Año (Leto) XVII (12) No. (Štev.) 22
“ESLOVENIA
/ í
LIBRE”
BUENOS AIRES, 2. junija (junio) 1960
Ob slovenskem
žalnem dnevu
Približal se je zopet slovenski žalni dan. Prvi predsednik Društva Slovencev ga je na eni spominskih prireditev v prvih letih v Bs, Airesu označil za slovenski “narodni vernih duš dan”. Na ta dan se Slovenci, kjerkoli žive, povežejo v eno samo veliko slovensko družino, ki se spominja svojih žrtev med drugo svetovno vojno.
Na najrazlične načine so tedaj umirali slovenski ljudje. Nekateri po koncentracijskih taboriščih, drugi doma v trpljenju in stiskah: bodisi v bojih s komunističnim nasilnikom ali pa kot njegove žrtve. Teh je največ in njihovo smrt je spremljalo nepopisno trpljenje in mučenje. Večina teh žrtev-je dobila skupne grobove po raznih kra-ških jamah in kočevskih brezdnih. Pod komunističnim rabljem so padali tedaj slovenski ljudje vseh starosti — celo otročiči so bili med njimi •— vseh stanov in raznih prepričanj ter nazorov. Padali pa samo zato, ker so hoteli, da bi domovina še naprej ostala svobodna ter da bi naj njeni sinovi in hčere lahko živeli po stari slovenski tradiciji: v ljubezni do rodne zemlje in Boga ter v medsebojnem spoštovanju in slogi vseh stanov.
Prva junijska nedelja je zato posvečena spominu slovenskih žrtev. Za pobite slovenske vojake in ostale žrtve so , povsod maše in molitve za pokoj njihovih duš, Kjerkoli živi kaj več Slovencev skupno naseljenih , imajo tudi spominske prireditve z govori in drugimi točkami. Tako delajo vsako leto in bodo delali ,dokler ho živel slovenski rod. Tako se spormin na slovenske žrtve ohranja in prenaša iz roda v rod.
Ob spominu na slovenske žrtve se še živo spominjamo besed, ki nam jih je govoril pok. prelat dr. Odar eno leto pred svojo smrtjo, t. j. na spominski proslavi v Bs. Airesu leta 1952. Tele globoke misli nam je tedaj povedal tako jasno in preprosto, kot'je le on znal:
“Smrt omili ostre poteze na obrazu. Pogled umrlega se upre v daljavo. Malenkosti se izravnajo, časnost izgine, nastopi prostrana večnost brez meja. Odložite medsebojna obračunavanja’, slišimo nocoj govoriti naše žrtve. Ne slabite svojega tabora. Zedinite se vsi Slovenci, ki hočete ostati zvesti poštenemu slovenskemu imenu. Naše žrtve so bile prevelike, da bi jih smeli vi zapravljati z medsebojnim obsojanjem in prerekanjem ‘kaj bi bilo, če bi bilo’. Nas, ki smo padli zaradi komunizma, je združila misel, da je komunizem največja nesreča za slovenski narod. Naj zdru- I žuje ta misel tudi vas’. Kadar je domovina v nevarnosti, se morajo notranja nesoglasja odložiti. Slovenska domd-vina je danes v nevarnosti. V hujši še ni bila. Zato bodimo med sabo spravljivi”.
To so dr. Odarjeve besede iz leta 1952. Ali se je od tedaj pa do danes kaj spremenilo, da ne bi bile pomembne in potrebne 8 let pozneje? Prav nič. Vse je ostalo tako, kot je bilo leta 1952. V domovini je na oblasti še naprej komunizem, ki je resnično največje zlo in nesreča, ki je sploh mogla priti nad narod, še naprej vladajo komunistični nasilniki, ki so pobijali nedolžne slovenske ljudi med komunistično revolucijo in po njej ter jim po smrti jemali še dobro ime in blatili spomin nanje. Zato je dolžnost zlasti svobodnih Slovencev ostala prav tako velika, odnosno postaja vedno večja,'čim dalj se zadržuje na oblasti sedanji protiljud-ski nedemokratski režim doma, kajti trpljenje naroda pod njim ni nič manjše, ampak vedno hujše in težje.
