Poštnina plačana v gotovini. Leto IV. Štev. 2.
Maribor, 1. februarja 1932.
Posamezna številka stane 3 Din.
GOSPODAR.5"!
Uredništvo in npravn Maribor, Slomškov trd št20	M
IZHAJA VSAKEGA PHVECŠA V MESECI]
Cena inseratom po dogovoru
CENA: 100 Din letno, inozemstvo 200 Din
V POUK IN ZABAVO
Avstrija ne dobi posojila.
DRŽAV
Sredi januarja je zapadel kredit 190 milijonov, ki sta ga narodna banka Anglije in banka za mednarodna izplačila v Baslu dovolila Avstriji o priliki poloma največje avstrijske banke, znane pod imenom Kreditanstalt. Mesto da bi Avstrija vrnila ta kredit, je poslala v Ženevo k Zvezi narodov svojega ministrskega predsednika dr. Bure-scha, in svojega finančnega ministra dr. Weidenhoferja. Njuna naloga je bila, da dosežeta v Ženevi ne samo podaljšanje 190milijonskega dolga, mar, več še tudi novo posojilo vsaj v znesku 60 milijonov, ki ga Avstrija nujno rabi za podporo svoje valute. Avstrijski ministrski predsednik se je mogel v Ženevi sklicevati na to, da je Francija že meseca septembra lanskega leta obljubila Avstriji novi kredit v znesku 60 milijonov ter da je avstrijska vlada po možnosti izpolnila vse pogoje, ki so bili v to svrho zahtevani. Avstrijska vlada je pri sestavi državnega proračuna strogo se držala načela štednje ter je proračun uravnotežila. Državno gospodarstvo je pod zunanjo kontrolo, saj sedijo inozemski kontrolorji v finančnem ministrstvu na Dunaju in v narodni banki in v direkciji državnih železnic.
V Ženevi je finančni odbor Zveze narodov položil ves finančni in gospodarski položaj Avstrije na strogo rešeto, da ga v tridnevni razpravi temeljito pretrese. Veliki napori vlade, da se uredi državni proračun ter se vse državno gospodarstvo postavi na zdravo podlago, so našli priznanje finančnega odbora. Od tega priznanja pa do dovolitve novega posojila Avstriji bi bil samo en korak. Toda ta korak ni bil storjen. Zveza narodov ima zdaj druge brige. Toliko naklonjenosti so^ Avstrijci našli, da se je stari kratkoročni kredit, ki so ga dobili za sanacijo Kreditan-stalta ter bi ga morali 15. januarja t. 1. vrniti, v znesku 90 milijonov podaljša,! za 3 mesece. Želja in prošnja Avstrijcev po novem posojilu vsaj v znesku 60 milijonov pa je trčila na gluha ušesa. V sedanjem času bi takšno posojilo mogla dovoliti samo Francija. Toda Francija je postala previdna, ker dosedanje njene izkušnje nikakor niso povoljne. ter je postrožila svoje pogoje in zahteve.
♦
Izjava Lavalove francoske vlade. Dne
15. januarja se je predstavila zbornici in senatu po izločitvi Brianda in vsled smrti vojnega ministra izpopolnjena Lavalova vlada. Vladna izjava povdar-ja, da se Francija ne more odreči vojnim odškodninam, če se sorazmerno ne črtajo dolgovi. Francozi bodo vztrajali na stališču sklenjenih mirovnih pogodb.
Začasna ureditev vojnoodškodnin-skega vprašanja. Ker bodo letos volitve tako v Franciji kakor v Nemčiji in v Zedinjenih državah Severne Amerike, prevladuje v mednarodnih krogih na-ziranje, da sedaj ne bo mogoče doseči podrobne in končne rešitve vojnood-škodninskega vprašanja in vojnih dolgov. Zdi se, da bo med Parizom in Londonom dosežen sporazum na ta način, da se bo Nemčiji enostavno podaljšal Hooverov moratorij (odložitev plačil), ki poteče dne 1. julija 1932. Moratorij bo podaljšan pod dosedanjimi pogoji za 6 mesecev ali za eno leto. Istočasno bodo evropski dolžniki Zedinjenih držav, ki so obenem upniki Nemčije, podpisali skupno izjavo, v kateri bodo zahtevali od vlade Zedinjenih držav, da enako ravna z njihovimi dolgovi, kakor bodo upniki z Nemčijo s podelitvijo novega moratorija.
