TISKARSKE TEHNIKE 28 UVOD V FLEKSOTISK 1. UVOD 1.1 Razvoj fleksotiska Začetnik fleksografskega tiska je tako imenovani anilinski tisk v ZDA v dvajsetih letih prejšnjega stoletja. Ta proces se je poimeno- val po tiskarskih anilinskih bar- vah. Vendar pa so bile te barve narejene na osnovi katrana, zato so menili, da so strupene. Zato so tedanje oblasti prepovedale upo- rabo teh barv za embalažo v pre- hrambne namene. Zato so začeli uporabljati druga barvila, ki naj bi bila zdravju neškodljiva. Spe- cialna komisija za prehrambno embalažo PIPPC (Packaging In- stitute's Printed Packaging Committeee) je dala novo ime za anilinski tisk. Leta 1952 se je pojavil izraz fle- xographic process, ki ga je spreje- la tiskarska industrija po vsem svetu. Tehnologija je bila zasno- vana na gumijastih in kasneje fo- topolimernih klišejih ter aniloks valju za prenos tiskarske barve. Z razvojem naprave za sušenje ti- skarske barve s krožnim preto- kom zraka na tiskarskem stroju se je povečala hitrost tiska in mo- žen je bil tudi tisk na nevpojne materiale. Pojav polietilena je povzročil radikalne spremembe na tiskarskih strojih. Te spre- membe so morale omogočiti tisk tudi na raztegljive materiale. V šestdesetih letih je bil anilin- ski tisk že tako izpopolnjen, da smemo govoriti o novi tiskarski tehniki ­ fleksografiji ali flekso- tisku. 1.2 Kaj je fleksotisk? Fleksotisk je tehnološki proces neposrednega rotacijskega tiska, pri katerem se v primerjavi s kla- sičnim visokim tiskom (knjigo- tisk) uporablja fleksibilna tiskov- na forma – fotopolimerni kliše. Tiskovna forma se pričvrsti na ploščni valj, ki je v stiku z aniloks valjem za prenašanje tiskarske barve na tiskovno formo. Ani- loks valj je rastriran valj, ki s svo- jo gostoto rastra določa količino tiskarske barve, ki se prenese na tiskovno formo. Odvečno količi- no tiskarske barve se odstrani z aniloks valja s pomočjo strgala (rakelj). Gumijasti valj (jemalec tiskar- ske barve), ki je običajno manjši od aniloks valja, je z ene strani naslonjen nanj, z druge pa poto- pljen v tiskarsko barvo. Njegova naloga je, da potiska tiskarsko barvo v rastrskečašice aniloks va- lja za prenos barve na tiskovno formo. Tiskovni material je med ploščnim in tiskovnim valjem. 2. TISKOVNI MATERIALI V FLEKSOTISKU Fleksotisk je eden od najhitreje razvijajočih se procesov in ne bo dolgo rezerviran le za specialne tiskovne programe. Ta tehnika omogoča tiskanje na različne ti- skovne materiale in s tem veliko število različno potiskanih izdel- kov. Prehrambna industrija je po- membno tržišče fleksografskega tiska, ker je možno tiskati biolo- ško neoporečen tisk z barvami na vodni osnovi tudi na neporozne materiale. To še posebej velja za tisk na polietilenske in PVC- vrečke. Druge aplikacije pa so še darilne ovojnine, kartonska em- balaža iz valovitega kartona, barvni katalogi, časopisne prilo- ge, brošure, rokovniki in druge poslovne oblike izdelkov. Fleksotisk je najbolj prilago- dljiva tehnika tiska, saj lahko ti- skamo na različne tiskovne mate- riale: papir, karton, valoviti kar- ton, aluminijaste, polietilenske, polipropilenske, poliamidne in poliesterske folije, celofan, PVC, metalizirane in specialne folije ter laminate. Čeprav proizvodnja plastičnih folij v zadnjih desetih letih enor- mno narašča, v embalažni indu- striji še ne bo izpodrinila tradici- onalnih surovin, kot je papir. Iz- bor embalažnih materialov danes Slika 1. Fleksotisk omogoča pester izbor materialov in izdelkov. Slika 2. Poraba surovin v embalažne namene. OGLAS 29 določata vsebina embalaže in funkcionalnost pakiranja, tran- sporta in prodaje. Ustrezno for- muliranje zahtev med papirjem in folijo so le redko zasnovane na podlagi različnih cen za različne surovine. To pomeni, da nasle- dnjih pet let ne bo prišlo do ve- čjih sprememb pri deležu posa- meznih embalažnih surovin. To potrjujejo tudi podatki iz letnih poročil papirnopredelovalne in- dustrije in poročil proizvajalcev plastičnih mas, kot kaže diagram porabe surovin v odstotkih (slika 2). 3. TEHNOLOGIJA FLEKSOTISKA 3.1 Tiskovni elementi v fleksotisku Tiskovni elementi so na tiskov- ni formi in imajo funkcijo pre- nosa tiskarske barve v obliki pol- nih površin, linij ali rastrskih pik s tiskovne forme na papir ali foli- jo. Pri izdelavi tiskovne forme za fleksotisk moramo slike, ki so v digitalizirani obliki, pretvoriti v rastrirano kopirno predlogo. Za izvedbo reprodukcije je danes na voljo veliko modernih postop- kov s tremi, štirimi ali več barv- nimi izvlečki, ki omogočajo barvno reprodukcijo s procesni- mi in dodatnimi tiskarskimi bar- vami (rumena, magenta, cian in črna, modra, zelena in rdeča); sli- ka 3. Tehnologija izdelave barvnih izvlečkov je zelo kompleksna, ker so v okviru tiskovno-tehničnih informacij podatki zelo različni. Različne metode v pripravi za tisk (odvzemanje barvne kompo- nente UCR, nadomeščanje sive komponente) dopuščajo tu le splošno veljavne ugotovitve. Skrbnost oz. pazljivost pri repro- dukciji je prva predpostavka za dober rezultat tiska, ker mora bi- ti tiskovna predloga vedno enako pripravljena, pri tem pa moramo upoštevati tudi želje naročnika. 3.2 Rastrske strukture Rastrske pike za upodabljanje navideznih tonov imajo različne oblike in so razporejene v različ- nih strukturah. Najpogosteje so v uporabi: < valoviti linijski rastri, < zrnati rastri, < spiralni linijski rastri, < ravni linijski rastri, < avtotipijski rastri, < specialni rastri; slika 4 na strani 30. Običajne linijature so 20, 30, 40, 48 in 54 L/cm. Fini rastri imajo majhen kontrastni obseg in dobro upodabljanje podrob- nosti, grobi pa velik kontrastni obseg in slabše upodabljanje po- drobnosti. 3.3 Oblika rastrskih stožcev Fotografski povečavi na sliki 5 kažeta izrazito stožčasto obliko in površino rastrskih pik, kamor se nanese tiskarska barva. Pozna- mo dva različna bočna kota stož- cev, ki odločilno vplivata na po- večanje tonskih vrednosti, ko se višina reliefa zaradi obrabe spre- meni. 3.4 Povečanje rastrskih tonov V idealni situaciji, kjer se ti- skovni valj le rahlo dotika tiskov- ne površine rastrskega stožca ­ ničelni odtis (kiss-print) ­ je ti- skovni tlak pravilen in enakome- ren. Tako ne pride do deformacij v velikosti rastrskih pik. Kon- stantna površina rastrskih pik za- gotavlja konstantni barvni pre- nos in tudi konstantno tonsko vrednost; slika 6 na strani 30. Slika 3. Osnovne CMY, procesne CMYK in dodatne barve RGB za rastrsko repro- dukcijo v fleksotisku. Rumena Modra Cian Magenta RdeËa Zelena RASTRSKE STRUKTURE 30 Slika 4. Od zgoraj navzdol sočrtež in rastri z okroglimi, trojnimi in x pikami. Portet na desni zgoraj je rastriran s kvadratnim in dinamičnim rastrom. Slika 5. Pogled na dve različni stožčasti obliki in dva različna bočna kota rastrskih pik v fleksotisku. . Slika 6, zgoraj levo. Idealni primer – ni povečanja tonov. Slika 7, spodaj levo. Previsok tiskovni tlak – veliko povečanja tonov. Slika 8, zgoraj. Korekcija tiskovnega tla- ka z lepilno folijo – majhno povečanje tonov. Normalna lepilna folija TISKOVNI VALJ Normalna lepilna folija TISKOVNI VALJ Specialna kompresibilna lepilna folija TISKOVNI VALJ 31 OGLAS Pri prevelikem tiskovnem tlaku tiskovnega valja nastopi slaba si- tuacija. Prevelik tiskovni tlak po- vzroča deformacijo površine ra- strskega stožca. Pri tem se tiskov- na površina rastrske pike poveča in tako pride tudi do povečanja rastrskih tonov; slika 7. Situacija, pri kateri upošteva- mo kompromis, je specialna le- pilna folija s kompresibilnim pe- nastim slojem, ki ublaži učinke neenakomernega in previsokega tiskovnega tlaka. Površina rastr- ske pike se le malo poveča, ker hkrati kompresibilna lepilna fo- lija v nasprotni smeri kompenzi- ra tiskovni tlak. To je le upora- ben kompromis; slika 8. 3.5 Konstanten tisk rastrskih tonov Konstantne tonske vrednosti lahko dosežemo le z modificira- no metodo za izdelavo flekso- Slika 9. Konstanten tisk tonov dosežemo z uporabo dveh reološko različnih fotopo- limernih slojev, ki omogočata, da previsok tiskovni tlak ne spremeni površine rastr- ske pike, marveč deformira njen stožec. grafskih plošč z dvema različni- ma fotopolimernima slojema: < na zgornji strani je trši sloj za izdelavo tiskovnega elementa (rastrske pike, linije,črke, gladke polne površine), katerega relief stoji kot kapica s trdo površino in ostrimi robovi in se med tiskom ne deformira, < pod njim je mehkejši nosilni sloj s stranicami stožca, ki se tre- bušasto deformirajo,če je tiskov- ni tlak previsok. Površina rastr- skih pik ostane definirane veliko- sti, tako da ne more priti do po- večanja rastrskih tonov; slika 9. 