Zato vstran malenkosti, ki bi nas razdvajale! Spomin na slovenske žrtve nam mora biti tako svet, da bomo ob njem vsi eno in prežeti z idejo, da moramo združeni, v slogi in medsebojnem razumevanju nadaljevati in zaključiti boj proti komunizmu na slovenski zemlji ter slovenskemu narodu povrniti svobodo ter storiti vse tudi “za dvig njegove kulturne časti, ki so jo komunisti tako umazali s svojimi zločini”, kakor je to naglasil leta 1951 Marijan Marolt kot tedanji govornik na spominski proslavi.
Nov razmah živčne vojne
Po zlomu vrhunske konference so se Eisenhower, Macmillan in Hruščev vrnili V svoje države. Eisenhower se je čez Portugalsko odpeljal v 'Washington, Macmillan naravnost v London. Hruščev se je na poti v Moskvo ustavil za poldrug dan v Vzhodnem Berlinu.
Strnjenost zaveznikov
Eisenhower je v Lizboni doživel navdušen sprejem prebivalstva in vladnih organov, čeprav je priletel tja štiri dni pred napovedanim datumom. V Washing-tonu ga je pričakala nad 200.000 glava množica ob poti z letališča v Belo Hišo. Ves kongres se je strnil v skupnem, nastopu v obrambo Eisenhowerjeve politike do sovjetov. Preiskavo incidenta z U-2, ki so jo uvedli v senatu, nameravajo izvesti nepristransko, brez strankarskih primesi in brez večjih pretresov v vodstvu tajne obveščevalne organizacije, ki jo vodi Allan Dulles, brat umrlega zunanjega ministra Fosterja Dullesa.
Macmillan je v parlamentu poročal o nastopih Hruščeva v Parizu in objavil, da so samo pripomogli k še tesnejšemu sodelovanju med zavezniki. Doslej nameravano skrčenje britanskih oboroženih sil bo vlada zaradi zloma pariške konference izvedla pozneje ali pa sploh opustila.
V Zahodnem Berlinu so z navdušenjem sprejeli polom v Parizu. Podobnega mišljenja so bili tudi v Bonnu, kjer je Adenauer pridobil nov prestiž med zavezniki zaradi svojih neprestanih o-pozoril proti Moskvi. Tudi socialistična opozicija v Zahodni Nemčiji je spremenila svojo dosedanjo politično linijo in se postavila ob strap Adenauerju. Hruščev razočara nemške komuniste
Hruščev se je pripeljal v Vzhodni Berlin prav v trenutku, ko so podirali zadnje slavoloke, ki so jih bili postavili prejšnji dan njemu v čast. Vzhodnonemška vlada je dobila iz Moskve naročilo, da' Hruščev tudi ne bo govoril pred stotisoč glavo množico na trgu Karla Marxa, kakor je prvotno nameraval, pač pa v neki dvorani pred komaj nekaj tisoč partijci. Tam jim je objavil, da bodo morali še pačakati na podpis separatne mirovne pogodbe, ker se namerava u-deležiti prej nove vrhunske konference čez šest ali osem mesecev. Vse prejšnje svoje tozadevne izjave in grožnje je Hruščev pred vzhodnonemškimi komunisti požrl v polurnem govoru.
Eisenhower je tretji dan po svojem povratku v Washington po televiziji in radiju govoril ameriškemu narodu in
vsemu svetu. Poudarjal je znova, da je USA pošiljala letala U-2 nad ZSSR zaradi svoje in svobodnega sveta obrambe. Ponovil je tudi predlog o politiki odprtega neba in ponudil Združenim narodom letala U-2 za izvajanje te politike. USA je tudi še vedno pripravljena na razgovor z ZSSR za ohranitev miru, toda izključno na podlagi obojestranskih koncesij in dogovorov, katerih izvajanje bo mogoče popolnoma kontrolirati.