Francosko vprašanje in odgovor Zedinjenih držav Severne Amerike. Francoska vlada je vprašala ameriškega zunanjega ministra Stimsona: ali bi bilo mogoče pridobiti ameriški kongres — parlament — za znižanje ali razveljavljenje vojnih dolgov? Ameriška vlada je obvestila Francijo, da mora urediti Evropa sama vprašanje dolgov brez posredovanja Zedinjenih držav. Če bi se na ta odgovor Nemčiji dovolila odložitev vojnoodškodninskih plačil, bi se to ne moglo izvršiti pravično, ker evropski dolžniki pri ameriški vladi ne bodo zamegli doseči odgoditve svojih dolgov. Francosko stališče po odgovoru Amerike je: Moratorij za enega dolžnika brez olajšav za ostale je nemogoč.
Vojnoodškodninska konferenca v Lausani — edgodena. Ker ni došlo med na vojni odškodnini zainteresiranimi državami ter Zedinjenimi državami Severne Amerike do sporazuma, je vojnoodškodninska konferenca, koje pričetek je bil določen za 1. februar t. 1. v Lausani ob Ženevskem jezeru v Švici, odgodena.
Presenetljiv dvig nemškega izvoza.
Nemčija je postala v minulem letu največji izvoznik na svetu. Po vrednosti je sicer nemški izvoz pod vplivom svetovne krize padel od 12 na 9.6 milijard mark, toda ta padec je utemeljen v znižanju cen, dočim je po množini padec izvoza nesorazmerno manjši kot znižanje izvoza v ostalih državah. Ta razvoj izvira predvsem iz razmaha trgovine z Rusijo, kajti sovjeti so bili v preteklem letu najboljši odjemalci za nemške proizvode. Dogodki v Angliji so se pokazali v nemški trgovinski bilanci šele v zadnjih mesecih in v decembru se je nemški izvoz v Anglijo zmanjšal na 96 od 120 milijonov mark v prejšnjem letu. Ker so poroška sredstva izčrpana in Rusi ne morejo plačati uvoza samo s svojim uvozom, so morali pričeti plačevati z denarjem. Zaradi tega je prišlo do uvoza zlata v Nemčijo, ki je znašal v letu 1931 skupno 416.3 milijona mark, 260 milijonov mark na pošiljke ruskega zlata.
Nove zaščitne carine je uvedla Nemčija proti državam, ki imajo slabo valuto, ali katerih denarna vrednost je padla pod zlato podlago. Ta odredba Nemčije je naperjena v prvi vrsti proti Angliji in severnim državam.
Zadnja bitk^ v Mandžuriji in proglasitev samostojne mandlurske republike. Japonsko armadno poveljstvo je sklenilo, da pokonča zadnje ostanke bivše kitajske Čansuljanove armade, ki je prezimovala v seve .i Mandžuriji pod poveljstvom generala Ma-a. Japonska vojska v moči tr^1' peb tnih brigad in 800 mož konjenice, je zadela na armado generala Ma-a pri Čiušiju blizu Harbina in jo potolkla. Velika kitajska armada je položila orožje in zbežala v gozdove. General Ma je poslal poveljniku japonskih čet odposlance, ki so prosili za premirje. Med tem sedi v Činčo-vu »komisija nevtralnih opazovalcev«, ki jo je odposlalo Društvo narodov, in se strašno dolgočasi. Komisija, ki živi na stroške kitajske vlade Čansuljana, je stala dozdaj že 30.000 mehikanskih dolarjev, ne da bi Kitajska od te komisije imela dozdaj najmanjše koristi. — Japonska dela na vse kriplje na to, da se proglasi samostojna mandžurska republika in se vršijo že v Mukdenu tozadevna pogajanja z uglednimi Kitajci iz Mandžurije in z mongolskimi kani ali knezi.
Japonci so izkrcali v Šanghaju čete,
ki bodo ščitile amkajšnje Japonce na-pram Kitajcem. Zasedba Šanghaja je znatno poostrila spor med obema državama.	a
Novi razpršiinik „Kovina“.
Pri škropljenju sadnega drevja ter vinogradov vporabljamo v svrho razpršitve tekočine razne vrste razpršilnikov. Od razpršil-nikov, ki jih vporabljamo bodisi pri drevesnih ali vinogradniških škropilnicah, jih je največ v praktični vporabi onih, ki imajo spiralno iglo. Ti razpršilniki pa ne omogočajo regulacije obsega, jakosti in načina raz-pršenja do najfinejše megle in na curek pri enakem pritisku.
Glavna naloga vsakega razpršilnika obsto ja v tem, da tekočino enakomerno in čim finejše razdeli na površini onih mest, ki se morajo zavarovati s škroipilom proti napa danju s strani raznih škodljivcev. Neenakomerno razpršenje tekočine pomenja nepotrebno, torej prekomerno vporabo škropila.
