrobnice, ki j h je uredil Frančišek Marolt in izdala »Katoliška Bukvama«. Cena lično vezani knjigi 2 K 40 v. Tu se nahajajo — česar dozdaj še nismo imeli — zbrane vse nagrobnice, ki so bile dozdai v navadi, pa veliko drugih novejših velike glasbene vrednosti. Ob grobovih naših rajnikov bodo veličastno vplivale in vnemale vernike, da ne pozabijo svojih v Bogu preminulih.
Gorenjske novice.
Iz ljubljanske okolice.
Iz Jezice pri Ljubljani. Cetrtikrat iu to pot zadnjikrat se je priredila »Mater Dolorosa< v nedeljo, na prazn.k posveče-vanja cerkva. Predstavo je počastil tudi premilostni gospod prelat, generalni vika-rij Iv. Flis in se jc o njej in o igralkah prav laskavo izrazil. Nemara bi nc b.lo prav, sem si misli, ako ne bi tudi od moje strani sledila zahvala vrlim igralkam, ki so svojo dokaj truda zahtevajočo nalogo tako častno izvrš.le. Sprejmite torej ve nedolžna srca v zahvalo sledeče verze:
Teče, teče bistra Sava čez Posavje in mu pravi: Dokler bode zemlja stala, tekla bom po tej planjavi.
Teče, teče verz iskreni iz srca mi in obeta: Dokler v srcu kri bo gorka, enega ne zabim leta.
Ko sem videl tam na odru »Dolorose« dan otožni, kakor sem ga v duši nosil dvakrat dve pomladi rožni.
Poje, poje zvon posavski kakor struna rajskovbrana: Slava Tebi, o Marija, večna slava in hozana.
Poje, poje pesem moja1 kakor ptica tam za logom: Čast in hvala, srca mlada, zastor pada... Z Bogom!
Z Bogom!
Sllvln Sardenko
Hrušica. Za našo šolo so nastopile že ugodnejše razmere. Krajni šolski svet, katerega dolgo časa ni bilo, je zopet začel delovati. Predsednik mu je župan, posestnik, c. kr. poštar in gostilničar, g. Franc Korbar. Brigal se bo za to, da se šola postavi na isto odlično stališče, na katerem
je njena posestrima na šentpeterskem polju. Tudi v šoli se čuti, da piha drugi veter. Dolgo zaželjena snažnost se vrača v šolske prostore. Stare škatlje in zaboji, ki so prej ležali po hodniku in v šolskih sobah, so izginili. Učne sobe so se osvobodile umazanih odpadkov po tleh, okna, ki že menda pet let niso bila umita, so osna-žena. — Dal Bog, da bi se naredilo še kaj drugega. Potreb je veliko.
Hrušica. Ze pred nekaterimi meseci je pisal izboren mladenič, ki je sedaj pri vojakih, kako potrebno bi bilo za vasi Šte-panja vas, obe Hrušici in Bizovik izobraževalno društvo. Navdušeni mladenič, ki sedaj nosi vojaško suknjo, ni dočakal tega trenutka, ki ga je srčno želel. Zelja tega mladeniča pa je postala sila, ki buta vedno boli na dan. Ciril-Metodova družba, ki je bila v Štepanji vasi ustanovljena, nas pri-mora, da si ustanovimo svoje lastno društvo kot branik proti liberal. poizkusom. Naša sosedna društva nam kličejo: Ganite se še vi! Vse se giblje, vse dela, le vi še spite. — Dobro znamenje je, da nekateri mladeniči sami želijo takega društva. Torej na noge!
Štepanja vas. Tudi pri nas čutimo, kako potrebno bi bilo za fante kakšno boljše razvcscljcvanje. kakor jc imajo sedaj. Izobrazba, katero smo dobili v hrušcvski šoli, jc majhna. Naj nam kako izobraževalno društvo nadomesti česar nismo dobili. Potem ne bo treba nekaterim fantom poljubovati stolovih nog, kakor jih sedaj; no bo treba nositi zavezane butice in zabodenih hrbtov in nog ne bo treba šivati zdravnikom. Noži bodo pa doma za krompir ali repo, ali pa za žabe dreti. Radovedni smo ali se bo kdo kaj ganil ali pa bomo še naprej spali!
Iz Št. Vida.
Predavanja. Preteklo nedeljo je na roditeljskem sestanku v telovadnici »Orla« predaval g. Mihelič o pomenu in važnosti vzgoje. Na mladeniškcm sestanku pa je govoril g. Jeločnik o potrebi discipline in reda v mladeniških društvih.
Prireditve. Člani Orla pripravljajo lepo igro »Skriti biser«, katere snov je povzeta iz življenja sv. Aleša; dekleta pa bodo predstavljale »Svojeglavno Minko«, ki je bolj šaljive vsebine, a zelo podučna. Tudi v draveljskem društvu se bo še pred božičem priredila ena igra. Prvo nedeljo v novembru bo vDravljah zopet predavanje.
Za eiektriško podjetje na Brodu je posestnik Češenj že dobi! oblastveno koncesijo; tudi komisijonalni ogled za postavljanje drogov se je že izvršil.
Savski most Brod-Tacen še ne bo prav kmalu odprl pota čez Savo. V nekaj dneh bodo dovršili zadnjo kozo iz betona, pri' kateri so imeli precej težav. Ako se bo tvrdka, ki je prevzela železna dela, pozu-rila in delala tudi po zimi, potem smemo upati, da bomo aprila prihodnjega leta brodu lahko dali slovo.
Iz Črnega grabna.
g Občinske volitve v Krašnjl so bile precej burne. Zmagali so liberalci. Liberalni vitez iz Ornega grabna je napel po-
slednje sile spraviti na površje propalo liberalno kliko. S pomočjo raznih nelepih .sredstev se mu je posrečilo pridobiti mo-žičkov, ki so mu sledili na volišče nevede, i zakaj se gre. Gotovo že bridko obžalujejo svojo zmoto, še bolj pa se bodo kesali, ako se liberalnemu vitezu res posreči splezati na županski stolček. Zoper volitve je vložen priziv.
g Pota in ceste so v lukovški občini v najslabšem stanju. Pozna se liberalno gospodarstvo tukajšnje inteligence. Cesta iz Lukovice v Gradišče je taka, da človek lahko pri belem dnevu v blatu vtone. Naj bi se župan za pota in ceste malo bolj pobrigal, ne pa vtikal svoj nos v nepotrebne stvari. Volivci naj pri prihodnjih volitvah izbirajo može iz svoje srede, kateri vedo kaj jim je treba. Nerazumno se nam zdi poveriti gospodarstvo občine takemu, pri katerem uživa zajec več spoštovanja kakor ubogi kmet. On, ki je ob cenitvi škode po toči se izjavil, da sta samo dva v občini ki sta potrebna podpore.
g Prijatelji kmeta so naši liberalni gospodje. Zup/n kupi travnik, na katerem je sezidana shramba za gasilno orodja. Ta mu je pa bila silno na poti. In kaj se spomni »učena« glava. Zahteva, naj se poslopje spravi s površja, občina pa naj na svoje stroške zida novo. No, gospod notar, saj se je že res večkrat culo da so se desetletja stoječe stavbe podirale zaradi lenega razgleda. Se poznamo!
g Dvorazredno ljudsko šolo hočejo na predlog učitelja in lukovških liberalcev razširiti v trirazrednico. Seveda učitelj predlaga in župan podpiše; učitelj se izjavi za nerazdelni pouk, samo da 5i bil po-popoldne prost, županu pa še vedno po glavi roji nemška šola. No, v razmerah, ko sc otroči še slovensko bore malo naučijo, jim bo tudi nemški tretji razred popolnoma nepotreben.
g Razmere na brdski šoli so dan za dnem bolj čudne. Otroci se pretepavajo prav pred šolo do krvi in med odmorom vpijejo, da jc groza. Učitelju se menda zdi bolj umestno z gdč. učiteljico prerešeta-vat'i »Narodove« novice, kakor pa nadzorovati otroke in paziti, da kdo ne pade v kako jamo tik šole. To si učitelj ne šteje v svojo pedagogično dolžnost, v večjo dolžnost si šteje, da se otroci poučujejo pesmi, kakršne prepevajo ponočni poba-lini. To sicer učitelju ni toliko zameriti, ker nima pevske naobrazbe.
Bohinjska Srednja vas.
Narodno gospodarstvo. V nedeljo 10. t. m. je predaval pri Stari Fužini deželni mlekarski nadzornik, gospod Legvart o živinoreji in mlekarstvu. Pred novo urejeno sirarno se je zbralo nad 100 poslušalcev obojega spola iz cele zgornje doline, največ iz Stare Fužine in iz Cešnjice. Vsi so z velikim zanimanjem sledili temeljitim izvajanjem gospoda govornika. Pred vsem je povdarjal, ikako skrbno da je treba negovati živino v hlevu. Posebno treba skrbeti, da dohaja v hlev vedno dovolj svetlobe in zraka, ker to silno uphva na kakovost mleka. Sploh treba paziti na to, da se pravilno molze, da se mleko ohrani snažno, da ne stoji v kakem ■zaduhlem
kraju itd. Treba skrbeti, da se okrepi in izboljša domača pasma. Sploh -je treba vso pozornost v prvi vrsti obrniti na živino. Mnogo pametnejše, pa tudi cenejše bi bilo, ako bi se namesto žita sejalo več detelje in bi se bolj skrbno gojili travnik?. Kaže na Švico in sosednjo Koroško. V, Švici se porabi in izrabi vsak košček zemlje. Koliko leži pri nas sveta, kjer bi se lahko z .majhnim trudom napravili rodovitni travniki! V Švici se ne seje skoraj nič žita, vse se uvaža. A koliko prinaša ljudstvu živinoreja, ker Švica vse žrtvuje za njo! Koroška je bila še pred nekaj časom mnogo bolj zanemarjena kot naša dežela. Korošci so se učili pri nas, a koliko so že sedaj daleč pred nami! Ako ne bomo napredovali, bomo zaostali in lahko se zgodi, da Bohinj obuboža, ker ne bomo mogli več spečavati ne živine, ne sira-, ko nas bodo izpodrinile tuje dežele. Zato je za naš gospodarski obstanek neobhodno potrebno, da se z vso vnemo oprimemo naprednega gospodarstva.