VS ne obsodi USA
Medtem je sovjetski zunanji minister Gromiko obtožil v Varnostnem svetu USA zaradi incidenta z U-2. Proti obsodbi so glasovale USA, Anglija, Francija, nacionalistična Kitajska, Argentina, Italija in Ecuador, za ZSSR in Poljska, vdržala pa sta se Ceylon in Tunizija. Severnoameriški delegat Cabot Lodge je med debato pokazal navzočim pečat severnoameriškega poslanika v Moskvi, v katerega je sovjetska špijo-naža vdelala prisluškovalno napravo, kot dokaz enega izmed neštetih sovjetskih vohunskih dejanj proti USA. Gromiko je brezuspešno grozil, da bo odbitje sovjetske' obtožnice imelo resne posledice z^ zahodnjake. /
Hruščev hoče nadvrhunsko konferenco
Proti zahodnjakom je po negativnem glasovanju v Varnostnem svetu rohnel tudi Hruščev v Moskvi. Po televiziji je razkačen ponovno grozil, da bo z raketami uničil vsa oporišča kjer koli na svetu, s katerih bi se še ponovili vohunski poleti nad ZSSR. Prav tako je ponovno osebno napadel predsednika Eisen-howerja, češ da se bolj zanima za golf kakor pa za predsedništvo in da ima on, Eisenhower, sicer dobre namene ohraniti mir, toda njegova okolica ne. V Camp Davidu da ni sprožil vprašanja vohunskih poletov nad Z-SSR zato, ker ni imel konkretnih d Ipzov v rokah. Upa, da bo v šestih^.. osmih mesecih USA že toliko “dozorela”, da bo mogla priti na novo vrhunsko konferenco. Se pa take konference tudi še takrat ne bo, pa ima ZSSR dovolj časa za čakanje. V govoru je tudi zahteval, da bo treba na novo vrhunsko konferenco pritegniti rdečo Kitajsko, Indijd in Indonezijo, iz, ZN pa spoditi nacionalistično Kitajsko. Anglija in Francija sta glasovali z USA v Varnostnem svetu zato, ker sta sami ’’napadalni” državi, kar sta dokazali s pustolovščino v Suezu. Politika odprtega neba, ki jo predlaga Eisenhower, - pa je politika uzakonjenega vohunstva.	1
Čilska traged IJ a
Kakor. smo že poročali na kratko v prejšnji številki so južni del Čila prizadeli pretekli teden siloviti potresi. Velika čilska mesta kakor so Concepcion, Puerto Montt in Valdivia ter nešteVilni trgi in vasi in manjša naselja vse do najjužnejših delov čjla so bila do tal porušena.
Strahotnemu podzemskemu iblučanju so sledili prvi siloviti potresni sunki, tem drugi, tretji itd., dokler ni večina poslopij, stanovanjskih in javnih, mostov in spomenikov ležala v ruševinah. Pločniki so se prelamljali, ceste so se odpirale in zazijale, vodovodne in plinske napeljave so se lomile in izbruhnili so požari. Krik in vik človeških žrtev se je mešal s tuljenjem ranjenih živali, splošna panika je zajela ves južni čile.
Pretrgane so bile vse suhozemske in telefonske zveze z ostalim svetom. V nekaj trenutkih so milionarji postali reveži, zdrava so se spremenili v pohabljence, otroci so ostali brez staršev, starši brez otrok.
Potresni sunlfi -so se vrstili ves teden. Prva poročila, ki so prišla iz ogroženih krajev, so bila strahovita. Toda na prva poročila o nesreči, ki je postala splošna narodna nesreča Čila in nesreča za vse ^ človeštvo, sta prvi reagirali Argentina in Peru. Prva pomoč je začela prihajati v Čile.