Kako važno je nadalje, ako nam omogoča razpršiinik brez nadaljnega dela samo z obratom nastaviti tekočino na curek pri enakem pritisku, bo razumel oni, ki z dosedaj-nim razpršilnikom ni mogel doseči višje ležečih mest. Pri zatiranju n pr krvave ušice, ki napada v kolonah sadno drevje, smo dotično napadeno mesto močno oškropili, ako smo se posluževali škropilnice. Z razpršeno tekočino pa ni bilo vedno mogoče v jakem pritisku do dobra napadena mesta razmočiti, ako se nismo z razpršilnikom samim približali neposTedno napadenim mestom. S čim večjim pritiskom je bilo mogoče doseči taka napadena mesta, tim sigurnejši je bil uspeh zatiranja. Razpršiinik »Kovina« omogoča, da z nezmanjšanim pritiskom tekočine v curku dosežemo 8 do 10 m visoko ležeča mesta ter jih intenzivno razmočimo. Isto velja n. pr. tudi za kaparja ali pa za razne gosenične zapredke itd., ki jih lahko, ako jih z ročnimi sredstvi ne moremo odstraniti, stavimo pod močni curek škropila
-V
A
Razpršiinik »Kovina«, kot ga kaže v prerezu gornja slika, sestoji iz treh delov. in. sicer iz ostrešja, razpršilnega stožca z venti-
lom in razpršilne kapice Ostrešje razpršilnika ima obliko velike črke T, samo da je vrh-na znotraj stožčasto izbrušena cev dvignjena za 45° napram navpični priključni cevki s priključitvenim vzvojem. Razpršilni stožec je točno pribrušen notranjosti ostrešja tako da že vsled tega popolnoma zapira izstop tekočine in omogoča dohod le v odvodne kanale. Dovodni kanal stožca Al omogoča dostop te kočine k razpršilni spirali in služi razprše-nju ,kanal A2 pa omogoča prosti izhod tekočine v obliki curka skozi stožec in kapico razpršilnika.
Razpršiinik privijemo na nastavek razpršilne ati bambusove cevi vseh sistemov sad nih in vinogradniških škropilnic, ker Je priključeni vzvoj normaliziran.
Dotok škropila v razpršilni stožec reguliramo na razpršenje Al na ta način, da obrne mo ošpičeni del kraka ventila V v smer do vodne cevi (navzdol). Ako pa hočemo nasta viti na curek, obrnemo topi del kraka navz dol. Leži krak v vodoravni legi, je dotok škropila v razpršiinik zaprt. Pri vporabi bam busovih cevk je ta razdelba neobhodno potrebna, ker nam omogoča regulacijo, predno smo otvorili dotok škropila v bambusove cevi iz škropilnega kotla.
Čiščenje razpršilnika obavljamo na ta način, da odvijemo matico M ter potegnemo raz pršilni stožec iz ostrešja. Sedaj lahko dobro očistimo vse dovodne kanale in spiralo, nakar zopet vtaknemo stožec v ostrešje in matico M dobro privijemo. Dobro je tudi, ako po čiščenju pred ponovnim sestavljanjem stožec namažemo z oljem ali mastjo, da se lažje vrti v ostrešju. Istotako lahko odvijemo kapico K ter jo dobro očistimo ter pazimo, da je brtvilo v redu.
Novi patentirani razpršiinik »Kovina« torej združuje vse prednosti, ki jih zahteva danes napreden sadjar in vinogradar od razpršilne naprave.
Enostavna konstrukcija, regulacija načina škropljenja, enostavno čiščenje vseh delov neposredna zveza razpršilnika z zapornim ventilom, možnost priključka na vse sisteme škropilnic ter nizka nabavna cena.
Univerzalni razpršiinik »Kovina« se dobiva v Mariboru pri Štajerski sadjarski zadrugi v Miklošičevi ulici, ali pa pri glavni zalogi J. Videmšek v Mariboru, Koroščeva ul. 36, po ceni od 35 Din.
*
ZÄI
gospodinji:
Juha iz Msle smetane.
Razžvrkljaj v mali skodelici mleka, 1 jajce in žlico moke. To vlij v pol litra vrelega mleka ali vode. K. zavre, dodaj četrt do pol lit’a smetane, p mešaj, da se smetana enakomerno razdeli, nato pa postavi juho na toplo, da postane zopet vroča. Vreti ne sme.
Napravi sveti' rumeno prežganje —-maslo in moka nanj vrzi ščep kumine, zalij takoj s ladno vodo, soli in pusti pokuhati. Prideni kisle smetane, še pusti malo prevreli in vlij v skledo na kockasto zrezan črn kruh.
" "na juha.
V železni ponvi razpusti dve zvrhani žlici surovega masla. Ko so pene čiste, dodaj dve žlici moke in pusti, da zaru-
meni. Prilij dva litra mlačnega pinje-nega mleka, med tem pa pridno mešaj. Soli in pusti, da vre pri malem ognju. Mešaj, da se ne p 'pali. Že kuhano še pusti pokrito st' ti na toplem ob kraju štedilnika.