4. RASTRSKI VALJI Rastrski valj je zelo pomemben člen vsakega fleksografskega stro- ja. Od njega je namreč odvisno, koliko in kako enakomerno se bo tiskarska barva prenesla na ti- skovno formo. Za izdelavo so se uveljavile naslednje metode: < Moletiranje po Mutterju, ko se več piramidnih vdolbin hkrati pod velikim pritiskom vtisne na površino valja. < Elektronsko graviranje z dia- mantom. Pri tej metodi izdelajo koničasto piramidasto obliko, tako da vsako vdolbino posame- zno vsekajo v površino (4000/s). < Jedkanje je fotokemična oz. kemigrafska metoda, s katero iz- delajo rastrski valj tako kot ti- skovno formo za globoki tisk. < Aniloks je jeklen valj s kera- mičnim slojem za graviranje. Po novejši metodi izdelave nanese- no keramiko gravirajo (talijo) z laserskim žarkom. Aniloks valj ima visoko mehansko odpornost in omogoča rastriranje do 200 L/cm. Že od prvih poskusov leta 1972, kako izboljšati vzdržljivost rastrskih valjev s strugali (raklji), so preizkušali različne sloje, ki sprva niso zadostili zahtevam. Zadovoljivo jih je izpolnila šele generacija rastrskih valjev leta 1980. 4.1 Lasersko graviranje aniloks valja Na Drupi 2004 je podjetje Apex prikazalo novo metodo za lasersko graviranje keramične površine aniloks valja. Rezultat popolnoma računalni- ško vodene proizvodnje je ho- mogen in kompakten keramični sloj. Ta aniloks valj ima manj kot enoodstotno poroznost. Poleg tega so razvili še inova- tivno Ultra Melt™ tehnologijo graviranja, ki daje gladko in rav- no ter izredno trdno notranjost rastrskih celic. Te aniloks valje ponujajo v treh razredih kakovo- sti: CO 2 , Ultracell, Ultracell Plus; slika 11. Njihove tehnične značilnosti prikazuje slika 12. Keramične prevleke Apex so tudi nizko porozne, visoke povr- šinske napetosti, zato slabo omo- čljive. To zagotavlja enakomerno navzemanje in prenašanje tiskar- ske barve, obenem pa maksimal- no odpornost proti koroziji inči- stilnim sredstvom. Slika 10. Aniloks rastrski valj ima laser- sko gravirano keramično površino. Normalna lepilna folija TISKOVNI VALJ Trd zgornji sloj Mehkejπi nosilni sloj TISKOVNI VALJ Trd zgornji sloj Mehkejπi nosilni sloj Normalna lepilna folija OGLASNO SPOROČILO 32 Slika 11. Apexov aniloks valj za fleksotisk v treh razredih kakovosti: CO 2 , Ultracell in Ultracell Plus. Slika 12. CO 2 ima raster 260 L/cm in je namenjen za standardsno kakovost flekso- tiska. Ultracell ima 600 L/cm in je za tisk najvišje kakovosti, medtem ko ima Ultra- cell Plus pri enaki gostoti rastra alveole za 20 do 30 % več tiskarske barve. Zadnji ponedeljek v novembru je bila v Milanu sed- ma podelitev nagrad za najboljše odtise embalaž GRAND PRIX CYREL 2005. Podeljuje jih DuPONT Packaging Graphics Italia v različnih kategorijah: ¶ etikete, ¶ tisk na valoviti karton, ¶ tisk na lepenko, ¶ potiskane vrečke, ¶ potiskane nosilne vrečke, ¶ tisk na embalažne filme. Prav v zadnji kategoriji je prvo nagrado prejelo slo- vensko podjetje AMBA CO., d.o.o., iz Ljubljane za odtis embalaže Pečena piščančja stegna Perutni- ne Ptuj. Za podjetje je to pomembno priznanje za desetle- tne izkušnje v proizvodnji embalaže in kakovostne odtise v fleksotiskarski tehniki. Grafičar se pridružuje čestitkam. Slika 13. Keramika Apex ima zelo nizko poroznost in visoko površinsko napetost (levo), klasična keramika celo z dodatno obdelavo ravno nasprotno (desno). 33 RASTRSKI VALJI 4.2 Struktura rastrov Tri osnovne strukture rastrskih valjev, ki se v fleksotisku največ uporabljajo, prikazuje slika 14. Za tisk rastrskih reprodukcij (avtotipij) se je izkazal diagonal- ni raster, ki je glede na os valja za- sukan pod kotom 45°. Uveljavil se je celo za enakomeren tisk veli- kih barvnih ploskev in prelivov. Ortogonalna in romboidna struktura imata več pomanjklji- vosti. 4.3 Oblika rastrskih čašic Slika 15 ilustrira tri temeljne oblike alveol na rastrskem valju za fleksotisk. Njihova oblika se ravna glede na tehnologijo izde- lave. Pri koničasti in topi pirami- di se na dnu pogosto nabirajo ostanki tiskarske barve, ki Slika 14. Ortogonalna, diagonalna in romboidna struktura rastrskega valja. Slika 15. Osnovne oblike rastrskih čašic (alveol) v fleksotisku. zmanjšujejo prostornino in slab- šajo prenos. Prenos tiskarske bar- ve je tem bolj optimalen, bolj ko je ploska stranica alveole in bolj ko je ravno njeno dno. Oblika oziroma geometrija rastrskih ča- šic je torej odločilen dejavnik pri prenašanju tiskarske barve in na- barvanju tiskovne forme. 4.4 Linijski raster Linijski rastri so sestavljeni iz več diagonalnih linij, ki ležijo pod kotom 45° glede na os rastr- skega valja; slika 16. Leopold SCHEICHER Inštitut za celulozo in papir Ljubljana 4.5 Površina rastrskih čašic in mostičkov Število čašic na površino je do- ločeno z širino rastra na rastr- skem valju. Kot piramide čašice je določen z volumnomčašice in širino mostička medčašico. Mo- žna je tudi izvedba pri enakem številučašic na površino, npr. pri 80 L/cm, z majhno površino ča- šic in širino mostičkov, kot tudi veliko z površino čašic in manj- šimi mostički. To geometrično soodvisnost imenujemo kot raz- merje med čašicami in mostički. Širina mostičkov me površino čašice ne vpliva samo na volu- men prenesene količine tiskarske barve,še posebno tudi na odpor- nost rastrskega valja nasproti me- hanski obrabi. V praksi flekso tiska moramo med sprejemljivo dobo trajanja rastrskega valja pri tisku naklade in želenim volumnom čašic iz- brati kompromis. 4.6 Teoretični prenos volu- mna tiskarske barve Zlato pravilo pravi, da bolj grob rastrski valj prenese več ti- skarske barve kot fini rastrski valj, kar pa v tem primeru ne ve- lja več. Pri današnji rastrskih va- ljih dobimo informacijo o teore- tičnem prenosu volumna tiskar- ske barve glede na preneseno ko- ličino tiskarske barve. Glede na soodvisnost od geometrije rastr- skih čašic, je možno, da se pri fi- nem rastru lahko več tiskarske barve prenese kot pri grobem ra- stru. Iz geometriječašic in njihovega volumna, izraženega v kubičnih centimetrih na površino kvadra- tnega metra, lahko izračunamo količino prenesene tiskarske bar- ve. Za izračun obstaja matema- tična formula, pri kateri moramo upoštevati še površino čašic, glo- binočašic in kot piramide. Prak- tično ni možno, da bi se v tisku preneslo vseh 100 % tiskarske barve, zato so ti izračuni lahko le teoretični. 4.7 Sukanje rastra – Moire v flekso tisku Pri rastriranju reprofotograv določiti tudi liniaturo rastra in tudi kot rastriranja v formatu sli- ke. Optično vzbuja v človeškem očesu nekoliko motečo razpore- ditev rastrskih točk, če so razpo- rejene diagonalno pod kotom 450 oziroma 135 0. V flekso ti- sku ni možno, da bi te kote upo- rabili pri izdelavi čašic na raster valju. V avtotipijskem rastrskem fle- kso tisku se tvorijo različni Moi- re učinki: • Vrtljivi moire, na- stane z napačnim sukanjem ko- tov rastra posamezne barve • Moire rastrskega valja, nastane takrat, ko rastrski kot 45 0 ni natančno dosežen • Moire klišeja/va- lja, nastane pri napačnem raz- merju med širino rastrske linije klišeja /valja, ali pa pri napačnem sukanju rastra pravilno izbranega rastrskega valja • Moire tonske vre- dnosti, nastane zaradi kvadrata pri vrtenju. Pri močno vzorčastih barvah moramo tako sukati ra- ster, da tudi pri kritičnih tonskih vrednostih ne nastane moire. • Moire raztezanja, nastane kot posledica enostran- skega raztezanja fotopolimerne- ga klišeja ali krčenja pri gumija- stih klišejih • Barvni moire, na- stane lahko zaradi različnih debe- lin slojev oziroma zgradbe tiskar- ske barve • Barvni moire, vzrok je lahko prevelika površin- ska napetost pri tisku ali neugo- den delež estra v barvi/razredče- nje, ker s tem sloj nabreka in lah- ko postane debelejši od fotopoli- mernega klišeja. Slika 17: Različni Moire • Moire, ki nastane zaradi tiskarskega stroja, nasta- ne zaradi pomanjkljivega skladi- ščenja rastrskega valja ali pa zara- di nemirnega teka klišeja – valja. • Moire, ki nastane zaradi obrabe, nastane zaradi prevelikega pritiska strugala (ra- kla) na rastrski valj. Zaradi pre- velikega pritiska, se lahko pove- čajo mostički ali pa se obrabi kromova prevleka na rastrskem valju, kar vse lahko vodi do poja- va moirea. Slika 18: 250 x povečana povr- šina križno-diagonalnega rastra na rastrskem valju z 140 L/cm. Štiribarvni kliše- 48 L/cm; Rastr- ska tonska vrednost : 5% majhne točke, 50% velike točke Slika 19: Ena od veliko možno- sti določitve rastrskega kota pri štiribarvnem flekso tisku. 