Za ohranitev in okrepitev živinske pasme bo nujno treba v Bohinju živinorejske zadruge. Le v združenju se da tu kaj doseči. Pozimi se bo na predlog gospoda poslanca Pibra priredil v Bohinju živinorejski in mlekarski tečaj s poučnimi predavanji, ki se ga v obilnem številu udeležite. Posebno veliko pa se je storilo za to, da se izboljša bohinjsko sirarstvo. V Avstrijo se vsako leto uvaža silno veliko sira, seveda največ iz Šyice. Ako bi' se oprijeli mi modernega sirarstva, bi imeli kmalu doma prav tak sir kot n. pr. v Švici in bi nam ne napravljalo tuje blago konkurence. Zadnja leta se je pač naš sir lahko izpečal, ker je bila drugod suša, a za bodoče bo drugje zopet boljše za živino in lahko se zgodi, da sira ne bo mogoče spe-čati. Zato treba, da bo naš sir tako dober, da bo mogel konkurirati s tujim.
Prav zato, da se naučimo tudi pri nas izdelovati boljši sir, se je preuredila sirarna pri Stari Fužini v vzorno moderno sirarno, kjer se bo lahko napravljal najfinejši ementalski sir. Ministrstvo je dovolilo visoko vsoto v ta namen. Doslej se je že izdalo okoli 10.000 K. Dežela je nastavila za praktični pouk posebnega sirarja iz Švice, g. Zitnimermanna. V imenu poslušalcev zahvali g. župnik g. predavatelja za njegov požrtvovalni trud in prekoristne nauke in želi, da bi se ljudstvo z vso vnemo oklenilo nove naprave in se tako izkazalo vredno zaupanja, ki se stavi vanj. Nato so si ogledali navzoči na novo preurejeno sirarno, ki se seveda precej razlikuje n. pr. od naših navadniii sirarn po planinah. Vsem brez izjeme je nova naprava zelo všeč. Žal, da se s sirom ne bo moglo takoj pričeti, ker pa.r tednov še ne bo lahko dobiti mleka, ker je živina še večinoma v planinah.
Kakor pri vsaki novi stvari, se kažejo, tudi tukaj sempatja prav nepotrebna na-sprotstva in pomisleki brez vsake podlage. Bodimo hvaležni, da se je pri nas^ kaj takega upeljalo! Ako je stvar preizkušena po drugih deželah, če imamo tu strokovnjake. sprejmimo z odprtimi rokami, kar se nam takorekoč zastonj ponuja! Saj spoznate, da vatn hočejo edinole pomagati!
o2
Kaj bodo rekli o nas naši zanamci, ako se rte bomo oprijeli prilike, ki jo Pmamol Pokažemo, da imamo res srtiisel za napredek! Nikari ne bodimo malenkostni. Seveda včasih treba kako stvar potrpeti ali počakati, da se pojasni, ne pa kar Slepo poslušati tiste, ki pri vsaki taki stvari začno kričati, si nič ne dajo dopovedati ter tako stavijo dobri stvari in blagonosnemu napredku samo ovire! Pojdimo rajši i*n roke onim, ki nam hočejo dobro, saj s tem le sebi koristimo! Pred vsem pa ne poslušati kričačev ampak s treznim razumom naprej za napredkom!
g Visok obisk. M.nulo nedeljo, 24. oktobra, so se ustavili v naši župniji presvetli gospod knezoškof. Ogledali so si novo sirarno pri Stari Fužini in ravnokar dozidano duhovsko letovišče ob jezeru pri Sv. Duhu. Obe napravi so jim bile zelo všeč. Bohinjci pa smo bili tudi kaj veseli, da smo zopet pozdravili svojega preljublje-nega višjega pastirja v svoji sredi.
g Slovensko p!aninsko društvo bo prestavilo Vodnikovo kočo v Velem polju k zgornj. novi poti, kar bo za turistiko velikega pomena. Delo se je že pričeJo.
g Skrivne sestanke, kjer sc razpravlja o visokih bogoslovskih in modroslovskih vprašanjih — menda nekakšno univerzo — imajo neki modrijani nekje v Srednji vasi. Za enkrat samo to-Ie: Čudno je, da hočejo ljudje, ki bero brezverske časnike in zabavljajo prftti veri in njenim napravam, vkljub temu očitno pred svetom veljati za verne katoliške kristjane! Morda utegnemo prihodnjič kaj več povedati o tem.
g Zaradi nove sirarne so se duhovi nekoliko pomirili. Prav je tako! Pokažite, da vam je res mar napredek in ne dajte si ukazovati od gotovih ljudi, ki jim je mar le lastni žep, a ne splošni blagor ljudstfa in ki le zato hujskajo proti tej velepomembni napravi. Najbolj žalostno je to, da, kakor čujemo, stoji za celo nasprotno akcijo mož, ki je po svoji službi poklican, da skrbi za kmetiške koristi. Otresite sc tega nebodi-gatreba liberalnega vpliva in poslušajte tiste, ki vam hočejo v resnici pomagati k vedno večjemu napredku v gospodarstvu!
Iz raznih krajev Gorenjske.
g Iz selške doline. Krokodilove solze pretaka v zadnjem »Gorenjcu« fini in olikani gospod Karol Dolenc, gostilničar in trgovec v Železnikih. »Zlobnost našega župnika je dosegla vrhunec!« Kaj pa je storil hudega? Jeli morda ubil kakšnega liberalca? O ne, on je storil še veliko večji hudobijo. Izjavil je v nedeljo na prižnici, če bodo ob nedeljah sokoli mesto v cerkvi po gostilnah, da ne bo desete maše in da bi bilo torej najbolje, ko bi bile gostilne med deseto mašo zaprte. In zajokal je za vero sveto nad vse vneti Korl Dolenc in po mladem licu so se mu vsuli celi potoki krokodilovih solza in vzdihnil je iz dna svoje »pobožne« duše: »Ljudstvo se bo začelo odtujevati cerkvi in posledice za cerkev znajo biti žalostne... Ljudstvo bo izgubilo še tisto vere, kolikor jo ima...« (bolje: kolikor so mu jo še pustili naši li-72
beralni listi.) Ljudje prihajajo ob nedeljah iz okolice v različnih časih po kupčijskth opravkih, trudni so, potrebni so okrep-čila... in Korl — usmiljeni Samarijan, čaka nanje z gorko juho, s kozarcem pristnega vinca, župnik, naduti župnik, človek s hudobijo najgorše vrste, }ih pa ne pusta noter! Zares grozno, strašno, nezaslišano! Župnik ne pusti, da bi se ljudje, ki so prišli k sv. maši, krepčali med sveto mašo v Korlovi gostilni z juho in vinčkom! Zares, grdobija prve vrste. Dobri in krščanski ljudje se gredo krepčat pred sv. mašo in po sv. maši in zoper to župnik nima nič in tudi ne more imeti. Tudi če pride kakšen tujec, ki je bil že pri sv. maši, med sv. mašo krepčat se — in to se najbrž zelo redko zgodi, — tudi to bi bilo v redu, zoper to tudi noben škof ne bi imel nič. Da so pa sokoli, ki zjutraj niso bili pri sv. maši, med deseto mašo v gostilni, zoper to !e pa dolžan vsak župnik nastopiti z vsemi sredstvi, kajti on ni pastir samo za mežnarja m kuharico, kakor se fino izraža gospod Korl, ampak je pastir tudi sokolov in liberalnih oštirjev, tudi oni so njegove ovce, seveda če sami hočejo biti recimo kozli, to nič ne de, vsekako so še vedno v njegovi čedi. — To je torej vsa »zlobnost«, ki jo je zakrivil železniški župnik in vsled katere se »verni« Korl boji, da ne bi vera v Železnikih opešala. Da so te Korlnove solze samo krokodilove in da mu je samo za juho in za kronce, dokazuje to, da kar ni mogel zakriti konjskega kopita in je vzkliknil: »Ce desete maše ne bo, (ki mi prinaša kronce) pa še šeste ni potreba, še manj pa nadutega župnika!« Torej nič, kar cerkev pederimo. Kako malo je Korlmi za sveto vero, dokazuje tudi to, da je on prvi v Železnikih, ki je odprl od njega samega v »Gorenjcu« naznanjeni »novi vir dohodkov, ki bo župniku še manj ugajal«, začel je namreč prodajati »Gorenjca« in »Slov. Narod«, t. j. ona dva lista, ki bi rajši danes kot jutri iztrgala vsako vero iz ljudske duše in ki bi najrajši videla, da bi ne bilo nobene cerkve in nobenega duhovna več in ki hvalita zadnji čas največjega tolovaja, k' ga je rodila človeška mati v zadnjih 50 letih, anarhista Ferrerja, ki je vodil barcelonsko sodrgo proti cerkvam in samostanom, da so jih požgali, in ki jc vero označeval kot sleparijo, duhovščino za hijene, sv. zakramente za babjeverstvo in učil umor kraljev iu ob smrtni uri odklonil vsako duhovsko pomoč. Te liste bo sedaj prodajal oni Korl, ki joka v »Gorenjcu«, da se bo po krivdi župnikovi začelo ljudstvo odtujevati ceftvi!! Katero besedo naj rabimo da zadostno označimo tako početje? Le tako naprej, le prodajajte liberalni brez-verni strup, prišlo bo nad vas, česar se bojite, pa tega ne bo vzrok železniški župnik. Ljudstvo bo imelo vedno manj vere in vedno manj »trudnih in okrepčila potrebnih hribovcev« bo prihajalo ob nedeljah v Železnike, šli se bodo raje hladit in krepčat v svoje gozde in vi boste čakali s svojimi »krepčili in juhami«, pa jih boste morati sami pojesti. In zgodilo se bo, kar je rekel g. dr. Krek, da boste romali s svečami v roki na Prtovč in molili, da bi se zopet pričela »ta sveta andaht«, pri tem pa
seveda mislili na svoj prazni žep. —■ In §e celo kaplana hoče imeti gospod Korl Železnike! Kaj vam Je morda že zmanj. kalo tvarine za »Gorenjca« ? Župnika ste že obrali do kosti in sedaj bi radi imeli š kaplana, da bi glodali na njem. Se bote h morali železniški liberalci popred korenito poboljšati, predno pride kaplan v 2ele& nifce, kajti naš gospod knezoškof so" ure. usmiljeni, da bi med take liberalne glodače pošiljali kaplana. Da pa imenuje fini m! spod Korl naše društvo »čukarsko dru štvo, v katerem je večinoma sum izme-cek«, to pa olikanemu Korlnu prav nič n? zamerimo, kajti to je pa že tak ocvirck da brez njega noben liberalen dopis, ki Ii'oče zadeti v črno, ne sme biti. Samo to rečemo, da bo naše po večini dobro in krščansko železniško ljudstvo, ki ga na-zivlja »olikani« Korl »izmeček«, že skrbelo z vsemi močmi, da Korlnov »novi vir dohodkov« ne bo tekel v preobilnih curkih Capito ? ? ?