Krompirjeva juha s kislo smetano.
Olupljen, na krhlje zrezan krompir kuhaj v oljeni vodi, kateri si pridjala lavorjcv list, peteršiljevo korenino in pai celih popro^. Ko je krompii kuhan, razžvrkljaj v kisli smetani beto moke, prilij k krompirju in pusti kuhati.
Fižolovo juho
napraviš ravno tako, pusti pa peteršilj in poper. Prvo vodo o^edi iz fižola, zalij z vročo vodo in dodaj ščep kumine.
Krompir z : Jekom.
Ckuhaj v osoljen.' vodi olupljen in na krhlje zrezan krompir, \todo od’'j pa krompir zmečkaj s kuhalnico, prilh j med mešanjem vroče mleko in mešaj tfko dolgo, da nastane gosta gladka kaša. Dodaš še lahko sladke smetane ali košček surovega masla.
Kisla repa s smetano.
Kislo repo skuhaj, podmeti in prideni kisle smetane mesto zabeli. Pusti, da še prevre. Vmes zmešaj kuhan fižol. Jed za postne dni.
Prepečeni rezanci.
Široke rezance skuhaj v slani vodi,
vlij na sito in polij s hladno vodo. Hladne in ocejene rezance zmešaj s kislo smetano, v kateri si poprej razžvrkljala jajec in malo moke. Rezance nato vsuj' v omaščeno pekvo in speci v vroči pečici. — Lahko dodaš nekaj presnega masla, če smrtam. i mastna. Na krožnik kuhanih rezancev vzemi četrt litra smetane, 2 jajca in pol kavne žličke moke.
*
Cene in setmsha porodio.
Mariborski svinjski sejem dne 22. jan. 1932.
Pripeljanih je bilo 92 svinj Cene so bile sledeče: mladi prašiči 7—9 tednov 60 do 90 Din, 3—4 mesece 150 do 200 Din, 5—7 mesecev 350 do 400 Din, 8—10 mesecev 450 do 500 Din, eno leto stari 700 do 1100 Din, 1 kg žive teže 6—7 Din, mrtve teže 8.50—9.50 Din. Prodanih je bilo 42 komadov.
Mariborski trg. Na mariborski trg v soboto dne 23. januarja 1932 so pripeljali Špeharji 159 komadov zaklanih svinj. Svinjsko meso je bilo po 10 do 12 Din, slanina 12 do 14 Din. Kmetje so pripeljali 5 voz sena po 80 do 85 Din in 1 voz ržene slame po 70 Din, 4 voze krompirja po 1 do 1.50, 2 čebule po 5 do 6, 26 vreč zelja 2 do 3 (glava). Rž 1.50, ječmen
1.50, oves 1.25 do 1.50, koruza 1.50, proso 1.75 do 2, ajda 1.50, ajdovo pšeno 4 50 do 5, fižol 2 do 2.50. Kokoš 25 do 35, piščanci 25 do 65, gos 50 do 65, puran 60 do 100. Orehi 5 do 6, luščeni 16 do 20. Hren 12 do 14. Kislo zelje 3 do 4, repa 2, ra^ič 12 Din. Jabolka 3 do 5 D. Mleko 2 do 3, smetana 10 do 12, surovo maslo 24 do 32. Jajca n 75 do 1.25, med 14 do 20, suhe slive 8 do 12 Din.
*
Vprašanja in odgovori.
j. c. v P*
K vojakom moram, pa ne vem, kako velik kovček si naj napravim?
Odgovor:
Ni nobena mera predpisana. Naredite si pa takega, da ga boste lahko tudi nesli in zaklepali. Navadna mera je do 1 m dolg, 30 cm širok in 40 cm visok.
J.	J. v D.
Kaj pomeni beseda robija?
Odgovor:
To je srbska beseda, pomeni strogi zapor po novem kazenskem zakoniku. Imate prav, ko se pritožujete, da se slovenščina pači. Slo venski jezik je državni jezik in ga morajo vsi spoštovati, posebno pa bi ga morali drž. uradi. Te dni smo dobili v roke uradno tiskovino, ki bi naj bila slovenska, pa je tako spakedrana, da so se merodajni krogi pritožili zoper tako pačenje našega lepega slovenskega jezika,
F. J. v Š.
Namesto lesenega vodnega kolesa pri mlinu bi si rad dal napraviti turbino. Ali se iz plača?
Odgovor:
To je odvisno od tega, kako velik je vaš mlin, kako močna je voda in kak padec ima Je pa turbina draga stvar. Ako želite ofer te. pišite po naslove trgovski zbornici v Ljub fjano.