5. PRENOS TISKARSKE BARVE NA TISKOVNO FORMO Prenos tiskarske barve na ti- skovno ploščo je mogoč na dva načina: a) z iztisom b) s strgalom (rakel) 5.1 Prenos tiskarske barve z iztisom Prenos tiskarske barve z istisom pomeni v praksi, da se prenese potrebna količina tiskarske barve s pomočjo sile iztisa od jemalca do rastrskega valja. Pri premajh- nem pritisku se prenese veliko ti- skarske barve, pri prevelikem pri- tisku pa malo tiskarske barve. Faktorji, ki vplivajo pri prenosu tiskarske barve do rastrskega va- lja so: - širina rastrskih linij (razmerje čašice/prečke in teorija volumna barvnega prenosa). Iz tega sledi, da so faktorji, ki vplivajo pri sistemu pritiska (izti- sa) naslednji: - premočna napetost gumijeve prevleke na jemalcu barve - prevelika trdota gumijeve pre- vleke na jemalcu barve - navzemanje/oddajanje tiskar- ske barve, zadrževanje na gumi- jevi prevleki jemalca barve - medsebojna hitrost obeh va- ljev (pogonski reduktor) - uležanje valja v tiskovnemčle- nu - dolžina in obseg jemalca barve - tiskovni tlak (pritisk) med je- malcem tiskarske barve in rastr- skim valjem - hitrost tiska (ura/pole, me- ter/min) - viskoznost tiskarske barve Slika 20: Shema prenosa tiskar- ske barve brez strgala (rakla). Z barvnim jemalcem (gumi valj) uravnavamo nanos barve s priti- skom - silo iztisa 5.2 Prenos tiskarske barve preko anilox valja samo s priti- skom brez strgala Slika 21: Količina prenesene ti- skarske barve pri sistemu pritiska brez strgala popolnoma zavisi od hitrosti tiska Pri večji hitrosti je večji tudi za- stojni tlak tekoče tiskarske barve, ki deluje s pritiskom na jemalec tiskarske barve in je toliko velik kot sila pritiska. Zaradi tega pre- vodna napetost med med jemal- cem in rastrskim valjem večja in omogoča prenos večje količine tiskarske barve na rstrski valj kot želimo. Ta učinek je primerljiv z učinkom v avtobilizimu kot ne- želeni učinek vodnega spodrsa- vanja »Aquaplaning«. Fizikalna soodvisnost zastojne- ga tlaka tekoče tiskarske barve na hitrost je matematično dokazlji- va in obstajajo matemačine for- mule za izračun. Zagotovo pa je razumljivo, da večja kot je hi- trost, tem večja je količina prene- sene tiskarske barve.Kadar zavisi- jo od hitrosti spremembe belega barvnega tona, lahko barvo pri večbarvnem tisku pogostokrat kar na tiskovni formi z linijami in tekstom odvzamemo, ker lah- ko uravnavamo barvni prenos s pritiskom barvnega jemalca. Pri tisku štiribarvne slikovne reprodukcije s ciljem zagotoviti konstantno obarvanje oz kon- stantno tonsko vrednost skozi celo naklado, tedaj ne priporoča- mo prenos tiskarske barve s po- močjo sile pritiska. Za take ti- skovne reprodukcije se bolj pri- poroča uporaba tiskovnegačlena z strugalom. Na ta način bodo črne površine dobile »globoko« črni barvni odtenek, pričrno be- lih reprodukcijah pa bo »sivi merski trak resnično bolje nati- snjen. Črni tekst bo še bolj črn, če ga bomo tiskali kot dodatno peto barvo. V tem primeru ima rastrski valj to nalogo, da neodvisno od hi- trosti tiska in viskoznosti tiskar- ske barve, prenese enakomerno količino tiskarske barve na ti- skovno formo (kliše). Količina prenesene tiskarske barve mora biti pravilna ne glede na naše že- lje.Žal pa je do sedaj le malo fle- ksografskih strojev opremljenih z napravo s strgalom, npr. za štiri- barvne slikovne reprodukcije na papir ali folijo. Strgalo je izdelano iz tankega elastičnega jeklenega traku (ca. 0,1 mm), ki se bočno giba sem ter tja (oscilira), da lahko odstra- ni višek tiskarske barve tako, da ostane leželena količina včašicah na rastrskem valju. Rob strgala ne sme biti razpokan (brazdast), mora biti popolnoma raven in pravilno brušen. Tako obstaja tim. »enosmerno« strgalo, ime- novan tudi »robno strgalo«, na- primer: MDC strgalo. Pri MDC strgalu rob strgala v konstantni obliki pripraviže dobavitelj, tako da tiskarjem ni potrebno strgala brusiti pred uporabo. Strgalo lahko je lahko brušeno pod različnimi naklonskimi koti in pritisk na rastrski valj je lahko v smeri vrtenja (pozitiv) in v na- sprotni smeri vrtenja (negativ), kar prav tako vpliva na količino prenesene tiskarske barve. Slika 22: Anilox valj brez strga- la 5.3 Primeri prenosa tiskarske barve preko anilox valja z str- galom Slika 23: Primer s tremi valji: jemalec TB, rastrski valj z raklom ploščni valj in tiskovni valj Slika 24: Primer z dvema valje- ma: jemalec TB je istočasno ra- strski valj. Višek barve se odstra- ni z strugalom na rastrskem valju in TB se direktno dozira na ploščni valj. Slika 25: Rastrski valj s special- nim strugalom z ohišjem 5.4 Strgalo in nastavljivi koti Slika 26: Izgled flekso tiskovne- ga člena z napravo s strgalom. • Konvencionalna nastavitev strgala Slika 27: Skupni tek ali »pozi- tiv« postopek strganja • Nasprotni tek Slika 28: Negativni postopek strganja Slika 29: MDC strgalo za flekso tisk in globoki tisk 6. IZDELAVA TISKOVNE FORME 6.1 Fotopolimerne tiskovne forme za flexo tisk Večina nekovinskih tiskovnih form za visoki tisk in flekso tisk so fotopolimerne tiskovne for- me. Izdelava teh tiskovnih form je prišla prvič v zgodovino grafič- ne tehnologije okrog leta 1970. Istočasno je bil izveden poskus, da bi se uporabljali tudi kakšni drugi amteriali za izdelavo ti- skovni form, vendar pa so vse do danes še vedno ohranile tiste, ki se jih pridobi s fotopolimerizaci- jo. V dostavnem stanju je plošča sestavljena iz foto občutljivega monomera. Pod vplivom svetlo- be določene valovne dolžine, ki na ploščo pada čez negativ pride do foto polimerizacije. Pričemer topljiv monomer prehaja v neto- pljiv polimer. Osvetljena mesta postanejo tiskovni elementi, a neosvetljeni monomer se razsto- pi s prostih površin. Fotopolimerne plošče se upora- bljajo za izdelavo klišeja za visoki tisk (direktni in indirektni). Da- nes pa se v večinoma uporablja za flekso tisk, pri katerem se upora- bljajo namesto gumijastih kliše- jev. V ta namen se izdelujjeo ne- posredno, kopiranjem čez nega- tiv, torej kot tim. originalne ti- skovne forme, medtem ko se gu- mijasti klišeji izdelujjeo s pomo- čjo predhodno izdelanih cinko- vih klišejev. Tako so vsi fotopolimerni ma- teriali organske snovi in so v ti- sku bolj izdržljivi od kovinskih materialov, pa zato lahko z njimi natisnemo znatno večje naklade. 6.2 Vrste fotopolimernih plošč Čeprav fotopolimerne plošče niso dolgo v uporabi, je vse do danes na tržišču različno število različnih tipov oz. vrst plošč. Za vse te vrste je začilno, da imajo fotopolimerni sloj debelino relie- fi, ki je potreben za izdelavo kli- šeja. Dobavlja se: - na podlagi aluminijaste plo- šče, za ravne tiskovne forme - na podlagi tanke jeklene plo- šče ali plastične folije za ovojne tiskovne forme - brez podloge, za ravne in ovoj- ne tiskovne forme. Razdelitev fotopolimernih plošč lahko izvedemo tudi glede na agregatno stanje, pri dobavi. Čvrste fotopolimerne plošče imajo sloj, ki je zmes tekočega fo- tomonomera in nekega inertne- ga polimera, a cela zmes je toplji- va. Večina fotopolimernih plošč pripada tem tipu. One se doba- vljajo v oslojenem stanju in veči- no takoj pripravljene za kopira- nje. Najbolj poznane fotopolimer- ne plošče za izdelavo klišeja so NAYLONPRINT plošče 8Proi- zvajalec BASF), DYCRIL (proi- zvajalec Du Pont), LETTER- FLEX (proizvajalec W.R. Gra- ce), APR (Japonska). Razen teh obstaja še večje število fotopoli- mernih materialov, kot so npr. NAPP, DYNA FLEX, TILON, SONNE KPM, CELLOFOT in drugi. Za fleksografski tisk so najbolj poznani materiali: • CYREL (Du pont, ZDA) • NAYLOPRINT FLEXO (BASF, Nemčija), • APR-FLEX (Japon- ska) in drugi Za raztapljanje oz. razvijanje neosvetljenih prostih površin se uporabljajo različna topila, kar zavisi od vrste fotoobčutljivega sloja. 