g Stara Loka. Sv. misijon sc je vršil od 10. do 17. oktobra. Vodili so ga čč. gg, oo. jezuitje p. Žužek. p. Kunstelj in p. Prislov. Vsak dan so bile tri pridige. Stanovski govori so bili dopoludne ob pol 11. uri, za šolske otroke pa v ponedeljek popolu-dne ob 2. uri. Vsi govori so bili kljub lepemu vremenu in mnogemu delu na polju dobro obiskani. Vsak govor je prehitro minul, tak« da so mnogi rekli, ko bi bilo še enkrat tako dolgo, pa bi se še nc naveličali poslušati. A ljudstvo ni le poslušalo, temveč je tudi s pripravljenim srcem sprejemalo resnice. Obhajanih je bilo okrog 1700. Sklep misijona je bil v nedeljo dne 17. oktobra. Ob 3. popoludne je bil blagoslov novega misijonskega križa in procesija z misijonskim križem, potem sklepna pridiga in ponovitev krstne obljube, katero je ljudstvo na glas ponovilo. V ponedeljek zjutraj jc bila še pridiga vernih duš in potem opravilo za rajne farane na pokopališču. — Odšli so čč. oo. misijonarji, a besede njihove ostanejo v naših srcih. Hvaležni smo pred vsem g. dekanu, ki nam je naklonil te velike duhovne dobrote, naj jim Bog obilo povrne! Hvaležni smo pa tudi čč. oo. misijonarjem ža ves njih trud in požrtvovalno delo za naše duše. Bog bodi plačnik!
g Iz Šinkovega turna. 10. t. m. so nas obiskali premil. g. knez in škof ljubljanski. Ogledali so si grajščino, cerkev in žiipm-šče, ki je pa, žalibog, še sedaj prazno. I« bi se nas vsaj kdo izmed gg. duhovnikov usmilil! Kraj je tako miren, tih in prijazen. Giajščina bi bila kaj pripravna za občinsko hiralnico, za šolo ali kaj takega. Možje zganite se. Nek dobrotnik jo sam kupi v ta namen. To bi bflo v veliko korist naši občini, — Letošnje leto je bilo pri nas dobro. Žita so bila lepa, sadja ie bilo tudi zadosti, a tudi drugi sadeži so letos obrnil, tako da se moramo prav toplo zahvaliti Bogu, ker nas je z vsem oblagodaril u| obvaroval uim. — Občinska pota so P" nas prav v slabem stanu, bo treba maflo šodra, kaj ne ?
Dolenjske novice.
Iz litijskega okraja.
d Javorje. V nedeljo, 17. oktobra, ponoči so pobili v Leskovcu nekega berača do mrtvega. Storilcem so že naj sledu. Pač žalosten nasledek pijanosti in iz nje izvirajoče surovosti.
d Šmartno. Dne 4. novembra dopoldne in popoldne vršile se bodo> pri nas občinske volitve, ki bi bile čisto mirne, če bi ne imeli par liberalnih zagrizencev in surovin in pa par hinavcev. Prepričani smo, da bo kmečko ljudstvo naše lepe občine do malega edino in da ne bo šlo na lim liberalcem in nevednim ali pa hinavskim in nedoslednim spletkarjem. Razvrstili se bodo odborniki po celi občini, kar je tudi prav; vsakemu svoje! Liberalni prvaki v Šmartnem stopajo kot strankarji in liberalci v volivni boj, odbili so vsak poizkus sporazumljenja. To pa mora biti vsem poštenim kmetom migljaj in opomin, da trdno in edino kot en mož drže skupaj ter z liberalci m s tistimi, ki ž njimi splet-karijo, pomedejo tako, kot so že povsod drugod ^omedli libcralce .iz zastopov. Kranjci, Štajerci, Ooričani — vsi so izbac-nili skoraj popolnoma liberalce iz deželnega in državnega zbora, po vseh občinah po kmetih so že zapodili liberalne škodljivce; ali naj pošteno, verno šmartinsko kmečko ljudstvo nosi še naprej umazani liberalni jarem na vratu? Metlo v roke in izčistimo lepo šmartinsko občino liberalnih smetij! Verno, krščansko ljudstvo je vedno na strani Slovenske Ljudske Stranke ,kakor kažejo vse volitve za državni in deželni zbor, kakor kažejo občinski, odbori prejšnjih dob — liberalci pa hočejo gnjili liberalizem vtihotapiti med ljudstvo. Toda tega ne bo; verno ljudstvo naj zastopajo tudi verni kmečki zastopniki v občinskem odboru.
d Litija. Sokola so, kakor pravijo, ustanovili v Litiji. No, menimo, da bo Sava kljub temu še naprej tekla, starosta Sokolov pa še nadalje zdravil bolnike in bolnice, dokler mu kje ne izpodleti!
d Šmartno. Nemarnost očita » Slov. Narod« sedanjemu županu Hostniku, češ, da je preveč poredkonia skliccval seje. Toda naj pogleda rajši »Narod« zaspane liberalne odbornike, katere je bilo treba takorekoč s silo spravljati k sejam. Kmečki odborniki so čakali, liberalni pa spali ali pa opravljali svoje posle. Ne, liberalnih zaspancev ne več v občinski odbor, dosti je, da so spali tri leta! — Vsakovrstne laži trosijo liberalci; govore o zapravljanju občinskega premoženja, o zidavi društvenega doma na občinske stroške itd. Toda tudi te slabo izmišljene laži liberalizma ne bodo rešile: Liberalizem je laž sam na sebi, itn nič boljši niso tisti, ki prisegajo na liberalizem! Torej med staro šaro z gnji-lim liberalizmom in njegovimi privrženci!
d Šmartno. Huda prede liberalcem. Kot srne letajo okrog — naidučitelj Debelak, Razboršek, Robavs, Watzek (posili-poštar) — ,in izkušajo napraviti razdor med volivci. Tudi očka Zore se mujajo in
hodijo po kostanj v žerjavico za ljube liberalne goste. Škoda za vas, Krznarjev očka, potomec nekdaj tako sloveče krščanske družine! V to kompanijo je stopil tudi Nace iz Pintarjevca, ki je še pred kratkim hinavsko igral »klerikalca«. Obema, Zore-tu in Nacetu in njunim tovarišem bi povedali besede našega vrlega poslanca Pov-seta: Da so škrici liberalci, je razumljivo, da je pa še kak kmet med liberalci, je nezaslišano in nerazumljivo. Nesrečna prevzetnost in nesrečno branje'liberalnih časnikov, kam sta pripeljala oba Načeta! Strik, potegnjen od Klančarja do Načeta in Zoreta pa do šmartinskih par zagrizencev, pa bo le prekratek in preslab, da bi zvezal počen liberalen pisker! Prašamo le: Ali more pošten kmet voliti Ijud:, ki pripadajo stranki, ki zaničuje kmete z neumneži, ki je toliko nasprotovala v deželnem zboru postavam, ki so kmetom v korist? In pri nas v Šmartnem? Kie je pošten krščanski kmet, ki bi hotel poslušati ob volitvi ljudi, ki so nedavno pokazali liberalno gnojniško omiko, ki so mazali hiše, žvižgali, kričali in provzročili toliko nemira. Kdo bo volil ljudi, ki so po celi slovenski zemlji vzeli čast Šmartnu in raz-glaševali župana in druge poštene može kot vlomilce, tatove itd.? Kdo bo volil naročnike »Slovenskega Naroda«, ki sramoti kmeta, Cerkev, vero, presv. Rešuje Telo in druge skrivnosti? Ne, naši možje bodo ponovili 4. novembra besede, katere je zapisal nedavno vrli »Domoljub«: Liberalni učitelj v šolo; Liberalni trgovec v štacu-no, liberalni krčmar v gostilno, liberalni kmet pa v norišnico, ker neče videti, kaj škoduje liberalizem! Pošteni krščanski možje, vsi na volišče in zmaga mora biti vaša! Potem se bo Šmartno pokazalo v lepi luči in edinost ter mir se bosta vrnila v občino, ki tega miru tako potrebuje. Par liberalnih zagrizencev in hinavskih spletkarjev ne bo delalo zgage med nami. Naprej do popolne zmage! Vsi k volitvi, nihče naj ne ostane doma! Pošten mož žrtvuje tudi en dan za dobro stvar!