K.	F. v L,
Ali smem tudi vinograd gnojiti z umetnim gnojem?
Odgovor:
Seveda smete. Saj je umetni gnoj samo nadomestilo za pravi gnoj. Treba pa je primerno gnojilo vzeti, kakor ga zemlja potrebuje.
S.	A. v P.
Kupil sem od Prometne bančne družbe v Mariboru srečko, vplačal vse obroke,, skupno 720 Din, potem še 100 Din za časopis, pozneje sem poslal vsa potrdila vplačil in prodajni list tej družbi, dvakrat sem pisal priporočeno, sedaj, še dobil pismo, da naj pošljem 10 Din v Beograd na prometno centralo. Srečke originalne pa ne dob' n. Kaj naj storim?
Odgovor:
Teh 10 Din še pošljite, ko ste jih že 820 poslali. Istočasno pišite družbi priporočeno pismo, da ste teh 10 Din poslali in zahtevajte nazaj vsa potrdila vplačil, ker morate ta potrdila vi imeti! Upam n da bo'1 e srečko v redu dobili. Ako pa je ne dobite tekom 14 dni, se zopet oglasite.
V. P. v Č.
Brat je ostal v trgovini dolžen. Pet let ni bilo opomina. Zdaj pa naj jaz, ki sem svoj del plačal, plačam tudi za brata, ki ima tudi premoženje.
Odgovor:
Ako se račun glasi na vas 'n ni minilo tri leta od zadnjega opomina, ste dolžni plačati po postavi. Vest pa ne priznava zastaranja, če ste dolžni, boste plačali, če je brat dolžen, naj on plača.
A. L. v B.
Ali je pametno, ko oče ne pusti mlademu se poročiti, ko smo vsi na domu od dela že onemogli?
Odgovor:
Težko je svetovati v družinskih- zadevah. Toda v vašem slučaju vam dajemo prav. Oče, ki sam ne mara za posestvo, naj ga da sinu, boste vsi dobro živeli.
J.	R. v Z.
Odgovor:
O vaši zadevi smo že pred letom povedali svoje mnenje. Čemu nas nadlegujete vsak te den s pismi, ko sami veste, da je sodišče že reklo zadnjo besedo. V koliko je pa to prav ali ne, pa mi ne razsojamo.
F. F. v Li
Sem 19 let star in bi rad šel v misijone. Kam se naj obrnem?
Odgovor:
Pišite na Misijonišče Groblje pri Domžalah. Od tam izveste vse.
V. M. v Sv. A.
Ali res morajo otroci opustiti vsak drug pozdrav in pozdravljati le »Zdravo«?
Odgovor:
Glede pozdrava v šoli in izven šole ni nobenih predpisov, zato je to odvisno od vzgoje. Vsakega duhovnika pozdravljajo otroci z »Hvaljen Jezus« in je prav, če tudi druge. Vsi pozdravi so svobodni: Dober dan, Bog daj, Dober večer, Bog živi, kar komu pač ugaja. Sokolski naraščaj hoče veljati kot svobodna organizacija in se pod kaznijo ne sme nikogar siliti vanj. S silo se tudi uspeh ne doseže, to bodo gotovo tudi sami vedeli!
F F. v V.
Ali smo za dostavo davčne položnice dolžni plačati 1 Din?
Odgovor:
Ne! Občine imajo nalog, da davčne položnice razdelijo, ne sir*jo pa za ta posel nič računaiti.
A. P. v B.
Odgovor:
Ne vemo kdo ste. V pismu na nas se morate že podpisati, sicer ne vemo, če ste naročnik. Odgovaramo le naročnikom.
K.	Š. T. P.
Ali hi me vzeli k orožnikom, ko moram biti vojak?
Odgovor:
Pišite orožniškemu poveljstvu v Ljubljano, pa bo gotovo r ’o uspeha!
J. G. - ~
Imam še srebrni, -’ati, nikljasti, bakren in železen denar iz prejšnjih časov. Ali lahko kje prodam?
Odgovor:
Zlati in srebrni denar kupuje Narodna banka v Mariboru. Nikljasti in železni denar bo vam pa ostal za — spomin, bakrenega lahko prodate na težo j ' kotlarju, če gr imate na kilograme- sicer se res ne izplača.
M. D. v '
Oddal sem posestvo v jem, ker sem bolan. Ali je zelo •" jhno, da kor j živimo. Moram res še od teg - davek plačati?
Odgovor:
Zal, da ga morate! Vam ga bodo že predpisali.
*
Novi lovski zakon.
Lovopust, izjeme.
Kozorogi, mufloni, jeleni in košute, damja-|ki in košute, divji kozli in divje koze se smejo streljati v označenem času vobče, a srne in srnjaki do 30. septembra samo s kroglo. Mladiče teh vrst divjačine je prepovedano streljati v njihovem prvem letu.