6.3 Kopiranje Kopiranje na fotopolimerne materiale se nekoliko razlikuje od običajnega postopka kopira- nja v kemigrafiji. Glavni razlog za to je drugačna spektralna ob- čutljivost fotopolimernih slojev (UV področje) in gladkost foto- polimerne plošče. Negativi so enotonski. Gostota počrnitve neprozornih mest mo- ra biti večja od 3, a prozornih po- dročij izpod 0,05. Negativ mora biti matiran s strani sloja, da bi se lahko med negativom in ploščo izsesal ves zrak s pomočjo vakuu- ma v kopirnem okvirju. Glede na to, da po izdelavi kli- šeja niso možne korekcije, mora biti negativ popolnoma pravilen. Pri kopiranju so spremembe veli- kosti tiskovnih elementov nezna- tne. Spektralna občutljivost fotopo- limernih slojev se nahaja v po- dročju valovnih dolžin krajših od 365 nm, zato se uporabljajo izvo- ri svetlobe , ki emitirajo pretežno v ultravioletnem področju. Obi- čajno so to flurescentne cevi, ki morajo biti pri kopiranju name- ščene dovolj blizu materialu, ka- terega kopiramo, ker je potreb- no, da poševni žarki formirajo profil izbočenih tiskovnih ele- mentov (slika xx). Slika 30: Princip izdelave ti- skovne forme z Nyloprint - po- stopkom Za razliko od ostrih robov ti- skovnih elementov, katere dobi- mo pri metalnih tiskovnih for- mah so ti robovi na fotopolimer- nih ploščah rahlo zaobljeni (slika xx). Slika 31: Profil tiskovnih ele- mentov Glede na to, da steklo ne pre- pušča UV žarkov, so kopirni okvirji modeficirani in se name- sto stekla plošča in negativ pre- krijejo s plastično folijo, ki je ma- tirana (ohrapavljena) zaradi bolj- še vzpostavitve vakuma. Za ravne tiskovne forme se fo- topolimerne plošče osvetljujejo v ravnem stanju, a za ovojne plošče se lahko nabavijo posebne kopir- ne naprave, pri katerih se plošča osvetljuje ovita okoli valja. Na ta način se izognemo podaljšani re- produkciji zaradi ovijanja tiskov- ne forme okoli ploščnega valja v tiskarskem stroju. 6.4 Razvijanje neosvetljenih prostih površin Neosvetljeni deli fotomonome- ra se raztopijo s prostih površin zelo specifično glede na vrsto po- stopka. To so alkohol ali kakšno drugo organsko topilo, voda in vodne raztopine. Pri raztapljanju se še dodatno kot pomoč upora- bljajo curki, ki brizgajo na ploščo ali s ščetke. Ko je raztapljanje končano, kliše se izpereše enkrat s topilom in osuši. 6.5 Naknadna obdelava Po raztapljanju monomera s prostih površinfotopolimeriziran relief ostaja relativno mehak in polhen topila in ga zato ni pripo- ročljivo takoj uporabiti v tisku. Običajno se še enkrat kompletni kliše osvetli, da bi se popolnoma izvršila fotopolimerizacija even- tuelno nepolimeziranih molekul. KOnčno se kliše osuši pri poviša- ni temperaturi. 6.6 Vrste postopkov a) Nayloprint postopek (BA- SF) Pri tem postopku je foto obču- tljiva masa zmes sintetičnega po- liamida (najlon) in enega foto- monomera. Zmes je topljiva v etanolu, a po fotopolimerizaciji postane netopljiva. Pri nabavi so plošče pokrite z zaščitno plastič- no folijo, katera se neposredno pred kopiranjem odstrani s povr- šine. Za razvijanje se uporablja raztopina etanola v vodi (84 %). Zaradi nevarnosti eksplozije in vnetja alkoholne pare, mora biti naprava za razvijanje nameščena v posebnem prostoru z ustrezno električno napeljavo (S – izved- ba). Zaradi ekološkega vidika, bodo kmalu na tržišču plošče, ki se razvijajo z vodo. Naklada je ze- lo visoka preko 1 miljon odtisov v direktnem tisku in več milijo- nov v indirektnem tisku. b) Dycril postopek Foto občutljiva masa je zmes acetata celuloze in enega fotomo- nomera (akrilamid). Zmes se to- pi v lužnatih vodnih razstopinah, a po osvetljevanju postane neto- pljiva. Dycril plošče v dobavlje- nem stanju niso foto občutljive zato, ker fotoobčutljiva zmes vse- buje absorbirani kisik, kateri in- hibira reakcijo polimerizacije. Pred uporabo je potrebno Dycril plošče aktivirati z odstranjeva- njem absorbiranega kisika. To se doseže s kondicioniranjem, kar pomeni, da moramo plošče za 24 ur v toku ogljik (IV) oksida, ali s nekaterim drugim od proizvajal- ca priporočanim postopkom. V novejšemčasu se pojavljajo na tr- žišču tudi take plošče ki so foto- občutljive, in jih ni potrebno ak- tivirati. Po kopiranju se plošče razvijajo z zelo razredčeno razto- pino natrij hidroksida. Naklade so do milijon odtisov. c) Leterflex postopek Pri tem postoku se uporablja tekoči fotomonomer s katerim se osloji alumijijasta folija v obratih tiskarne. Celotni postopek, ki vključuje oslojevanje, kopiranje se izvaja v avtomatskem posebni napravi. Pri kopiranju je negativ oddaljen od fotoobčutljivega te- kočega sloja 0,33 mm. Po kopi- ranju se tekoči nepolimeriziran del sloja ispere z vodo ali pri no- vejših sistemih ispiha z zrakom. V tem slučaju se preostali foto- monomer vrača v rezervoar. Po- stopek se največ uporablja za ča- sopisni tisk. Naklada okoli mili- jon odtisov. d) NAPP postopek Pri tem postopku fotoobčutlji- vi slojčvrst. Po kopiranju se plo- šča samo razvije s toplo vodo. 6.7 Computer to plate (ctp) - sistem izdelave tiskovne forme za flekso tisk Nova tehnologija omogoča iz- delavo tiskovnih form po direk- tnem postopku ne samo za flekso tisk, temveč tudi za ostale tehni- ke tiska. Z razvojem grafične teh- nologije soštevilni in raznovrstni procesi priprave za tisk dosegli nekakšen vrhunec z integrira- njem slike in teksta. Predloga (original) se ne nahaja v materia- lizirani obliki, temveč je shranjen v spominu računalnika in se v iz- hodni enoti izoblikuje kot kon- čana tiskovna forma. Takšni in- tegrirani postopki priprave zah- tevajo visokorazvito tehnologijo in materiale ter se imenujejo Computer to plate (iz računalni- ka na ploščo). a) CTP tehnologija se danes razvija v tri smeri: • elektrostatičnim nabijanjem polprevodnih slojev z laserskimi žarki na različne (najpogosteje plastične in plasti- ficirane) materiale • lasersko osvetljeva- nje fotomateriala • lasersko osvetljeva- nje posebnih fotopolimernih slo- jev na alumnijasti podlagi • Prvi postopek spo- minja na fotokopiranje in ima slabo resolucijo in ostrino tiska. Trajnost takih tiskovnih form je majhna in se uporablja bolj za omejene naklade. • Drugi postopek je zasnovan na pravem fotograf- skem postopku in se glede na to uporabljajo iste naprave za osve- tljevanje in obdelavo filmov. • Najbližje klasičnim tiskovnim formam so CTP po- stopki, kjer se v posebnem foto občutljivem sloju (najpogosteje fotopolimer) z osvetljevanjem povzročijo take spremembe, ki kot rezultat dajejo trajne in sta- bilne tiskovne elemente kot tudi proste površine. Tako izdelane tiskovne forme imajo visoko re- solucijo, ravne in ne zaobljenih robov tiskovnih elementov ter veliko trajnost, ki omoča tiskanje visokih naklad. Realizacija modernih trendov gre v razvoj nove opreme za digi- talno flekso Lasersko graviranje in Lasersko graviranje s cevjo (Sleeves). Oba načina izdelave ti- skovnih form omogočata dose- daj najboljšo stabilnost in kako- vost tiska. Lasersko graviranje je zasnovano na žarkastem laserju in digitalno obdelanimi slikami za flekso tisk. Z laserskim graviranjem s cevjo izdelujemo plošče s fotopolimer- nim premazom in digitalno sli- ko, nato ploščo osvetljujemo z UV svetlobo, izperemo in osuši- mo. Sliika 32: Lasersko graviranje s cevjo (Sleeve) s strojem stroju FlexoStar b) Sistemi izdelave Cyrel – CTP Flekso sistem iz- delave tiskovnih form Esko – Graphic Cyrel, digitalni obdelava slik (CDI) je prvi in najbolj razširjen laserski izdelo- valec na osnovi direktnega osve- tljevanja flekso plošč. V začetku maja 1995, so predstavili velik preskok naprej v digitalni flekso- grafiji. CDI plošče nudijo kako- vost in stabilni tisk, kakor tudi za ofset tisk in globoki tisk. To omogoča uporabnikom poveča- nje proizvodnje. Digitalne flekso plošče so zgra- jene kot konvencionalne flekso plošče (osnova je fotopolimer), vendar se nahaja na površini po- seben premaz, tim. »laserska ablativna maska« (Laser Ablative Mask - LAMS). Slikovni podatki se prenesejo na LAMS premaz z odprtimi slikovnimi točkami z veliko močjo laserskega žarka. Rezultat je »digitalni film« na po- vršini flekso plošče. Flekso plošča se potem izdela na enak način kot konvencionalna plošča je ra- zvidno iz slike 39. Slika 33: Izdelava flekso plošče z LAMS premazom Osnova je Fotopolimerna plo- šča, ki je oslojena z »LAMS« pre- mazom. Prva faza izdelave je osvetlevanje z laserjem – izdelava slike z ablacijo (odstranitev pre- maza). Sledi osvetlevanje spo- dnje strani plošče z UV žarki in nato glavno obsevanje