Iz raznih krajev Dolenjske.
d Iz Ambrusa. Blagoslov brizgalnice tukajšnjega gasilnega društva se je dne 17. t. m. kar najlepše izvršil. Lepi govor preč. gospoda župnika je ganil marsikaterega do solz. Tudi veselica, ki jo je priredilo katoliško slovensko izobraževalno društvo, se je dobro obnesla. Krasno petje iu igra »Dr. Vseznal in njegov sluga Stip-ko Tiček«, je storilo ljudi jako zadovoljne. Vsi igralci, dasi prvič, so dobro izvršili svoje naloge. Bil je čuti le en glas: Kaj takega pa nismo pričakovali. Zato pa mladeniči, le pogumno naprej!
d Hinje. Za hinjsko šolo je daroval deželni zbor 500 K podpore. — Pravila za izobraževalno društvo so se že odposlala vladi Zato hinjski farani pogum in že sedaj mislite na pristop k prepotrebnemu društvu.
d Hinje pri Žužemberku. Ni nam še
treba obupati nad našo novo cesto, kakor smo zadnjič poročali v »Domoljubu«. Nekaj pa le bo. Naš vrli zastopnik v deželnem zboru, poslanec Jaklič je pri zadnjem
zborovanju deželnega zbora prašal deželnega glavarja, kaj je že vendar s tako potrebno cesto hinjsko. Gospod glavar mu je pa odgovoril, da se bodo v kratkem vršile obravnave zaradi odkupa zemljišč za cesto in se potem takoj delo oddalo, da bo zapuščeni del naše dežele gotovo dobil prihodnje leto cesto. Da bi se le to kmalu uresničilo, potem bo vsaj župnija zvezana s cesto s kolodvorom.
d Zvirče pri Hinjah. Zvirčanje imamo eno leto že samostojno šolo. Šola je nastanjena v privatni hiši, ki bolj za silo služi pouku. Pa začetek mora b ti vsak skromen. Sedaj nam je pa obolela naša gdč. učiteljica A. Sever, ki kakor čujemo dva meseca po zdravnikovem naročilu ne sine v šolo. Ali bomo morali toliko časa čakati na redni pouk, pa sedaj tudi šc ne vemo. Le verouk se še stalno poučuje, da saj otroci ne bodo pozabili na šolo. Upamo pa, da bo kmalo bolje.
d Cerklje pri Krškem. Da se ne bo
očitalo, da naše društvo vedno spi, zato smo se danes zopet oglasili in dali znamenje življenja. Pretečeno nedeljo imeli smo v društvu predavanje o mladeniški organizaciji, h kateremu je pr'.šlo lepo število mladeničev in tudi ne1<aj mož in žena. Slišali smo par krepkih besed, s katerimi nam je bilo označeno, kakšen mora biti dandanes mladenič, da se lahko imenuje rnladenič-poštenjak. Posebno nas je mladeniče navdušil za pošteno izobrazbo in veselje brat Janko Hočevar iz Ljubljane. Opisal nam je pomen telovadnih odsekov na deželi in nas navdušil za mladega Orla, ki želi svoje peroti razprostreti tudi po naši Dolenjski, ki se je zadnji čas začela vzbujati. Ostalo ni samo pri besedah — prišli smoi tudi do dejanj in takoj pri ustanovitvi mladega Orla pristopilo nas je 35 fantov. Ali ni to lepo število za začetek? Pa ne misli, dragi bravec, da so to kaki otročiči, iz katerih bi se lahko vsak norčeval — ne, med njimi so fantje-vojaki. In ravno to nam daje pogum, da bodo mlajši med Orli dobili veselje za telovadbo, videč, da se polnoletni fantje, ki so že kaj poskusili po svetu, nikogar ne boje in ne sramujejo biti pri Orlu. Ne bomo ostali le pri tem številu, ker v kratkem se bomo pomnožili, zlasti ko začnemo s telovadbo. K mladeniškemu tečaju v Ljubljano bosta šia dva ali celo trije mladeniči. Začetek je jako dober, nadaljevanje započetega. mora pa biti še bolje. Mladeniči, nepotreben strah proč in vsi na dan z barvo, da vas svet spozna, v katerem taboru bivate. Polovičarstva naj ne bo več med nami. Kdor ni z nami, ta je gotovo proti nam! V nedeljo, dne 17. oktobra pa nam' je naša dekliška zveza priredila kratko, pošteno zabavo s šaloigro »Pri gospodi«. Vse igralke so prav dobro rešile svoje vloge, posebno pa je ugajala dekla Marija s svojim gorenjskim narečjem, katerega je prav dobro posnemala. Čast vsem 'igralkam. Upamo, da za hožič pa nastopimo zopet enkrat mladeniči. Ako le mogoče nastopimo z božično igro »Na betlehemskih poljanah«.
Notranjske novice.
NOTRANJSKI ORLI
priredč v nedeljo, dne 31. oktobra 1.1. izlet na Križno goro pri Ložu, seveda samo ob lepem vremenu. Čc bi količkaj kazalo na slabo, se izlet ne vrši.
Vspored:
1.	Ob 10. uri sv. maša.
2.	Po sv. maši zborovanje pod milim nebom. Nastopijo zastopniki posameznih odsekov.
3.	Odhod v Stari trg. Kosilo. Javna telovadba, oziroma ogledovanje okolice.
Notranjski Orli in pošteni mladeniči, udeležite se izleta v obilnem številu!
Na z d a r !
Cerkniško iii logaško-vrhniško okrožje Orla.
Idrijske novice.
n »Dajte nain šol!« je klical pred par leti na nekem našem shodu sedanji poslanec Gangl. Naša stranka je šla v resnici kmalu nato na intenzivno delo, da se šola razširi iu da sc da ljudstvu več izobrazbe. Uspeh te akcije je sedanji 8. dekliški razred, otroški vrtec in gospodinjska šola in vse to brez kakega povišanja občinskih doklad. Poslanec Gangl, ki je imel šolo lc na jeziku, je svoje delovanje posvetil pa cdiiuilc gradbi oderuške čitalnice, dosegel pa — kakor dejanja kažejo — tudi tukaj ni nič.
n Idrijski notar dr. Pegan je v krščanskem nauku sila izveden človek. Poslušajte! Nedavno ie zastopal pred sodiščem učenko III. razreda, katere oče je tožil kateheta, da jo je katehet v šoli preveč občutno kaznoval. Razpravljalo se je o tem, kaj je bila učenka vprašana, da ni znala. Katehet pove, da je bilo to 179. vprašanje srednjega katekizma, ki se glasi: »Katera poglavitna znamenja je dal Kristus svoji Cerkvi?« Notar Pegan pa se vtakne vmes: »To je tako težko vprašanje, da ga še jaz ne znam . . .« Gospod katehet mu je odgovoril kratko, a jedrnato: »Verjamem!« Ker pa g. notar tega vprašanja najbrže še danes ne zna, naj ga »Domoljub« poduči in mu pove, da katekizem na to vprašanje tako-le odgovori: »Kristus je dal svoji Cerkvi ta-le poglavitna znamenja: 1. da je edina, 2. da je sveta, 3. da je katoliška ali vesoljna, 4. da je apostolska.« — Torej, kmetje žirovski, kadar vam bo prišel notar Pegan zopet klobasarit na kake shode, prašajte ga, če že zna 179. vprašanje iz srednjega katekizma. Morebiti se ga bo do takrat že naučil.