Do uveljavljenja posebnega zakona za zaščito ptic se s tem zakonom celo leto ščitijo: ptice pevke, vse za poljedelstvo in gozdno gospodarstvo koristne ptice kakor tudi njihova gnezda, jajca in mladiči (čl. 17).
Obče upravno oblastvo prve stopnje pazi, da lovski upravičenci ne goje divjačine prekomerno na škodo poljedelstva in gozdarstva. Kjer bi se ugotovila prevelika prirast divjačine, pozove oblastvo lovskega upravičenca, da jo v določenem roku zniža.
Če lovski upravičenec tudi po ponovnem pozivu ne bi izvršil odstrela v zadostni meri, izvrši obče upravno oblastvo prve stopnje odstrel s pomočjo upravičenih lovcev na stroške in nevarnost lovskih upravičencev (čl. 20).
Nedovoljen način lova.
Zaščitena divjačina se sme loviti samo s puško, na konju ali s sokolom, s psom ali pa brez njega. Lov s hrti je prepovedan.
Z braki loviti je prepovedano od 15. januarja do 30. septembra.
Prepovedano je:
1.	lovljenje zaščitenih ptic in zaščitene dlakaste divjačine z zanjkami, pastmi, skopci, hrano, ki so ji pridejana omotna sredstva, limanicami, mrežami in vsemi o talimi sličnimi sredstvi. Prav tako je prepovedano vsakemu zasebniku, razen registrovanem trgovcu, lovskemu upravičencu in njegovemu osebju celo samo hranjenje takih priprav za lovljenje zaščitene di .Ačine;
2.	lovljenje in preganjanje divjačine in ptic ob času velikih zametov, snegov in poplav in lovljenje jerebic, zajcev in fazanov na vozovih, avtomobilih, sankah ali z uporabo reflektorjev;
3.	poškodovanje in uničevanje gnezd in legel ter pobiranje in uničevanje jajec in mladih ptic. Jajca smejo pobi r iti samo lovski upravičenci in “e ti samo za gojMev divjačine.
Lovljenje divjačine je lovskemu upravičencu dovoljeno tudi z mrežami ali drugimi pripravami, toda samo za gojitvene ali naučne namene (čl. 21).
Zastrupljanje nezaščitene divjačine in zverjadi je dovoljeno samo lovskim upravičencem proti izrečni dovolitvi obče upravnega oblastva prve stopnje in sicer samo na krajih, ki so izrečno naznačeni v dovolilu (člen 22)
Loviti divjačino je prepovedano:
1.	po oranicah izvzemši okopavine: od 1. februarja pa dokler se ne pobero pridelki;
2.	po travnikih: od 1. aprila pa dokler se ne spravi seno in otava;
3.	po vinogradih: od 1. februarja pa dokler ne obero;
4.	po tobačnih nasadih, vrtovih in zelenjad-nikih: dokler se ne pobero pridelki (čl. 23).
Osebe, ki nudijo na prodaj divjačino ali njene dele, morajo vsakokrat dokazati s potrdilom izvor divjačine. Kupci smejo divja-:čino kupovati samo od prodajalcev, ki izvor divjačine lahko dokažejo s potrdilom (čl. 26).
Lovska karta. S puško hoditi po tujem lovišču.
Nihče ne sme vzeti lovišča v zakup, niti izvrševati lova, ako nima predpisane lovske karte (čl. 27).
Prepovedano je hoditi s puško po tujem lovišču razen po javnih potih
Posebno je prepovedano vsakomur in tudi poljskim in gozdnim čuvajem, brez dovolje, nja lovskega upravičenca nositi v lovišču puške malega kalibra s slabim pokom (čl. 33).
Nihče ne sme zasledovati divjačine, ki je bila ranjena v njegovem lovišču, ako ubeži v tuje lovišče (*1. 34).
Na dvoriščih, v vrtovih in na zemljiščih, ki so trajno tako ograjena, da so pristopna dla kasti divjačini 'amo skozi vrata — razven zverinjakov — ne sme loviti niti lovski upravičenec, niti zemljiHd posestnik, razven da sta se oba dogovorila. 7a škodo, ki jo divja čina napravi na tako ograjenih zemljiščih, lovski upravičenec ne odgovarja (čl. 35).
Če je preveč škodljive divjačine; gonje, psi in mačke.
Ako se divje svinje, lisice, jazbeci, divje mačke, dehorji in hrčki ali zverjad v kate rem lovišču prekomerno razmnoži, pozove obče upravno oblastvo prve stopnje na zahtevo interesentov ali sosednih upravičencev za kupnika ali lastnika dotičnega lovišča, naj zniža število te divjačine v določenem roku.