z UVžarki z zgornje strani. Od tu naprej sle- di ali konvencionalna obdelava ali pa pospešena Cyrel obdelava plošče. CDI slikovna zasnova CDI (Cyrel Digital Imager) je naprava, ki jo sestavlja laserski izvor (lasastižarek) + AOM aku- stično–optični modulator (Acu- sto-Optic Modulator AOM). Lasastižarek se neprekinjeno do- vaja proti AOM modulatorju, kjer se žarek razcepi na izhodni žarek in aktivne slikovne žarke. Le-ti so identični slikovnemu originalu in optično stabilnino uravnavanje (brez moirea). Vsi slikovni žarki so holografske ko- pije glavnega laserskega žarka in imajo absolutno identične sli- kovne karakteristike. Vse nadzira elektronsko vodena kontrola. Slikovno resolucijo lahko spre- minjamo od posla do posla. Pre- prosto in lahko vzdrževanje. Ide- alni koncept za CTP flexo plo- šče. Slika 34: CDI slikovna zasnova Stork prints Avstrija in BASF drucksysteme GmbH – CTP Flekso sistem izdelave ti- skovnih form Slika 35: Prvi stroj (BDE 4131) za izdelavo tiskovnih form za fle- xo tisk po postopku CTP, ki so ga razvili v sodelovanju podjetji Stork prints Auastrija in BASF drucksysteme GmbH. 7. FLEKSO TISKARSKI STROJI Pri izgradnji flekso tiskarskih strojih obstajajo trije glavni kon- cepti izgradnje: - Flekso tiskarski stroji z več ti- skovnimi agregati v enem stolpu - Flekso tiskarski stroji z tiskov- nimi agregati v horizontalni liniji - Flekso tiskarski stroji central- nim tiskovnim bobnom 7.1 Flekso tiskarski stroji z več tiskovnimi agregati v enem stolpu Ti stroji so poimenovani tudi kot multi flekso rotacijski stroji z 4 ali 6 tiskovnimi agregati, ki so nameščeni vertikalno na jekle- nem nosilcu (slika 42). Slika 36: Shematski prikaz 6 barvnega flekso rotacijskega stro- ja »Colorado« v stolpu Ta tip flekso rotacije je prime- ren za tisk na trdne tiskovne sub- strate, ki imajo majhno elastič- nost in raztezanje. Točnost skladja (paser) zavisi od števila zobnikov v vsakem tiskovnem členu in znaša med 0,3 in 0,5 mm, odvisno tudi od tiskovneši- rine –širine zvitka materiala. Po- gost vzrok za netočno skladje je tudi hitrost tiska, npr. pri ročni menjavi zvitka. Ta tip stroja so v preteklosti po- gosto nabavljali in ga zato danes lahko vsepovsod srečamo v upo- rabi. 7.2 Flekso tiskarski stroji z ti- skovnimi agregati v horizon- talni liniji Ti flekso tiskarski stroji so za- novani kot flekso rotacije, kjer vsak tiskovničlen stoji kot samo- stojna enota v isti ravnini. Vsak posamezen tiskovničlen je kom- pletno opremljen z tiskovnim valjem in sistemom za sušenje in hlajenje. Tiskovničlen so monti- rani v zaporedju eden za drugim, pač glede naštevilo tiskovnihčle- nov (slika 44). Slika prikazuje le insert treh tiskovnih členov. Skladje (paser) je podoben kot pri izvedbi v stolpu (ca. 0,3 do 0,5 mm) in je tako primeren za tisk na stabilne materiale, kot so npr. Alu- folije in druge različne folije. Flekso stroji te vrste so po- gosto dobro opremljeni z elek- tronskim krmiljenjem, podobno kot sodobne rotacije za globoki tisk. Slika 37: Flekso rotacija z ti- skovnimi agregati v horizontalni liniji 7.3 Flekso tiskarski stroji centralnim tiskovnim bobnom Flekso rotacija Gramex (DRUPA 2004) Flekso tiskarski stroji central- nim tiskovnim bobnom, imeno- vani tudi »Mono – cilinder« ali pa »Centralni – cilinder« pred- stavljajo najnovejši tip flekso ti- skarskih strojev oziroma rotacij. Centralni tiskovni bobenj ima premer 1,5 m z rotacijsko na- tančnostjo do 0,005 mm. Poseb- ni vodni sistem hlajenja vzdržuje temperaturo na površini bobnja konstantno v tolerančnem ob- močju +/-50 C, tako, da je toč- nost skladja (paser) dosežena med 0.10 in 0,15 mm. Tiskovni material (papir, ume- tne folije in kovinske folije) ležijo trdno in ravno skoraj 95% na obsegu centralnega tiskovnega bobnja, tako da skoraj ni možno- sti, da bi se material raztezal med tiskom. Bobenj je iz tega razloga opremljen z centralnim zobni- kom, ker pride s posameznim ploščnim valjem (valj s tiskovno formo) direktno in prosto v stik. Taka konstrukcija torej omogoča zelo veliko natančnost, v primer- javi s tiskarskimi stroji, ki imajo številne individualne zobnike in individualne tiskovne valje. Preciznost tega tipa stroja je bil vzrok zaštevilne odlične tiskovne rezultate in dvig razvoja v flekso tisku. V principu je možno, na vseh tipih oz. vrstah flekso strojev ti- skati rastre. Vendar je pri tem očitno, da prihaja do vidnih ra- zlik v kvaliteti, na katere ne vpli- vajo menjava tiskovnih form, ra- strskih valjev ali tiskarske barve. Če hočemo tiskati rastrske repro- dukcije z veliko natančnostjo, vi- soke kvalitete, kjer je skladje barv zagotovljeno skozi natančnostjo stroja, potem bomo uporabili flekso tiskarski stroj s centralnim tiskovnim bobnom. Slika 38: Shematični prikaz fle- kso rotacije Gramex z centralnim tiskovnim bobnom Legenda: 1 = Jekleni vertikalni nosilec na katerem je nameščen centralni ti- skovni boben. Debeline stene nosilca znašajo 80 mm, da s tem preprečuje tresljaje. 2 = Centralni tiskovni boben (premer 1200, 8 mm) 3 = Maksimalno mehansko tr- dna prevleka centalnega tiskov- nega bobna. Prevleka je iz kro- ma, debeline 50 mikronov in tr- dote 600 HRC (po Rockwell tr- dotni skali) 4 (ni na sliki) = Sistem za hitro izključitev barvne postaje 5 = Avtomatski sistem za zapi- ranje dotoka barve (pnevmatski avtomatski sistem izključi barvni sistem v verikalni in horizontalni smeri) 6 (ni na sliki) = Sistem za elek- tronsko rotacijo v sinhronizaciji z glavnim tiskovnim členom 7 = Sistem za uravnavanje na- petosti zvitka (odvijanje/navija- nje) 8 = Pnevmatski in električni si- stem za zapiranje dotoka barve, kontrolo tiskovnega tlaka, vode- nje valjev itd. 9 (ni na sliki) = Sistem za vlaga- nje zvitkov 10 (ni na sliki) = Nova genera- cija pogonskega servo motorja z elektronskim kontrolnim siste- mom 11 = Glavna kontrolna plošča s barvnim monitorjem na prstni dotik (touch screen) (ni na sliki) = Digitalni kon- trolni sistem, shranjen v električ- ni omarici 13 = Barvni agregat 14 = Sistem za menjavo tiskov- nih form (plošč) in anilox valjev 15 = Sistem za uravnavanje stranskega in objemnega registra 16 = Dvojno držalo za navija- nje. Uporablja se ga lahko za na- vijanje potiskanega materiala ali za obrezovanje s krožnimi noži. Vsak agregat je samostojna eno- ta. Pnevmatična sklopka zagota- vlja enakomernost navijanja. 17 = Sistem za video nadzor 18 = Naprava za rezanje zvitka na poljubno širino 19 = Odstranjevalec statične elektrine z zvitka 20 = Vodila za potek traku z zvitka 21 = Keramični anilox valj 22 = Sistem z strgalom (»doctor blade« ) v koritu 23 = Sušilni sistem zagotavlja učinkovit sistem sušenja tiskar- ske barve 24 = Dvojni nosilec zvitkov – odvijanje • 25 = Električno dvigalo za vstavljanje zvitkov ti- skovnega materiala, tiskovnih plošče ali anilox valjev • 26 = Sistem za vo- denje centralnega tiskovnega bobna in kontrolo hlajenja valjev Optimalne vrednosti za 6 barv- ni rastrski flekso tisk Tiskovni člen123456YYKM- CKTiskarska barvaYellow Polna površinaYellowBlack pisavamagentacyanBlack kontrastRastrski valjRaster L/cm8014080140140140vr- tljaji454545454545z strgalomxxxxxxObarvanje (cm3/m2)22,418,322,418,31- 8,318,3Sukanje rastra/82,5/67,57,537,5 8. TISKARSKE BARVE ZA FLEXO TISK Tiskarske barve za flekso tisk, pa tudi za bakro tisk, so identič- ne, saj je tehnologija tiska po- dobna. Tiskovni proces je zelo specifičen in zahteva določeno pripravo, še zlasti glede lastnosti in odpornosti tiskovnega materi- ala. Ker obstajajo različne zahte- ve, uporabljamo tudi različne fle- kso tiskarske barve, kar zavisi predvsem od lastnosti tiskovnega materiala. Običajno proizvajalci flekso ti- skarskih barv ponudijo na tržišče visoko koncentrirane flekso bar- ve, ne glede na to ali so pigmen- tne na vodni osnovi ali na osnovi topil. Uporabnik (tiskar) si mora potem sam razredčiti tiskarsko barvo, pač glede na vrsto in la- stnost tiskovnega materiala in uporabnost izdelka. Splošni re- cept sicer poda proizvajalec ti- skarske barve, vendar pa s tem ni rečeno, da bo taka koncentracija tudi bila ustrezna. Priporoča se izdelava posku- snega odtisa ! Izbor flekso tiskarske barve pa zavisi tudi od vrste tiskovnih form (fotopolimerne, gumijaste, computer to plate). Te specifične zahteve tiskovnih form določajo tudi izbor ustrezne tiskarske bar- ve, saj lahko vsebuje tiskarska barva topilo, ki pri stiku ne ustre- za fotopolimerni plošči. 