Vrhniške novice.
n Iz Cola nad Vipavo. Pri zadnjih občinskih volitvah z dne 7. oktobra je S. L. S. zopet sijajno zmagala. Priborila si je zopet dva odbornika v I. razredu, tako, da ima sedaj 15 odbornikov, liberalci le še tri, katere jim je srečno žreb odločil. Občinstvo je navdušeno, da je ostal na krmilu zopet dosedanji župan Franc Pregelj iz Polja št. 19. Liberaloi nekaj čivkajo v
»Slovenskem Domu« o prevelikih klerikalnih nakladah, a naj pomislijo, da ravno v taboru S. L. S. so razven par gospodarjev, največji davkoplačevalci, torej ne bodo po nepotrebnem naklad povzročali. Po novem občinskem volivnem rodu je gotovo, da S. L. S. popolno zmaga na celi čr fci.
n Trgatev je končana na Vipavskem. Dobi se dobra kapljica od 20 K hI naprej. Trgovina obeta biti živahna. Po vino v Vipavo!
n Budanjsko izobraževalno društvo
priredi v nedeljo, dne 24. t. m. društveno veselico. Za zabavo bodo poskrbele vrle članice »Dekliške zveze« z igro: »Plačilo za otroško zvestobo«.
n Mladeniški tečaj bode priredila vipavska S. K. S. Z. v dneh 20. in 21. novembra. Mladeniči iu društva se že sedaj opozarjajo na to prireditev, da se je nmogo-brojno udeleže po odposlancih.
n Živahno gibanje se je pričelo po naših izobraževalnih društvih. »Zveza« je sklenila naročiti skioptikon, ki bo članicam na razpolago. Društva naj žc sedaj skrbe za obilna in zanimiva predavanja v zimskem tečaju. Nudimo članom in prijateljem zabave z besedo in s skioptičnimi slikami!
n Shod, ki srno ga že težko pričakovali, namerava v kratkem prirediti naša »Kmečka zveza«. G. poslanec Pcrhavc bo poročal o blagonosnem delovanju poslancev S. L. S. za kmeta in o razdiralnem delu propadle liberalne klike. Naj bi se vršil cel shod v kolikor mogoče velikem obsegu.
n Na hiši stebra vipavskih liberalcev
čitaš najprej napis »K. k. Eichamt«. Knjige tega »Eichamta« se tudi vodijo v blaženi nemščini. Taki so liberalci v besedi in dejanju. Gospoda uči se od kmečkih fantov narodne zavesti! DreimaJ Heul!
n Deželni zbor je sklenil več Vipavcem koristnih reči. Zlasti podpore šolam bodo prav prišle. Vprašanje naše železnice se je spravilo v tek, kar je vse zasluga naših vrlih poslancev. Čast takim poslancem, čeprav jih liberalci zasmehujejo radi njih kmečkega stanu.
n Iz Planine pri Vipavi. Naša zmaga pri občinskih volitvah nc gre iz glave liberalcem. Delajo rekurze, lažejo in opravljajo, da se ljudem že studi. Marsikdo, ki je dosedaj volil z liberalci mu jc žal, in upamo da voli zanaprej z nami. Kajti edina S. L. S. je za kmeta in delavca primerna stranka. Frakarji in postopači pa naj so v »narodno-napredni«.
n Izobrazbo so pokazali planinski »izobraženci« s — plesom. Tako bodo delali za kmeta. Bal se bode vršil za balom, kmet zapravljaj, tvoji otroci pa naj se pohujšujejo na plesiščih. Kam taka pot pelje vedo povedati mnoge matere ...
n Proč z liberalci naj bo torej naše geslo. Mi Planinci bomo ostali zvesti naši kmečki S. L. S., ki je edina poznala kmeta, ko ga je tri jarem bogatega liberalizma. Kakšna stranka je liberalna, smo videli pri dež. zboru, ko so liberalci hoteli škodovati sklepom' S. L. S., ki jih je ta v prid kmeta sklenila — na korist liberalnim jagrom Povemo pa danes naj se vrše volitve sto-
krat: v boj za jasna načela naše stranke,ki jo liberalci ne marajo le zato, ker dela za kmeta!
Iz raznih krajev Notranjske.
n Shod v Podlipl. Poslanec Gostinčar je priredil v nedeljo, dne 24. t. m. javen shod v Podlipi. Poročal je o delovanju državnega in deželnega zbora. Navajal je koristnih stvari, ki so jih poslanci S. L. S. predlagali in tudi izvedli. Sprejela se je resolucija, v kateri se poudarja potreba regulacije vodotokov po travnikih, ki v deževnih časih povzročajo veliko šklldo. Potreben jc tudi vodovod, ker ni v tem kraju zdrave pitne vode. Treba torej napeljati vodo iz studenca, ki se nahaja nad vasjo. Shod jc izrekel soglasno zaupanje stranki in poslancu Gostinčarju. Poslanci tega okraja, pa so se pozvali, da store vse, da se regulira vodovje iu napravi vodovod, kar je nujna potreba.
n Z Vrhnike. Statistiki, ki so na povabilo kranjskega deželnega odbora iz raznih dežela prihiteli v naše kraje, so se dne 19 oktobra mudili tudi na Vrhniki. Usedali so si gospodinjsko šolo iu mlekarno. O obeh napravah so sc izražali zelo pohvalno. Še prav posebno so se zanimali za gospodinjsko šolo. Eden izmed gospodov se je izrazil, da si je dosedaj predstavljal kranjsko deželo silno zanemarjeno in zapuščeno. Odslej bo imel o njej drugačne pojme. Priznal jc, da sc celo Nemci lahko marsikaj nauče od Slovencev. Ko so si ogledali še izvirek Ljubljanice, so sc vrnili proti Ljubljani.f
n Hotedršica. Sirom slovenske domovine jc razprostrta mogočna vez društvenega življenja, ki veže brata z bratom, tujca s tujcem in sovražnika s sovražnikom ter goji v njih ideale prave sreče in omike. Tudi pri nas imamo hvalevredno »Izobraževalno društvo«, ki je v nedeljo, 24. oktobra, zopet pokazalo, kaj se doseže vse z marljivim in navdušenim delom, Ženski odsek »Izobraževalnega društva« je namreč priredil nekak zabaven večer, Tu se jc zapela izborna pesem »Čebelar« in za to je bila krasna igra »Dve materi«, Vse igralke so tako spretno in sigurno izvršile svoje uloge, da se mora človek čuditi kako je mogoč tak uspeh! Tu se vidi, da ima ljudstvo, ki se druži pod pra-porjem križa, smisel za izobrazbo ter veselje in pogum do dela. To je bila ena zmagoslavnih bitk, ki mori naše izgubljene in za delo nezmožne liberalce, ki z alkoholom nasičeni prežijo, kakor lačni volkovi na mirne ljudi, jih napadajo s kamni in koli, jih pobijajo na tla ter jim pretijo s smrtjo. — Nam je treba vedno z levico delati in z desnico držati orožje, da nas ne napade divja zver v podobi hotenskega liberalca. Taki so torej naši liberalci! A mi vkljub temu jadramo z žuljavimi rokami naprej, naprej proti svojemu cilju.
Iz raznih krajev.
Iz Studenlc ob vznožju orjaka Boea v v dravinjski dolini na Štajerskem. Zopet se nam je letošnje leto hudo obetalo, ker
; nam je pretila velika suša. Pa kadar je sila \ največja, takrat je božja roka najbolj mila. In res! Bog svoje blagodarne roke ni odtegnil. Vinska trgatev se je prav ugodno obnesla, kakor je tu pa tam naznanjalo in razlegalo pokanje topičev. In nekaterim celo posode manjka. Tudi žitne setvine m surovine je že v povoljni obilici; le pri krmi in vodi je pomanjkljaj. Da, torej tola-žilni izrek: Ako Bog včasih po eni strani reže, po drugi strani celi! — Postavili so tukaj nov lesen most preko Dravinje. Želeti pa bi bilo, da bi bil most železen. — Dobili smo stolpno uro k podružnici Sv. Lucije, katere se vsi vesel č; zlasti še oddaljeni okoličani župne cerkve. Prispeval je zanjo požrtvovalni dobrotnik g. Karol Adelstein. Zglednemu dobrotniku pa naj ura mnogo let še bije!
Omaha, Nebraska. Težko, da bi prišel že kak dopis od nas v »Domoijuba«, zato sem se jaz namenil nekaj malega poročati, kar bo morda v starem kraju zanimalo slovenske rojake. Najbolj vas gotovo zanima, kako je zdaj z delom v Ameriki. Na to je težko odgovoriti, ker ni povsod in v vseh rečeh enako. Tu V Omahi so največje tovarne klavnice, ali takozvani »Packing-housi«. Teh jc več kot so: S\vift Armur, Omaha in Cudahi Packing Co. V vsaki teh klavnic dela do dva tisoč ljudi. Pokoljejo pa tudi v vseh klavnicah do dva tisoč goved, do deset tisoč ovac in do 12 tisoč prašičev na dan. Tukaj se še skoraj najložje dobi delo. Navadni delavec dobi po 17!$ centov na uro. Toda tukaj jc delo na nekaterih krajih jako težko, na drugih vroče ali mrzlo ali pa mokro, povsod pa jako smrdi. Tukaj bi rojaki lahko videli, kako zna kompairija varčevati; kajti tu se vse porabi: kri, kosti, rogovi in meso od crkncnih živali, to vse skuhajo, a potem posuše in smeljejo, kar je jako dober gnoj. Če tudi je tu delo težko in smrdljivo, vendar jc to dobro, da je delo šc precej stalno, to je 10 ur na dan; po drugih krajih se dela, kakor iimajo več ali manj živine, včasih samo po štiri ure ali pa tudi celi dan nič. So pa še druge tovarne, kakor rudotopilnicc, kjer tudi ni dosti prida delo, a plača, 16 centov na uro. Ravno tako je z drugimi tovarnami. Jaz in pa moj brat delava v McKeen Motor Car tovarni. Tukaj je še skoro najboljše delo, ni težko, pač pa jako natančno. Tu izdelujejo čisto povsem nove »care« ali vozove, ki jih je iznašel pred tremi leti' McKeen. Zato hočem malo popisati, kakšni so ti vozovi. Delan jc večinoma iz samega železa. Dolg je do 70 čevljev ali okolu 23 m. To je en sam voz, ki ima v ospredju stroje, zatem prostor za prtljago in pisma, in vendar še ostane prostora za kakih 100 ljudi. Kajti Amerikanec zna računati, kakor s časom, tako tudi s prostorom. Zato so večinoma vsi stroji m kotli pod vozom. Kurijo z gazolinom, kajti premog bi vzel preveč prostora. Doseže pa tak voz hitrosti do 60 milj na uro. Vsa kara je jako moderno urejena, kajti razvajen Amerikanec bi se ne zadovoljil s takimi vozovi, kot so v starem kraju. Naj še omenim, da je tak voz vsak sam zase najbolj podoben avtomobilu; tudi stroje ima no načinu avtomobila. Domoljub prinaša
po fotografiji, izdelano delavnico teh voz, zunaj in znotraj. Vidi se tudi »Cara« sama. Tukaj dela kakih 500 ljudi; dela se po devet ur na dan; navadna plača je po 20—25 centov na uro. Takoj zraven te tovarne je velika delavnica Union Pacifik, kjer popravljajo mašine in vozove navadnih vlakov. Splošno rečeno, je bilo letošnje poletje jako veliko dela zunaj, posebno na farmah ali kmetijah, kjer je letos vse jako dobro obrodilo. Toda po zimi je drugače, ko ves svet pritisne v fabrike in se ne gleda ne za dobro ne za slabo delo, samo da se dobi, kajti, živeti se mora vsak dan a board, t. j. hrana in stanovanje stane vsak teden 4 dolarje. Zdaj sem ob kratkem povedal, kako je tukaj z delom, a sodbo naj si dela vsak sam. Jaz bi ne svetoval sedaj nobenemu v Ameriko, posebno oženjenim ne. — Tukaj v Omahi živi do 150 tisoč ljudi, od teh je samo kakih 100 Kranjcev, več pa je Hrvatov in Čehov. Dasi nas je malo, vendar nam je dal škof slovenskega duhovnika Rev. John Zaplotnika. Zal, da ga | nekateri niso hoteli vzdrževati, zato je od-šel. Pač pa imajo Nemci in Čehi svoje duhovnike in cerkve.