Potresi v južnem Čilu so bili tako si-
Da bomo pa vse to zmogli, poslušajmo zopet poziv istega govornika, ki velja za vse čase in vse rodove: “Slovenskih narod, spoštuj spomin svojih mrtvih junakov, da boš dolgo živel in da ti bo spet dobro na zemlji”.
loviti, da so se pogreznile cele gore v morje, izginjali so otoki in nastajali novi, izginjala so jezera in nastajala nova. Morje je visoko vzvalovilo ter se je v vsej svoji sili zagnalo čez bregove in goltalo obalna mesta in vasi. Z otoki je v morje izginilo celotno otoško prebivalstvo. Sedem že znanih ognjenikov je z vso silo začelo bruhati ogenj, kamenje, pepel in lavo, nastala sta, še dva nova ognjenika. Morski valovi, nad 30 metrov visoki, so se zapodili po Tihem oceanu in hiteli na sever ob obali do severnoameriške Kalifornije in čez ocean proti Hawajskemu otočju, Japonski, Novi Zelandiji, Hongkongu. Nepričakovano hitro,, s 170 km na uro, so pometli z o-bal Havajev in Japonske na stptine nič hudega slutečih žrtev.
Potres v Čilu se je spremenil v potres tihomorskega bazena.
čilska delegacija, ki je prišla v Buenos Aires na proslavo 150 letnice argentinske neodvisnosti, se je v črno zavita vrnila v svojo opustošeno domovino. Ves zahodni svet se je zganil in začel z doslej eno največjih in najradodar-nejših dobrodelnih akcij.
Argentina je v prvem trenutku darovala 50 milijonov pesov. Po vsej državi so se začele nabirke' za čilske žrtve. Vsi paketi, namenjeni za potresne žrtve v Čilu, se odpravljajo tja zastonj. Letalske družbe so dale svoja letala za prevoz živil, obleke, čevljev na razpolago dobrodelnim organizacijam. Iz Mendoze in iz Bariloč so organizirali zračne mostove v Čile. Letala neprestano odletavajo naložena v Čile in se vračajo po nov material. USA je poslala v Argentino velika prevozna letala Globemaster, s kate-
rimi prevažajo kompletne bolnice z o-sebjem v Čile. Prepeljali bodo v Čile v celoti enajst bolnišnic. V Čilu so tudi organizirali nabirko za žrtve in zbrali do konca prejšnjega tedna 343 milijonov pesov. Iz Santiaga in Valparaisa hitijo po kilometer dolge kolone motornih vozil proti jugu s potrebnim materialom. Čilska vojska in orožništvo se prebijajo po razritem terenu z ogromnimi težavami do od skalovja in vodovja zajetega prebivalstva, ki prenaša težke muke zaradi deževja in mrzlega vremena. Začele so se tudi pojavljati nalezljive bolezni zaradi pomanjkanja pitne vode. Več desetin žrtev je že pobrala pljučnica.
Potres v čile je bil doslej eden najsilovitejših potresov, kap jih pomni človeška zgodovina. Južno področje Čila spada po ugotovitvah seizmologov v velikanski potresni lok, ki se razteza po južnem Čilu proti severu proti Aljaski, od tam čez Aleute na Japonsko in dalje proti jugozahodu do otoka Borneo. V tem loku napovedujejo za letos, še več novih potresov, predvsem kot posledico
čilskega potresa. Sedanja razrvanost notranje zgradbe zemeljske skorje se mora v tem loku še dokončno sesesti in uravnotežiti.
Smrtnih žrtev, katerih števila nikdar ne bo mogoče dokončno ugotoviti, je po sedanjih cenitvah ta potres zahteval nad 10.009, ranjenih pa najmanj trikrat več. Materialna škoda je trenutno ocenjena na eno milijardo dolarjev ter jo bo Čile mogel preboleti šele čez desetletja.