8.1 Vrste in sestava flekso ti- skarskih barv • Flekso tiskarske barve – pigmentirane, termosta- bilne tiskarske barve na bazi umetnih smol in topil se upora- bljajo za tisk na obdelane polieti- lenske (PE) in polipropilenske (PP) folije, celofan (MX. MS), lakirane ali nelakirane PETP, poliestre, lakirane Alu –folije, papirje in kartonne. Zaradi nizke vsebnosti estrov, so primerne za tisk s fotopolimernimi ploščami. Odtisi so obstojni na temperturi do 180 0C. • Flekso tiskarske barve na vodni osnovi se upora- bljajo za tisk na papir in karton. Flekso barve na vodni osnovi za specialne namene pa so primerne tudi za tisk na polivinil klorid (PVC), premazane papirje, laki- rano Alu folijo in obdelan PE. • UV flekso tiskarske barve – posebej namenjene za specialne namene, razne ovojni- ne in neprehrambeno embalažo. Splošna sestava flekso in ba- kro tiskarskih barv: - veziva: 15 – 20 % - barvila in pigmenti: 10 – 15 % - topila: 60 – 70 % - dodatki: 1 – 5 % a) Veziva Veziva so izdelana iz sintetičnih smol, ki na odtisu tvorijo barvni film, ki je brez vonja in okusa. Veziva imajo dvojno pomembno nalogo v tiskarski barvi. Prva je ta, da omogočajo proces barvnih agentov na tiskarskem stroju – transmisija barvnih agentov na substrat in fiksiranje. Druga na- loga je, da veziva v kombinaciji z aditivi določajo lastnosti sušenja filma tiskarske barve, kot je ad- hezija na spesifične substrate, od- pornost na tesnenje, zatesnje- nost, sijaj, sposobnost laminira- nja itd. • Veziva kot polimeri – dolge verižne molekule z viso- ko molekularno maso. Obstajajo dva tipa polimerov: popolnoma sintetični polimeri in polsintetič- ni polimeri. Popolnoma sintetič- ni polimeri bazirajo na osnovi mineralnih olj. Medtem ko so polsintetični polimeri kemijsko modificirani naravni produkti. • Celuloza pripada skupini sekundarnih rastlinskih surovin in jo pridobivamo iz lesa in bombaža (bombažna vlakna). Za vezivo uporabljajo pri proi- zvodnji tiskarskih barv kemijsko modificirano celulozo – nitro de- rivate, etre in estre., Splošno zna- no in preizkušeno vezivo,ki se največ uporablja, je nitrocelulo- za, pa tudi derivata celuloze ace- tobutirat in etilceluloza . • Kakovost nitrocelu- loze se razlikuje glede na njeno molekulsko maso in stopnjo ni- trifikacije. Celuloza z več nitro skupiami se uporablja za eksplo- zive (guncotton). Nitroceluloza z manjšo vsebnostjo nitro skupin se uporablja za izdelavo tiskar- skih barv in lakov. Še posebno nevarna je suha nitroceluloza. To je vzrok zakaj je nitroceluloza na voljo na tržišču le ovlažena z 50% etanola. Tako jo imenujejo dezenfekcijski agents – kot sred- stvo za plasticiranje - pri formu- laciji barve odvzamejo eksploziv- nost nitroceluloze, ker se tako bolje tiska kot z nitrocelulozno osnovo in barva je absolutno ne- škodljiva. Nitroceluloza ima pri- merno nizko ceno in je namenje- na tehničnim zahtevam, kot ve- zivno sredstvo. • Poliamidne smole so prav tako modificirani naravni polimeri. Poliamidne smole pri- dobivajo s polimerizacijo dvoba- znih maščobnih kislin z diamini. Glede na različno toplnostrazli- kujemo različne tipe: topne v al- koholu in tiste, ki se topijo v zmesi whitešpirit/etanolom. Po- liamidne smole so termoplastič- ne in se pogosto uporabljajo v prejšni formulaciji fleksografskih tiskarskih barv z PE zaradi do- brih adhezijskih lastnosti. Zaradi tempersaturne neobstojnosti so jih zamenjala nitrocelulozna bar- vila, ki popolnoma temelji na ba- zi etanola. Tiskarska barva, ki bazira na osnovi poliamidne smole, se tež- ko laminira glede na primerne la- stnosti veziva. Ti izbrani polia- midi za formulacijo sproščanje lakov so primerni za izdelavo hla- dno pečatene embalaže.Polivi- nilne smole imajo veziva z čisto sintetično osnovo in tako se lah- ko porazdelijo v različne skupi- ne: Polivinil kloridni (PVC) po- limeri, polivinil butiral smole (PVB) in akrilne smole. b) Barvila in pigmenti Danes se uporabljajo anorgan- ski in organski pigmenti, kovin- ski in anorganski beli pigmenti in včasih tudi topljiva barvila, kot vir osnovnih pigmentov, ki se uporabljajo kot barvilna sred- stva za flekso tiskarske barve. Or- ganski pigmenti so spojine, ki ne vsebujejo težkih kovin in po var- nostnih podatkih proizvajalcev niso klasificirani kot zdravjuško- dljive snovi. Slednje velja tudi za anorganske bele in kovinske pi- gmente.Glede na predpise stan- darda DIN 95944 so pigmenti definirani kot netopljivi, anor- ganski ali organski, obarvani ali ne obarvani dodatki tiskarskim barvam. Za fleksografski tisk se danes uporabljajo anorganski ali or- ganski pigmenti. Kot neobarvani barvni pigmenti za izdelafo fle- kso tiskarskih barv bazirajo na osnovi anorganskega titanovega dioksida v uporabi kot beli pi- gment in ogljikov pigment (saje) kot črni pigment. Razen tega se anorganski pigmenti le malo uporabljajo kjerkoli. Zato se da- nes barvni pigmenti uporabljajo v flekso tiskarski barvi le kot or- ganski pigmenti. Za dosego posebno čistega in jasnega prehoda v območju od magente do vijolet barve, se upo- rabljajo večinoma fanal pigmen- ti. Odpornost teh fanal pigmen- tov leži med enako trdnim pi- gmentom in topnimi kovinskimi kompleksnimi barvili. V rdečem območju se pogosto uporabljajo razne solem podob- ne organske spojine, ker imajo zelo visoko odpornost na maščo- be, medtem ko je odpornost na kisline in alkalije omejena. V območju rumenega in oran- žnega področja se največ upora- bljajo dušikovi azo in diazo pi- gmenti. V modrem in zelenem podro- čju se za izdelavo uporabljajo pi- gmenti bakrovega ftalocianina, ki dajejo zadovoljivo odpornost tiskarski barvi, da je primerna za univerzalno uporabo. Poleg teh navedenih vrst (ti- pov) pigmentov, obstajajo še drugi pigmenti za praktično vse barvna območja ki razpolagajo z bistveno večjo odpornostjo. Če potrebujemo dokaz za vsak po- samezni primer, pri katerem se zahteva odpornost, lahko govori- mo z dobrim občutkom za em- balažo in pogoji embaliranja.Tr- dni pigmenti so cenovno mnogo dražji od ne trdnih pigmentov, trdni pigmenti se uporabljajo sa- mo v tehnično zelo nujni potre- bi. Kovinski pigmenti (metal pi- gments) Poleg prej omenjenih pigmen- tov, se največ metalnih pigmen- tov uporablja prav pri izdelavi flekso tiskarskih barv. Normalno se oba pigmenta, tako aluminije- vi pigment kot bronasti prah, uporabljata pod imenom »bron- ca«, ki aktualno še obstaja, ven- dar ime zavaja ker prašek ne vse- buje brona, ki ga pridobivamo iz bakra in kositra, pač pa iz mede- nine, ki je zmes bakra in cinka. zlitine bakra in cinka ustvarjajo različne zlate nianse, ki definirajo rdečkaste zlate nianse, ki vsebu- jejo 90% bakra in 10 % cinka in ga imenujemo »svetlo zlato«. Zlate nianse, ki imajo sijoč svetlo zlat odtenek sestavljajo 85% ba- kra in 15% cinka in ima zelen- kast barvni odtenek, ko »resnič- no« zlato pa dobimo pigment z mešanico 70% bakra in 30% cinka. Zaradi velike odpornosti, kate- ra se zahteva od barve na podro- čju tiskanja embalaže, se zlatih barv ne uporablja pogosto. V ta- kih primerih se bolj uporablja aluminijasta bronca. Z takimi »broncami« ali zlatimi barvnimi imitacijami nikoli ne moremo v celoti opisati njihove lastnosti. Pigmenti z barvnim učinkom (pearlescent pigments) Druga skupina pigmentov, ki se uporabljajo na področju izde- lave barv za flekso tisk so tim. »biserni« pigmenti z barvnim učinkom. Ti pigmenti se izdelu- jejo z brušenjem svetlikajoče se sljude in posledično njenih posa- meznih plasti. mineralni pi- gmenti predstavljajo samo del skupine anorganskih pigmentov. Pigmenti z barvnim učinkom (pearlescent pigments) so na vo- ljo v različnih barvnih odtenkih in zaradi upada lastnosti, se proi- zvajajo veliko hitreje kot neko- vinske zlate imitacije barv. Fle- kso barve s pigmenti z barvnim učinkom niso primerne za upo- rabo tam, kjer se na flekso strojih uporablja strugalo »Doctor bla- de«. Pigmenti z barvnim učin- kom imajo tendenco močnega usedanja v nizko viskoznih siste- mih. Fluorescentni pigmenti in barvila (Fluorescent pigments and dyes) Fluorescentni pigmenti in bar- vila so barvnimi pigmenti, ki imajo to lastnost, da se pri svetlo- bi svetlikajo – fluorescirajo. Flu- orescenca je emisija svetlobe. Pri obsevanju takih pigmentov ali barvil s svetlobo nižjih valovnih dolžin (UV sevanje) se sprošča vidna svetloba . Normalno se vpadla svetloba delno absorbira skozi barvilo in samo proporcial- no reflektira. Učinek svetlobe je 50%. Glede na opisan efekt transmi- sije UV vpadle svetlobe se soraz- merno učinek svetlobe delno po- veča skoraj na 100%.