Goriška.
TRŽANI IN KMETJE.
V zadnji »Domoljubovi« številki smo pisali, da bi bila dolžnost tržanov iti skupaj s kmečkim prebivalstvom okolice. A zgodilo se jc, kar je bilo že prej skoro go- ' tovoi, da so tržani, ki jim ni mari za resno delo v deželnem zboru, preglasovali kmečko okolico in se postavili v nasprotje z ogromno večino ljudstva v deželi.
Ko so v četrtek prihajale brzojavke o izidu volitev, so liberalci pred Gabrščc-kovo botego v Gosposki u'lici govorili: »Ja, danes volijo izobraženi ljudje, ki niso -tako zabiti, ko kmečki volivci v splošni skupini.« O volitvah se ližejo liberalci okrog kmeta, kakor mačka okrog špeha, po volitvah pa jim je kmet zopet zabit. Iz-; obraženi pa so seveda pri liberalcih tisti i tržani, ki jih kmet redi. Poglejmo v Kobarid, Tolmin, Kanal. Ajdovščino, Komen itd. — vsi ti kraji so docela odvisni od kmeta, kmet jih drži po koncu. Brez kmeta bi »gospoda» po teli trgih že davno morala zapreti svoje botege in iti s trebuhom za kruhom. Pa še mislijo da bo kmet plesal po godbi njihovih razpokanih piščali. Motijo se!
Zmagal je Gabršček. Dobil je 402 glasova, Fabjan pa 258 glasov. Tržani so ga izvolili proti kmečkemu prebivalstvu. Naj ga imajo sedaj. Drug drugega so vredni. Kajti nobena reč se nam ne zdi bolj smešna kot takle liberalen purgar. ko zvečer v oštariji razlaga liberalno politiko dobesedno tako, kakor je to bral v »Soči«. Za kake resne stvari, za gospodarsko, socialno gibanje teli ljudi ne boš dobil, ker liberalec tega ne razume in mu tudi razumeti ni treba; saj živi od kmeta in dobro se mu
godi pri tem.	,
Tega mora biti konec! Kmet ne sme trpeti, da bi radi neumne kričave politike
liberalnih tržanov trpelo delo v deželnem zboru. Mi pričakujemo in hočemo od svojih poslancev dela! Gabršček pa bo samo kničal in vpil. Zato bo kmet obračunal temeljito s tržkim liberalizmom! Liberalci že dobro čutijo vpliv kmečkih posoj.lnic! Kaj bo šele ko začne kmet snovati še druge zadruge. Takrat bo skakal liberalni bo-tegar in oštir. Takrat bodo tržani kleli Ga-brščeka in njegovo politiko. Pa tedaj bo prepozno!
Nov Orel se je v nedeljo, 24. t. m., ustanovil v Grgarjti nad Gorico. Vpisalo se je že 18 fantov in mnogo podpornih članov. Zanimanje za odsek je veliko pri mladih in starih. Ob priliki ustanovitve so grgarske fante posetili Orli iz Mirna in Gorice. Na zborovanju je govoril br. Vuk o disciplini in redu, Kremžar pa o vzorih krščanskega slovenskega mladeniča. Na zdar!
Duhovske vesti. Preč. g. Josip G r i -lan c, doslej kurat v Kobjeglavi, je imenovan za vikarja v Sedlo. Preč. g. Ivan V u g a , doslej Vikar v Kozani, je postal • vikar v Gabrovici. Preč. g. Altonz Blaž-k o, kurat v Mirniku, je imenovan za vikarja v Kozano. Kuracijo v Mirniku bode upravljal preč. g. kurat Benigno S p a -g n u I iz Dolenj. Župni upravnik v Škrbini, preč. g. Franc Lavrenčič je prišel v Gorico za prefekta malega semenišča. Na centralnem semenišču je docenturo kate-hetike sprejel preč. g. mons. dr. Jakob B r u m a t, profesor pas^oralke in pod-vodja bogoslovnih študijev. Cerkveno petje bo poučeval veleč. g. I. K o k o š a r, župnik pri sv. Ignaciju v Gorici, že znan po svojih izredn.h zmožnostih na glasbenem polju. Veleuč. g. dr. Jožef L i č a n, ki je dosedaj supliral novo zavezo (prej dogmatiko), je imenovan za definitivnega profesorja svetega pisma nove zaveze. Gosp. doktorju kličemo: Na mnoga leta! — Četrtek, dne 21. t. m. se je podvrgel veleč. g. dr. Jožef. S r e b r n i č pismenemu izpitu za katedro iz cerkvene zgodovine. Bil je edini konkurent, kar pomeni, da pripraviti se na profesuro ni tako lahko, kakor mislijo oni, ki si jo le — želijo.
Silno važna zadeva.
lj Volitev obrtnega sodišča v Ljubljani. Dodatno k razglasu o razp.su volitev prisednikov in namestnikov obrtnega sodišča, ki se ima ustanoviti v Ljubljani in prisednikov vzkiicnega sodišča, se odreja volitev za volivni razred delavcev na nedeljo, dne 14. novembra 1909 in za volivni razred podjetnikov na torek, dne 16. novembra 1909. Volilo se bode v sekcijah, sestavljenih po krajevnih skupinah, ki se na podlagi § 5., odstavek 2. ministrske na-redbe z dne 15. julija 1909, drž. zak. štev. 112, določajo tako-le: I. sekcija obsega občine Brezovica, Dobrova, Log, Rudnik in Vič ter voli iia GlincMi (občina Vič). — II. sekcija obsega občine Črnuče. Devicai Marija v Polju, Dobriinje, Ježica, Moste in Podgorica ter voli v Mostah. — III. sekcija obsega občine Medvode, Spodnja Šiška. Šmartno, Št. Vid in Zgornja Šiška
ter voli v St. Vidu. — IV. sekcija obse; občine Grosupije, Lipljenje, Račna. SI, uica, St. Jurij ,n Šmarje ter voli v Str;. ■;k, vasi (občina Grosuplje). — V. sekc. absega občine Iška Loka, lška Vas, lJij va Gorica, Studenec, Tomišelj, Vrbljen m Zelimlje ter voli na Studencu. — V sekcija obsega 1. (šolski okraj). 2. (ir Jakobski okraj), 5. (predkraji) in 6. (Vc mat) okraj mesta Ljubljane ter voli Ljuoljaiii. — Vil. sekcija obsega (Dvorski okraj) in 4. (Kolodvorski okraj) mesta Ljubljane ter voli v Ljubljani. — Skupni izid volitev, izvršenih v teh sekcijah, sc ugotovi m razglasi pri VI. sekciji v Ljubljani. — Ura pričetka in zaključka volitve ter volivni lokal se naznanijo najkasneje osem dni pred volitvijo na krajevno običajni način v vseh občinah, ki pripadajo okolišu obrtnega sodišča. Volitev v tretji skupini trgovski obrati« se mora vršiti ločeno od ostalih skupin obrtmli podjetij. Vsako posamezno volitev vodi od obrtne oblasti določeni volivni komisar, ki odloča o identiteti volivcev in o veljavnosti oddanih glasov, ne da bi bila dopustna nadaljnja pritožba. Volitev se prične ob določenem času ne glede na število došlili volivcev m se zaključi ob določeni uri. Voli se na ta način, da se osebno oddajo glasovnice. Samo v skupini podjetnikov smejo voliti za ženske njihovi zakonski možje ali pa posebno pooblaščene tretje osebe. Osebe, ki v volivncm imeniku niso vpisane, ue morejo voliti. Volivci oddajajo svoje glasovnice' po vrsti, kakor se javijo. Izvoljen je. kdor združi nase absolutno večino oddanih glasov. Ce sc pri volitvi ne doseže absolutne večine, se odredi ožja volitev med onimi osebami, ki so dobile največ glasov. Dri morebitni ožji volitvi smejo voliti samo one osebe, ki so volile pri prvotni volitvi in se o tem izkažejo z volivno izkaznico, ki jc bila pri prvotni volitvi zaznameiKivana. Proti volivnemu postopanju in proti ugotovitvi izida volitve v smislu § 12. min. odredbe z dne 23. aprila 1898, drž. zak. št. 56, ni dopustna pritožba.