Ako ta rok poteče brez uspeha, odredi obče upravno oblastvo prve stopnje gonje na divje svinje in zverjad in izda druge potrebne ukrepe za zmanjšanje števila lisic, jazbecev, divjih mačk, dehorjev in hrčkov (čl. 36).
Občina določi na zahtevo obče upravnega oblastva prve stopnje takoj potrebno število lovcev in gonjačev, ki ne smejo biti mlajši pod 18 leti. Gonjo vodi oseba, ki jo postavi oblastvo. Lovci in gonjači so dolžni odzvati se pozivu kakor tudi pokoriti se odredbam vodje gonje.
Pri gonji je dovoljeno ubijati samo divje svinje in zverjad; ubita divjačina gre onemu, ki jo ubije.
Lovcu, ki izven gonje ubije risa ali volka, se da nagrada.
Predpisi za izvedbo gonje kakor tudi o višini nagrade za ubito škodljivo divjačino in zverjad se izdajo z banovinsko uredbo v smislu čl. 90 ustave (čl. 37).
Lovski lastniki in zakupniki in lovsko osebje imajo pravico v svojem lovišču ubijati pse, ki pohajajo po lovišču, kakor tudi mačke, ki se zalotijo več kot 200 metrov od najbližje hiše (čl. 38).
Prepovedano je po tujem lovišču voditi pse, razen po javnih potih; izjemoma je dovoljeno pastirjem večjih čred voditi pastirske pse (čl. 39).
Nadzorstvo nad lovom, lovski čuvaji.
Lastniki in zakupniki lovišč so dolžni na svoje stroške in na svojo odgovornost nastaviti in občemu upravnemu oblastvu prve stopnje prijaviti kot lovske čuvaje izučene lovce ali vsaj takšne osebe, ki poznajo potrebne predpise in ki jim oblastvo priznava sposobnost za ta poklic (čl. 41),
Škoda po lovu in divjačini.
Lovski upravičenec je dolžan povrniti:
1.	škodo, ki jo z lovom store on sam, njegovi čuvaji, pomočniki, sluge in njegovi lovski gostje, kakor tudi vso škodo, povzročeno po njihovih lovskih psih (škoda po lovu);
2.	praviloma vsako škodo, ki jo v njegovem lovišču stori z lovopustom zaščitena divjačina (§ 2, oddelek I) na zemljiščih in pridelkih, ki se nahajajo na teh zemljiščih (škoda po divjačini).
Za škodo, povzročeno lizvestneimu zemljišču po divjih svinjah v poslednjih dveh mesecih v iznosu od 300 Din, odgovarja v vsakem pri-
meru lastnik ali zakupnik lovišča, v čigar področju se to zemljišče nahaja.
Ako škoda znaša nad 300 Din, pa se divje svinje ne drže stalno v tem lovišču, plačata škodo po polovici lastnik odnosno zakupnik lovišča, v katerem je škoda povzročena, in lastnik ali zakupnik najbližjega lovišča, v katerem se divje svinje stalno drže. Ako je takšni,h lovišč več, pa se ne more ugotoviti, iz katerega lovišča so divje svinje prišle, odgovarjajo za to polovico škode lastniki in zakupniki teh po enakih delih, razen če se ugotovi, da divje svinje miso prišle iz teh lovišč. V tem primeru se izplača ta del odškodnine iz sredstev banovinskega lovskega fonda (čl. 51).
Čigar zemljišču preti škoda po divjačini, je upravičen zemljišče ograditi, poditi divjačino s svojega zemljišča in plašiti jo z ognjem in truščem po posebnih čuvajih ali na drug način, toda s tem ne sme napravilti škode zaščiteni divjačini (čl. 54).
Lovski upravičenec sme z dovoljenjem ob-čeupravnega oblastva prve stopnje tuja zemljišča v svojem lovišču ograditi ali jih pred oškodovanjem po divjačini zaščititi na kakšen drugi način, toda samo tako, da zemljiški lastnik zaradi tega ne trpi škode.
Toda tudi v tem primeru odgovarja lovski upravičenec za škodo, nastalo zaradi ograditve, kakor It,udi za škodo po divjačini (čl. 50 in 51), razen ako dokaže, da je oškodovanec sam kriv, da pod vzeti očuvalni ukrepi niso uspeli (čl. 55).
Škodo, ki jo divjačina napravi po sadovnjakih, hišnih vrtovih in drevesnicah in na posameznem mladem sadnem drevju, mora lovski upravičenec povrniti samo takrat, ako se dokaže, da je bilo podvzeto vse, s čimer razumen gospodar praviloma zaščiti take nasade.
Taki ukrepi so predvsem: ograje vrtov ter drevesnic v višini 2 m, beljenje, postavljanje plašil, ovitje sadnega drevja in debel s slamo najmanj 1.50 m visoko in temu enako (čl. 56).