Če tiskamo podnevi tega učinka ne vidimo. Vidimo ga le pod sevanjem UV svetlobe. c) Topila Flekso in bakro tiskarske barve se sušijo izključno z izhlapeva- njem topil, zato je vrsta in količi- na emitiranih topil zelo po- membna. Vse strožji zakoni o varstvu okolja in onesnaževanju zraka z lahko hlapnimi organski- mi komponentami (VOC) ter dejstvo da te barve vsebujejo do 70% topil, je pomembno, da se pri izboru topil uporabljajo le ti- sta, ki so okolju čim bolj prija- zna. Predvsem se je potrebno izo- gibati naftnim derivatom, aro- matskim spojinam in nižjim gli- kolnim etrom in ketonom. Ksi- len in toluen, ki sta eksplozijsko nevarna so zamenjali z alkoholi in estri. Najbolj strupen etilen glikol, za katerega v zadnjem ča- su ugotavljajo, da povzroča krv- ne okvare pa so že zamenjali s propilen glikolom. d) Dodatki (additivi) Dodatki so sredstva za izboljša- nje tiskovnosti in temperaturne, mehanske in kemične obstojno- sti barvnega filma. Izbirati mora- mo sredstva, ki so dovoljena kot sestavne komponente v barvah za tisk prehrambene embalaže.Do- datki so dodani tiskarski barvi zato, da modificirajo določeno lastnost veziva, da prenese žele- no lastnost na barvni film. Ob- stajajo naslednji dodatki: e) mehčalci Mehčalci imajo različne funk- cije v formulaciji tiskarske barve. Vračajo barvnemu filmu fleksi- bilnost, katera se kaže na poveča- nju mehanskih odpornosti, kot je npr. odpornost na gubanje. Skozi proces sušenja se film po- sušene tiskarske barve plastificira glede na formacijo na filmu bar- ve in zapolni ter zmanjša retenci- jo topila pri stiskanju topila iz fil- ma barve. Tiskarske barve ki so zasnovane na nitrocelulozni osnovi ti plastifikatorji služijo kot zmanjševalni dejavnik. Osnovo v tej sestavi, plastifika- torji razdelijo na dve skupini: • monomerni plasti- fikatorji (npr. ester ftalne kisline (phtalic acid ester), ester adipin- ske kislin (adipic acid ester), ester lojne kisline (sebacic acid ester) in • polimerni plastifi- katorji (npr. poliesterska smola, poliuretanska smola). f) Adhezijska sredstva - do- datki za lepljivost barve V glavnem polarne skupine na obeh straneh površine filma in formulacija tiskarske barve je od- govorna za usidranje tiskarske barve v substrat. Adhezija (le- pljivost) barve je lahko posledica dipol-dipol interakcija med po- larnimi skupinami in druga mo- žnost je kemična reakcijamed adhezijskim sredstvom v barvi z reaktivnimi skupinami na povr- šini filma. To pojasnuje zakaj se tiskarska barva ne vsidra na nepolarnih ne- obdelanih filmskih materialih. S »corona« ali plamenskim postop- kom se formirajo na površini fil- ma kemijsko reaktivne skupine , kateri je sposoben za usidranje ti- skarske barve v substrat. Kemijske reakcije vplivajo na čas rekacije usidranja in poveču- jejo adhezijo tiskarske barve kar lahko opazimo po tisku vse do fi- nalne adhezije, ki je dosežena po določenem času. g) Voski Napredek v tehnologiji pri pro- izvodnji embalaže v zadnjih letih je prisilil proizvajalce tiskarskih barv (še posebno proizvajalce barv za flekso tisk), da razvijejo dovolj odporne tiskarske barve, katere lahko zadovoljijo vsem negativnim zunanjim dejavni- kom v času uporabe. Iz tega razloga je nastal trend k izboljšanju odpornosti flekso barv na drgnenje in drsenje. Te lastnosti pa se lahko izboljšajo prav z dodatki voskov. Voski so neprosojne ali svetlo prepustne organske termopla- stične spojine, ki odbijajo vodo. Večina voskov ima tališče med 50 – 100 0C, vendar pa njihovo tališče ni nikoli ostro omejeno. Mnogi so zmesi in v tem slučaju se vosek tali znotraj določenega temperaturnega območja. Skupne lastnosti voskov - na 20 0C formirajo neko tr- dnost, katera konsistenca gre od stanja gnetenja do stanja krhko- sti - imajo makro kristalično ali mikro kristalično strokturo, a izgled se menja od prepustnosti na svetlobo do neprosojnega vi- deza, vendar brez sijaja - topijo se na temperaturi nad 40 0C brez razpada - imajo relativno nizko visko- znost na temperaturah nad nji- hovo točko tališča - njihova konsistenca in to- pnost zelo močno zavisijo od temperature Ne glede na njihove reološke lastnosti voski funkcionirajo na površini posušenega laka ali siste- ma tiskarske barve. Obstajata dve teorije kako voski delujejo: a) Teorija nezdružljivosti (The incompability theory) Zaradi nezdružljivosti z zuna- njo fazo so delci voska prisiljeni, da migrirajo na površino in tvo- rijo zelo tanek sloj na površini fil- ma barve. Ta voščeni sloj je zelo drseč in na ta način so mehanske poškodbe reducirane na mini- mum. b) Teorija kotaljenja delcev (The ball-bearing theory) Delci voska so v premeru večji od debeline osušenega filma bar- ve in zato gledajo iznad površine sloja barve. S tem delujejo kot mazilo in na ta način izboljšajo odpornost površine na drgnenje. Delitev voskov: - naravni voski (rastlinskega in živalskega izvora) - petrolejski voski (prisotni so v surovem petroleju) - mineralni voski (naravni izvlečki voskov iz mineralnih olj) - sintetični voski (polimeri po- dobni voskom) Inkorporacija – vnos voskov v tekočo tiskarsko barvo (fle- kso tisk) V tekoče tiskarske barve se vo- sek vnese kot preddispergirani medij ali pa se vmeša oziroma nastrga v barvo. Najbolj upora- bljen vosek za te namene je poli- etilenski vosek. Posebno pozor- nost se posveča pri vnosu voskov v flekso barve na vodni osnovi. Običajno se v te barve vosek in- korporira v obliki emulzije. To je stabilna zmes dveh tekočin, ki se med seboj ne mešata. V ta na- men je potrebno dodati sredstvo za emulgiranje, da se vosek drži v stabilni emulziji z močno polar- no vodo.Tako dobljena emulzija se preprosto vmeša v tiskarsko barvo in strganje voska na koncu postopka ni potrebno. Iz navedenega je torej razvidno, da je vnos voskov v tiskarsko bar- vo občutljiva in zahtevna opera- cija. Tiskarsko barvo se mora ta- ko pripraviti, da se dobi najboljši kompromis med izboljšanjem odpornosti na drgnenje in drsa- nje ter zmanjšanjem sijaja in po- daljšanja časa sušenja na drugi strani. h) Sredstva za mat površine (Matting agents) Sredstva za mat površine se uporabljajo grobi voski ali deri- vati silicijeve kisline. Sredstva za matiranje se ne razredčijo v topi- lu tiskarske barve. Sredstva za matiranje imajo različne funkcije v formulaciji tiskarske barve. Po eni strani reducirajo sijaj, na ta način matirajo s primerno difuzi- jo disperzije in reflektinana sve- tlobe se razprši po delcih na fil- mu barve. Po drugi strani pa spremembe na filmu barve pa hrapavost bi- stveno spremeni lastnosti drsenja ali zavira tendenco v barvi. Pri- sotnost sredstev za matiranje v barvi največkrat zmanjšujejo od- pornost na praskanje in drgne- nje. i) Antistatična sredstva V primeru tiska na folije tiska- mo na material ki ima majhno kapaciteto absorpcije vode - to je mogoče odvisno od embalažnih pogojev – nepotrebni elektrosta- tični naboj. Da se temu izogne- mo pri tiskanju pogosto upora- bljamo antistatična sredstva z an- tistatičnimi premazi (prevleka- mi).Antistatična sredstva so viso- kopolarne higroskopične sub- stance, ki elektrolitsko disociira- jo in povečujejo električno povr- šinsko prevodnost s povečanjem ionske prevodnosti. Pri tem procesu ima prisotnost vlage pomebno vlogo, zato sto- pnja antistatične opreme močno zavisi od relativne vlažnosti zra- ka, ki nas obdaja. Antistatična sredstva so klasificirana glede na njihove kemične mehanizme. Tako so ionska (anionska in kati- onska) in neionska antistatična sredstva. Antistatična sredstva so izbrana zelo pazljivo, zato ker če niso v skladu z tiskarsko barvo, kar vodi do nezadovoljive moči antistatič- ne opreme. j) Sredstva proti usedlinam Te substance se uporabljajo predvsem v formulaciji kovin- skih barv, zlasti »Alu –bronze« in barvami s kovinskimi pigmenti, ki se odlagajo kot usedline. Pred- vsem je to opazno tam, kjer ni- majo ločenih dovodov za barvo – posledica so lise na tiskovini – za- radi usedlin pri transportu poso- de, katere ne moremo ponovno premešati. k) Sredstva za omakanje in antipenilci