Smesnite.
Na lovu. Lovec (pomeri): »Zajček, sedaj naredi svojo oporoko!« (Sproži in zgreši.) — Gozdar: »Glejte — že teče k notarju.«
Raztresen. »Gospod doktor, rad bi Vas vprašal za svet glede svoje otekle noge.« — Zdravnik (zamišljen v pisanje): »Ze prav, ali ste jo pa tudi seboj prinesli?«
Zadel. Nekaj francoskih vojakov sc v Rimu spre z gardisti-Švicarji. Med drugim reče neki Francoz: »Sramota za Vas,
a služite za denar, med tem ko mi za st-<< _ »Gotovo,« odvrne mirno neki icar, »vsak služi za to. kar mu manjka.« Najpotrebnejše. »Zelo me veseli go-orništvo. Ali mi morete povedaji, kaj je »V prvi vrsti je tre-
temu potreba: -a, da so ljudje zraven.
H. SOTTHER
Ljubljana, Mestni trg
razpošilja: Ure, *laf-nino in srebrnino
na vse kraje svet i,obrnite sc zanesljivo na domačo slov. tvrdko!
Mi novi tenih zasloni.
Novost: "TSfeJU
Ploščnata, tenka, prava nikelnasta Anker-Ros-
kopf lira na Okamnov, pokrovi ostanejo vedno beli, prav natančno 36 ur idoča.
:: K 4'50. ::
Srebrne ure od 6 K naprej.
Večletno jamstvo - Ako blago ne ngaja, sc denar vrne nazaj
slov trakovi
nikelnasta K 1-20, srebrna . „ 5"—. 2172	21-
93
ČAS"
znanstvena r«vl|a, izhaja 10 krat v letu in stane po 5K n« leto. Naročnino prejema upravnlitvo v Uubliani.
Budilka s stolnim zvoncem
in bitno opremo, I kako
vost, uUži bije pol in cele ure, budi z glasnim zvoncem, steklenim kazal« nikoni. v polirarem okro-gUm okviru, 31) cm premer K 6'—, s pono'1 «;ve-tečim l azalnikom K 6 50 » letno jamstvo. Zamena bli denar nazaj. Razpošilja po povzetju.
Maks Bohnel Dunaj
IV., Margarelenitrasse 2719
Urar, sodnljsko zapriseženi cenilec. Ustanov. 1810 Zahtevajte mo| veliki cenik s 5001) slikami, kalerl se pošlje vsakomur zastonl In franko ne da bi se sililo kupiti. 27-« b
I* *
$
J*
O/errava/loA
žeteznato J{ina-Ymo 1
MM BOLEZNI
ki jih ni lahko ozdraviti, kakor izpuščaji in otekline, so mnogokrat posledice slabe bolestne krvi.
SCOTT-OVR EMCILZIJR
jc najboljše sredstvo za pomnoženje in oja-čenje krvi ter premaguje tozadevnih bolečin.
Učinkujoče sestavine, ki so spojene po neprekosnem SCOTT-ovem ravnanju v lahko prebavno emulzijo, so pridobile
ScoH-ovi emulziji
na daleč in široko sloves vzor-emulzije in se ista povsod smatra za najboljše sredstvo proti tem boleznim.	2614
Cena izvirni steklenici 2 K 50 v.
Dobi sc v vseli lekarnah.
HiRij»nl4na ranstava na Dunaju 1900: Driavno odlikovanje In čaatni diDlom k akti kolajni.
Povzroča voljo do jodi. okrepča živce, poboljša kri
in je rekonvalescentom
in malokrvnim zelo pri-rvnročeno od zdravniških avtoritet.
Jzborni okus.
Večkrat odlikovano. Nad 6000zdravniških spričeval.
J. SERRAVALLO, c. ii kt. dvomi dobavitelj
■ TRST-BarkovlJe. - - ■ ■
$
j *
m
$
&
i* i
i *
* *

Dne 11. novembra letos sc bode na □a javni sodni dražbi na Brdu prodalo
posestvo Jerneja Mala v Pečah
št. 17. Začetek ob 9. uri. Posestvo je zelo pripravno za gostilno in prodajalno,
sploh najbolj prikladno v celem brdskem okraju.	2964
Učenec
se sprejme takoj v trgovino 7. mešanim blagom, železnino in poljskimi pridelki. Kje, pove uprava „ Domoljuba"' 2901
r
Zakaj ravnate s svojim želodcem tako neskrbno
kot da ne bi bil ravno tako va?en. Iiakor drugI organi. In vendar ako želodec ne prebavila, zaspi delavna
zmožnost celega telesa, Preizkušeno Iz Izbranih najboljših In uspešnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek zbuja|ofc In pre-bavljanje pospešujoče In lahko 0dva|a|0če doma« zdravilo, ki ublaži in odstrani znane nasledke nezrner-nosli, slabe diete, prehlajenja In zoprnega zaprla, u. pr. gorefico, napenjanje, nezmerne tvoritve kislin ter krče je dr. Rose balzam za želodec iz lekarne It- Fragncrja v Pragi.
' VRRILOI
Vsi deli embalaže Imajo postavno
V.,
deponovano varst. znamko
GLAVNA ZALOGA: LEKRRMfl
B. FRRGNER-ja, c. in kr. dw. deU»llell»i
„Pri irnem orlu", PRRGR, Mala strana 203, vogal Nerudove ulice. |i.js" Po posti se razpošilja vsak dan. Cela stekl. 2 K, pol stekl. 1 K. Proll naprej vpoSIlj-K 1-50 sc posije mala steklenica, za K 2 S0 velika ste-klouica, za K 'I 70 l veliki steklenici za K 8 4 velike steklenice, za K >2 l'l vel. steklenic poštnine prosto na vse poslaje avstro-ogr. monarhije.
Zaloga v lekarnah Avstro-Ogr.
Zagrebška tovarna, tvrdke Henrik Francka sinov, v vsakem oziru novodobno urejena,
izdeluje svoje proizvode izključno le iz najboljših sirovin.
V Vaš prid bode, bodete II pri nakupovanju dajali prednost temu izvrstnemu proizvodu
pravemu :Franckovem: kavnem pridatku z mlinčkom,
iz zagrebške tovarne.	^ »v
8 t
al. ZngaV. Y HH2. 5:91. V.
32
Tovarniška znamM'
ZR VEČNOST!
New-York ln London nista prizanašala niti evropski celini ter je velika tovarna srebrnine prlsll|ena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moCi. Pooblaščen sem IzvrSitl ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeCe predmete le proti temu, da se ml povrne
K 13*80 in sicer:
6 kom. najfinejših namiznih nožev s pristno
angleško klin jo; 6 kom. amer. pat. srebr. vilic Iz enega komada; 6 kom. amer. pat. srebrnih jedilnih žlici 12 kom.amer.pat.srebrnih kavinih žlic; t kom. amer. pat. srebrno zajemalnleo za juho;
1	kom. amer. pat. srebr. zajemalnleo za mleko; 6 kom. ang. Viktoria CaSic za podklado;
2	kom. elegantnih namiznih sveCnlkov; t kom. cedilnik za Ca|; 1 kom. najfinejša sipalnlca za sladkor.
42 komadov skupaj samo K 13*80. Vseh teh 12 predmetov je poprej stalo K 80 — ter iih je mod sedaj dobiti po tej minimalni ceni K 13-8C. flmeričansko pat. srebro |e znano, je skozinskozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da le-talnseratnetemeiji na nikakršni slepariji, zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeC, povrniti brez zadržka znesek In naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro. Ki je posebno prikladno kot prekrasno
božično in novoletno darilo.
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo.
Dobiva se edino le v A. Hirschberg-a kspoiti I hI Si amer. pat. srebrnega blaga
na Dnnaii II., RGrnbranrfstrasse 19 0. Teteton 1459?
Pošilja se v provinrijo proti povzetju, ali Ce se znesek naprej vpoSlje. — Čistilni prašek za njo 20 vin. — Pristno le z zraven natisnjeno varstveno zhamko (zdrava kovina), — Izvleček iz pohval, pisem: Bil si-mspošiljatvljo krasne garniture jako zadovoljen. Ljubljana. Oton tlartusiti, c. kr. stotnik v 27. pešpolku. — S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljen. Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru. - Ker |e vaša garnitura v
Sospodlnjstvu jako koristna, prosim, da mi poš-ete Sc eno. Scnt Pavel pri Preboldu. Dr. Ka-milo Bolim, okrožni In tovarniški zdravnik. — S poslanim namiznim orodjem sem zelo zadovoljen. Mihael Kovacevie, ravnatelj pomožn. uradov dež. pri vladi v Sarajevu. Sarajevo, 22. oktobra 1904.	2929 5-1
at .
i f A
je poklican, da postane idealno domače sredstvo. Vporablja se v različnih slučajih, za zboljšanje pitne vode, kot okrepčevalna pijača in za tisoče načinov po vporab-nem navodilu, ki je priloženo steklenici.