Odškodninsko razsodišče.
Zahteve po povračilu lovne škode ali škode po divjačini do višine 1000 Din rešuje odškodninsko razsodišče, ki se osnuje pri občinah ter sestoji iz predsednika odnosno njegovega namestnika in dveh članov. Zahteve po povračilu škode nad 1000 Din rešujejo pa redna sodišča (čl 58).
Osebne sit,roške (čl. 169 zakona o občem upravnem postopku) nosi vsaka stranka sama. Posebne stroške oblastev (čl. 168 zakona o občem upravnem postopku), kamor spadajo tudi pristojbine članov odškodninskega razsodišča (čl. 59, odstavek 6 tega zakona), nosi ona stranka, po katere krivdi je povzročeno vse postopanje ali neki njegov del.
Ako odškodninsko razsodišče ne prizna nobene odškodnine, mora nositi posebne stroške oblastev oni, ki je zahteval odškodnino.
Ako odškodninsko razsodišče prizna odškodnino v višjem znesku, nego jo je ponudil lovski upravičenec pri poravnalnem poizkusu (čl. 63 in 67), trpi odškodnini obsojeni vse o-menjene stroške. Ako razsodišče prizna odškodnino v enakem ali nižjem znesku, nego je ponudil lovski upravičenec pri poravnalnem poizkusu, jih trpi oni, ki je zahteval višjo odškodnino (čl. 68).
Lovska društva.
Gojenju divjačine in pospeševanju lovstva, strokovni izobrazbi in organiziranju lovcev kakor tudi čim boljšemu in vestnejšemu izvrševanju zakona in predpisov o lovu služijo lovska društva. Lovska društva morajo pripadati zvezam lovskih društev, a zveze lovskih društev se združijo v osrednji zvezi lovskih društev kraljevine Jugoslavije.
Zveze lovskih društev se .imajo osnovati za vsako banovino, a osrednja zveza lovskih društev v Belgradu. Za območje mesta Belgrads izda odločbo minister za šume in rudnike na predlog osrednje zveze lovskih društev.
Za eno banovino se sme priznati samo ena zveza lovskih drušfev, a za vse državno ozemlje samo ena osrednja zveza lovskih društev kraljevine Jugoslavije (čl 76).
Prehodne in zaključne odredbe.
Zemljišča veleposestnikov, ki so po zakonu o agrarni reformi odvzeta in predana v posest interesentom agrarne reforme, združi obče upravno oblstvo prve stopnje z občinskimi lovišči, kjer ta obstojajo, po uradni dolžnosti v roku treh mesecev po uveljavljenju tega zakona. Zakupnik občinskega lovišča je dolžan, da za tako pridobljeno površino plača sorazmerno povišano zakupnino (čl. 7). Pri uporabi tega predpisa se ima postopati smiselno po odredbah iz čl. 5 in 13, odstavek 2 tega zakona.
Ako zaradi združenja zemljišč, navedenih v prvem odstavku tega člena, z občinskim loviščem veleposestniku ne bi preostalo 200 ha nepretrganega zemljišča, se tudi to zemljišče združi z občinskim loviščem (čl. 107).
S tem zakonom se ne izpreminj a jo roki že obstoječih zakupnih pogodb, odobrenih od
Sl'rani obče upravnega oblastva prve stopnje (čl. 110).
Ta zakon stopi v življenje z dnevom objave v »Službenih Novinah«, a dobiva obvezno moč v posamezni banovini istočasno z banovinsko uredbo, s katero se uravnavajo lovski odnosi, navedeni v prvem odstavku čl. 112 tega zakona odnosno na področju uprave mesfa Bel-grada istočasno z uredbo, izdano od strani ministrstva za šume in rudnike. Banovinske uredbe se imajo izdati najdalje v roku šestih mesecev po objavi tega zakona (čl. 113).
REDNI OBČNI ZBOR
Spodnještajerske ljudske posojilnice v Mariboru, r. z. z n. z., se vrši v soboto, dne 13. februarja 1932, ob 16. uri v uradnih prostorih v Mariboru, Gosposka ulica 23, s sledečim dnevnim redom:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Potrjenje računskega zaključka za leto 1931.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Volitev treh članov načelstva.
7.	Slučajnosti.
V smislu § 23 društvenih pravil se vrši v slučaju nesklepčnosti eno uro pozneje, to je ob 17. uri, istotam in z istim dnevnim -edom ’rugi občni zbor, ki sme sklepati ob vsakem številu navzočih zadružnikov.
Načelstvo.
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin, Maribor. Izdajatelj, lastnik in odgovorni urednik, Franc Hrastelj,
novinar, Maribor.