Sredstva za omakanje in antipe- nilci se primarno uporabljajo pri tiskarskih barvah na vodni osno- vi. Sredstva za omočenje so kot pomožne substance namenjene za omočenje na filmski material (folije), skozi tiskarsko barvo ali pa jih uporabljajo kot sredstva za disperzijo. Antipenilci eliminirajo tvorje- nje penjenja v koritu z barvo. Kot primarno merilo odvzame- mo tako, da se izognemo penje- nju. Glede na to, da so v barvi prisotni antipenilci, je pomemb- no, da se s pravilno namestitvijo črpalke in cevi za dotok barve v barvno korito lahko izognemo raznim težavam kot so: realni do- tok barve, brizganjem barve, tvorjenje zračnih mehurjev itd.. 8.2 Flekso tiskarske barve na osnovi organskih topil To so večinoma visoko pi- gmentne flekso tiskarske barve na osnovi umetnih smol in topil. Osnovno topilo je alkohol, ki je primeren tudi za barve za tisk embalaže za prehrambeno indu- strijo, kar zagotavljajo proizvajal- ci v svojih varnostnih predpisih. Barve se sušijo z odhlapevanjem topil in suh barvni film je brez vonja in okusa. Primerne so za fleksografski tisk in bakrotisk. Zaradi nizke vsebnosti estrov so primerne za tisk s fotopolimernimi klišeji. Natisnjen material se lahko to- plotno dodeluje, ker so odtisi na splošno bolj odporni do tempe- rature 180 0C. Odtis so sijajni, odporni na drgnenje in vodo. Barve za tisk na obdelan polie- tilen (PE) in polipropilen (PPR), lakiran PE, lakirano aluminijasto folijo, pergamin in papir.Barve so primerne tudi za laminatni tisk in za kaširanje. Barvni odtisi so temperaturno obstojni do 110 0C Barve za tisk na obdelan polie- tilen (PE) in polipropilen (PPR), lakiran PE, lakirano aluminijasto folijo, lakiran ali nelakiran PETP – polietilen tere ftalat, celofan, lakiran poliester, papir. Barvni film je obstojen do 180 0C. Bar- ve so primerne za kaširanje s po- liuretanskimi lepili. 8.3 Flekso tiskarske barve na vodni osnovi Flekso tiskarska barva na vodni osnovi so v bistvu pigmentne barve, ki se lahko redčijo z vodo in so primerne tako za flekso tisk kot bakro tisk. Po tisku, dokler barva ni posušena, barvnik in va- lje operemo z vodo. Posušeno barvo pa moramo oprati z alko- holom. Suhi odtisi so odporni proti vodi.. Te barve so zelo do- bro obnesejo za tisk vpojnih pa- pirjev in kartonov. V primeru, da se barva prekomerno peni, se pri- poroča dodatek največ 1% anti- penilca. Odtisi so odporni proti praskam in drgnenju. Pri večjih zahtevah glede odpornosti na dr- gnenje se lahko doda poseben dodatek, ki povečuje odpornost, vendar ne več kot 2% na določe- no količino barve. Za pospeševanje ali upočasni- tev sušenja lahko dodamo meša- nico posebnega razredčila za po- speševanje/upočasnevanje z dod- tkom vode v priporočenem raz- merju 8 : 2. Svetlobna obstojnost barvnih odtisov je me 4 in 8 po mednarodni Woll skali. Slika 39: Zgradba flekso tiskar- skih barv na vodni osnovi Te barve so primerne za tisk na: - papir - premazani papir - PVC - lakirano AL folijo - obdelan PE Pri tisku na manj kakovostne papirje, aličeželimo doseči viso- kosijajne tiskovne površine, lah- ko natisnjeni material še doda- tno lakiramo z brezbarvnim la- kom seveda z dodatkom za bolj- šo trdnost odtisa. Flekso tiskarske barve na vodni osnovi razredčujemo z vodo in s posebnimi razredčevalci za hi- trejše ali počasnejše sušenje, vse te barve pa so zelo primerne za tisk embalaže za prehrambeno industrijo. 8.4 UV flekso tiskarske barve UV barve so bile v uporabi v in- dustriji mnogo let, še posebno v ofsetni tehniki tiska za razne ovojnine in za ne prehrambeno embalažo. To je sistem barve brez topil katere suhe kemikalije reagirajo pri UV osvetljevanju. Nov razvoj na področju surovih materialov bo pri izdelavi znižal viskoznost tega sistema tako, da obseg lahko sedaj sploh lahko uporaben v flekso tisku in še po- sebej v globokem tisku. Testi v tej smeri so sprožili v glavnem v Evropi obsežen napor za legalno zmanjšanje emisije topila; UV barva na ta način predstavlja al- ternativo za barvo na osnovi to- pila. UV tiskarske barve in laki v glavnem vsebujejo naslednje komponente: - Veziva: polimezirani oligome- ri in polimeri, običajno akrilatne smole in epoksidi - Foto iniciatorji in aktivatorji - Dodatki (aditivi) - Vsi pigmenti z izjemo lakov in emajlov Obstajata dva različna sistema barv in lakov glede na radiacijo (sevanje): Radikalni UV laki vse- bujejo akrilate kot komponento za vezivo, ki se strjuje z UV obse- vanjem in se radikalsko zamrežu- jejo. Kationski UV laki pa vsebu- jejo epoksidne smole kot vezivo. Potek strjevanja poteka s pomo- čjo foto iniciatorjev, kateri se ak- tivirajo pod UV svetlobo. Pod vplivom UV sevanja se fo- to iniciatorji razgradijo na kemij- sko reaktivne sestavino (radikali ali ioni – odvisno od barvnega si- stema) kateri sprožijo polimeri- zacijo veziva do trdne substance – podobno kot barvni film. V primeru radikalskega sistema, je ta reakcija nemudoma komple- tna, neposredno ko poteka faza sušenja. Kakorkoli že, z kation- skim sistemom, lahko to poteka več kot nekaj ur do nekaj dni (»po strjevanje«, »za strjevanje). Pri UV sušečih barvah, se viso- ko polimeriziran barvni film for- mira do visokega sijaja, tedaj po- tekajo visoke kemične odporno- sti in postopoma se veča odpor- nost do visoke odpornosti na dr- gnenje. Te barve se ne sušijo ta- koj po nanosu barve, zato na ta način omogočajo odlično tiska- nje poltonov v flekso tisku. Strjevanje kationskega sistema poteka progresivno bolj počasi v primerjavi z radikalnim siste- mom. Film se strjuje na površini z samo majhno UV radiacijo. Toplota pospešuje polimerizaci- jo. Strjevanje bo imelo bolj nega- tivni učinek pri dodatku alkalnih komponent v substratu, viskoki zračni vlažnosti pri poteku tiska- nja in onesnaženju. Možno je doseči boljšo adhezi- jo pri problematičnih površinah z kationskim sistemom. Volu- metrično skrčenje skozi proces strjevanja je manjše kot pri radi- klskem sistemu. To je odvisno od substrata, ker kationski lak dopušča boljšo odpornost. Lastnost popolnega sušenja pri kationskem sistemu lakiranja ima nizko stopnjo vonjave. Radi- kalni sistem lakiranja, kakorkoli kritično deluje pri vonjavah. Pigmenti ki se uporabljajo za izdelavo UV fleksografskih barv so v veliki meri identični kot pri izdelavi flekso barv na vodni osnovi. Osnovna zahteva za pri- mernost pigmentov pri izdelavi UV flekso barv je, da ne zadržu- jejo niti ne zmanjšujejo hitrosti UV procesa strjevanja. 8.5 Trdnost in odpornost fle- kso barv Moderna embalaža mora izpol- njevati različne naloge. Prva je dober optični izgled in posredo- vanje informacij, toda še doda- ten videz zaščite, ki daje dober občutek. Pomemben je prej omenjeno dejstvo, da je barva na embalažnem materialu dobro vi- dna in daje embalaži lep izgled, tudi po transportu, skladiščenju. Seveda je to zahteva za vse mate- riale, kateri so del embalažne strukture, ki nimajo vpliva na dober občutek, ampak so pri- merni za uporabo. • Odpornost na pra- skanje (Sratch resistance) • Odpornost na gu- banje (Wrinkle resistance) • Odpornost z lepil- nim trakom (Scotch tape resi- stance) • Odpornost na dr- gnenje (Rub resistance) Slika 40: Fogra block sistem (Fogra blocking resistance) Slika 41: Preverjanje vonja (DIN 10955) (Odor verificati- ons) Slika 42: Odpornost na pečate- nje (Sealing resistance) Slika 43: Sposobnost laminira- nja (Laminations and laminati- ons values) Merjenje luščilne sile Slika 44: Odpornost na vodo (Water resistance) • Odpornost na alka- lije, mila in detergente (Alkali, soap and detergent resistance) • Odpornost na ma- ščobe, voske, dišave (Cheese, edible fat, paraffin, wax and spice resistance) • Ostale zahteve in odpornosti (Special further fa- stness properties and resistances) 9. LITERATURA: Martin Dreher: The imaging processes in flexo platemaking Flexo& Gravure International 1- 2002 Hartmann Druckfarben Flexodruck auf Papier und Fo- lien Siegwerk Druckfarben Special edition from: The tech- nology of flexographic printing – Printing inks the flexographic sektor CC Grafika Tiskarske barve za bakro in fle- kso tisk Slika 16. Linijski raster na rastrskem valju za fleksotisk. NADALJEVANJE VŠTEVILKI 1/2006 KoniËasta piramida Topa piramida Polkrogla piramida Ortagonalna struktura rastrskega valja Diagonalna struktura rastrskega valja Romboidna struktura rastrskega valja