Dobi se povsod v steklenicah po 40 vin., 1 K in 2 K. 1246
zmlete s stroji najnovejše sestave, -.-konkurenco po flnosti, ki omogočijo z Jako majhno množino pobarvati veliko površino, razpošilja po nizkih cenah
Adolf Hauptmann, Ljubljana
prva kranjska tovarna oljnatihbarv. — hrneža, laka In steklarskega kleja. Zaloga slikarskih In pfeakar-
aklh predmetov. Ilustr. ceniki se dobe brezplačno.
■i" se kol naravna ®riamiznavoda
rve vrste in kot zdravilna voda
' zopet težkoče organskega dihanja in zoper bolesli želodca in mehurja najbolje priporota.
n« 2)c. D. JDemšat 52-1
zdravnik — strokovnjak ta kožne bolezni Ljubljana, Mestna hranilnica.
Prodaja se:
pri priporočljivi slovenski tvrdki Lenasi & Gerk-man v Ljubljani, Stritarjeva (Spitalska ulica St. 4.) novo najboljše sukno, najlepše blago. Vedno novosti za obleke in bluze. Strogo solidna postrežba in nizke cene. Opreme za neveste.	2469 1
Kupujte!
Ie pri tvrdki, katero Vain priporočamo, slovensko podjetje Lenasi & Berkman v Ljubljani,
Stritarjeva (Spitalska ulica St. 4.) Novo najboljše sukno, najlepše blago. Vedno novosti najlepše obleke in bluze. Strogo solidna postrežba in nizke cene.	2469 1
Revmatizera, protin, neuralgija in ozeblina
povzročijo mnogokrat nestrpne bolečine, /a njihovo hitro pomiritev in ozdravljenje, za splahnitev oteklin in zopetno pridobitev pre-gibnosti členkov in odstranitev utripanju učinkuje presenetljivo, zanesljivo
COHTF
8700 srnic zo dame
od konkurzne licitacije. Iste so Iz najfinejšega Sifona, s švicarsko vezenino in ajour in se po-Sil.ajo po povzetju komad K 1 35. Nadalje
790 posteljnih prevlek
iz najfinejše tkanine, obrobljenih, nijsolidneje izvrienih, vsake velikosti, cela garnitura obstoji iz 2 pernic in 6 glavnic K 14*30.
Priložnostna prodaja	875
Emanuel Rotholz,
Dunaj VII. Neustiftgasse 77.
Dopluje ie « viek jezikih. - Naročila morajo tltl nijtozneje do srede ira Dmaja.
Besedni znak za (mentholo-saticiliziran kostanjev izvleček),
za vribavanje, masažo ali obkladke. 1 pu-
Sica 1 krono. Pri naprej vpošiljatvi K l'50 se posije 1 pušica franko
" " " »•- " " io ' 1' Izdelcvalnica ln glavn i zaloga v
lekarni B. FRHGNER-ja
c. kr. dvornega dobavitelja, PRAGA III., St. 203.
Pozor na ime izdelka ln lzdelovateljat
ZALOGE V LEKARNAH. 2961
: Suhe sobe:
češminjevo lubje, amiko, lipovo in bezgovo cvetje, sladke koreninice, korenine in perje od beladone in malih noric (lesjaka), je-ternik, tršljik, pcdlesek i. t. d., kupuje
V. H. Rohrmann
v Ljubljani sv. Petra cesta št, 28 in v Novem mestu, Ljubljanska cesta št. 37. 2068 1
Ponudimo vsako poljubno množino:
zarezane strešnike prve vrste
zidake, lončene peči, portland-cement najbolje vrste, šamotne plošče za tlakovanje cerkva, hodnikov i. t. d.
P. P. VIDIC * KOMp., LJUBLJANA.
Na zahtevo pošljemo radevolje vzorce in prospekte takoj brezplačno.
Le------
400 l
•i Rcnisch,
NAJBOLJŠI ČEŠKI IZVOR! "2L4J
Ceneno posteljno perje!
1 kg sivega skubljenega, dobrega pena 2 K; l kg boljšega K /-4", polbelega K^', belega 4 K, belega skubljenega K io, kg izredno finega. I * sneznobelega, skubljenega K J Tt 4 in h k ; 1 kg sivega puha »i K in 7 K; 1 kg belega pu--—"- " ^	ha luK; najfinejši prsni puh
1 K - Pri odjemu 5 kg >e pošlje franko	-U
Dovršene postelje jako trpežnega, rdečega, modrega
Ki.a ali rumenega nanking-blaga, petnica, I bo cm dolga, • cm široka z 2 blazin, tna, vsaka M' cin dolga in 8cm široka napol nje a z jako lepim, mehkim perjem i»> K, z izredno finim poi, uhom -0 K, z najfinejšim sivim puhom ^4 K; posamezne pernice 0, v, >4 in C h; blazine 'A, ti o in 4 /a neprim. denar nazaj Zamenjava dopustna l opovz. od S K višje franko
S. B£NISCH v Dešenici štev. 71, Čechg.
-- -- 1 1 ■	Ceniki zastonj in franko.	1
II Miku
zložna, ceni in varna
atT Cunard Line
Bližnji odhod Iz domaČe luke Trsta: Carpattiia, 29. nov., Ultonia, 30. nov. IzLlverpola: Lusitanija, (najboljši, največji in najlepši parnik sveta) 6. nov., 27. nov. 18. dec. 1909. 8. jan., 26. februar., 19. marca 1910. Mauretania 23. oktobra, 20. novem., 11. dec. 1909, 29. jan , 19. februarja, 12. marca 1910.
Pojasnila in vozne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškove ul. 25, blizu cerkve Srca Jezusovega.
Ceno češko posteljno per|et
5 kg novo skublj, K 9 60. toljše K 12'—, belo kol puli mehko skubljeno K 18 —. K 24-—. sneinobelo kol puh mehko skubljeeo K 30 — K 36'—. Pošilja Iranko po po-vzetju. Zamena dovoljena prolipovrnitvlpoštnine. Benedikt Sachsel, Lobcs 159, pri Plznu, Češko. 2549 8-1
Lepo posestvo
kmetija, V vasi Smiliel nod Pliberkoin Koroško št. 11 se proda. Več pove lastnik istotam. 2852 3 1
Najnižje cene pri .Janezu' na Vodnikovem trgu!
Priporoča se slav. občinstvu domača trgovina
JANKO ŽELEZNIKHR
Ljubljana, nasproti Vodnikovega spomenika
kjer je vedno velika izbrana zaloga vsakovrstnega
«®blaga za moške ln ženske obleke*"
od najcenejedo najfineje vrste, dalje vsakovrstnih rut, nogavic, predpasnikov, najboljše kotenine itd. NAJNIŽJE CENE! NAJBOLJŠE BLAGO t Ta trgovina ni v nikakl zvezi z ono pri .Janezu" v Lingarjevin ulicah
Gotovo
'te si že omislili našo „Druž. Pratiko" 1 Ako še nc, stopite po njo k domačemu trgovcu ali pa pišite založništvu v Ljubljano.
Vsak
naš somišljenik bodi odločen agitator za naše časopisje in našo .Družinsko Pratiko".
Naroči
se lahko naša „Druž. Pratika* pri vsakem trgovcu v mestu ali na deželi. Kjer je pa ni dobiti kljub odločni zahtevi, naj se napiše dopisnica na
Družinsko Pratiko
v Ljubljano, kjer mu bodo takoj postregli.
Najboljši proti
kurjim očesom
nlMitalollitu Kurja
lUCSa l zavoj Tlvinorjcv
uosho - radihal sredstvo za kurja očesa pičen fto vin.
Proti naprej plačilu v znamkah z 2il vin. za poštnino je pristno le pri
C, Richterjevi Itkarni pri mORLIT, Wels Stev. 12.
Istotam sloviti velSkl obliž proti trganju tn revml po K t-—. Pozor na reg. varstv. znamko.
J"™""" Herbabntj-jev podfosfornato-kisli
apneno-železni sirup.
Naročajte
..Slovenca"!
Stroje za pripravljanji! krme, slanice, reporeznice, mlin za debelo moto Me), priprave za parenje firme, šteii
kotljišča, sesaihe za poojniet
izdeluje in razpošilja po najnovejšem In priznanem načinu tvrdka
Ph. Mayfarth & Co.
tovarne za gospodarske stroje, žele-zolivarne in fužine na paro
Dunaj II., Taborstr. 71.
Ceniki zastonj In poštnine prosto.
Sprejemajo se zastopniki in razprodajaici. —-
(Li" Zaloga skoro v vseh lekarnah jjuj
3
Ia jc ze 40 let uveden, zdravniško preizkušen in priporočen. Izborno sredstvo za tvoritev krvi in kosti. Odstranjuje slez, potniruje kašelj in vzbuja slast. Pospešuje prebavo in reditev.
Cena steklenici K 2-50, po pošti HO vin, več za zavitek.	_
Dr. Hellmann-ova lekarna „znr Barmberzlnkelt" m.
J^ajogMeJe^Hgfl^ekariiarllh v Ljubljani, Beljaku, Celju, Celovcu, Črnomlju, Novem «g»tu.'He".
Izdajatelj in odgovorni urednik; Dr. Ignacij Žitnik,
Herbabng-jeva
aromafiška esenca.
Že 35 let uvedeno in najbolje preizkušeno mazilo. Lajša in odstranja bolečine v udih in kitah, kakpr tudi nervozne bolesti.
Cena steklenici K 2'—. po poŠti HO vin. več za zavitek.	2936 14-1
rbabny>Jev naslednik) Daif!'JX?Tr'
Sovodnju, St. vidu, Trbižu, Trstu, Vellkovcu ln Volžpcrto Tiskala Katoliškatiskarna,