Potresne sunke so zabeležili seizmografi po vsem svetu. V Argentini so najbolj čutili potres v Patagoniji in celo v Bahia Blanci ter malenkostno v Buenos Airesu. Bariloško jezero Na-huel Huapi je visoko vzvalovilo in porušilo pristaniški pomol. Pri tem sta bila ubita dva človeka. Pepel, ki so ga ognjeniki bruhali v desettisoč metrske višine, se je z vetrom razlezel čez Ande in se spuščal v Patagonijo in v bariloško kotlino.
V zadnjih dneh minulega tedna so doživeli potrese manjšega obsega tudi v Albaniji, v jugoslovanski Macedoniji in na sredozemskem otoku Sardiniji.
Orzavni udar v TureiH
V	noči od petka na soboto je turška vojska pod vodstvom generala Džemala Gursela izvedla nekrvavo revolucijo ter odstavila predsednika republike Dželala Bajarja, in predsednika vlade Adnana Menderesa, oba člana turške demokratske stranke, ki je prišla na cbmst pred 10 leti, ko je na volitvah porazila ljudsko stranko Ismeta Inonija, naslednika Kemala Ata turka.
Do. revolucije je prišlo zaradi vedno večjega nezadovoljstva z Menderesovo avtoriterno vlado, ki je svoje politične nasprotnike in kritike krotila z množičnimi aretacijami. Zaradi tega so 28. aprila izbrunili proti vladi veliki nemiri v Istambulu ter so se od tu razširili po vseh turških mestih. Deželi je grozila državljanska vojna. —■ Preprečila jU je vojska s svojim udarom.
Gen. Gursel je po prevzemu oblasti po radiu nagovoril ljudstvo ter ga obvestil, da je vojska prevzela nalogo, da
Hruščev ne
V	zvezi z nastopanjem Hruščeva v Parizu politični strokovnjaki ugotavljajo razna dejstva, ki dokazujejo, da .Hruščev ob tej priliki ni bil več sam pri odločanju, kako razbiti vrhunsko konferenco, in tudi, da so v Kremlju do zadnjega trenutka spreminjali načrte za postopek v Parizu.
Eden dokazov za to je n. pr. pismo Hruščeva argentinskemu predsedniku Frondiziju, ki ga je prinesel vodja sovjetske delegacije, novi sovjetski podpredsednik Kosygin. Pismo je datirano v Moskvi 13. maja, t. j. na petek pred vrhunsko konferenco. V pismu Hruščev pošilja Frondiziju in Argentini čestitke k 150 letnici neodvisnosti in nadaljuje, da je vesel, da more Argentina slaviti svoj praznik že v lepšem mednarodnem vzdušju zaradi uspešne vrhunske konference, do katere so pripomogli mnogi državniki zahodnih velesil. Pismo je bilo izročeno Frondiziju po zlomu vrhunske konference, ne da bi ga dal ali mogel dati Hruščev zamenjati z drugim z novim razmeram prikrojeno vsebino.
Drugi dokazi, da Hruščev ne odloča več popolnoma sam, so naslednji:
V	svojem govoru pred sovjetskim parlamentom, v katerem je objavil sestrelitev ameriškega letala U-2, je med drugim izjavil, da je “dobil navodilo”, naj objavi sestrelitev.
Svoje poročilo o razbiti vrhunski konferenci v' Parizu je začel s tem značilnim stavkom: “Centralni komite komunistične partije ZSSR in vlada hočeta pojasniti svoje poglede na propad pariških razgovorov...”
Iz obeh izjav je razvidno, da se mora vsaj ozirati, če že ne popolnoma nastopati po sklepih CKKP.
Predlog, da naj se pritegne na bodočo vrhunsko konferenco tudi komunistično Kitajsko, Indijo in druge azijske države, pa potrjuje že dolgo ukoreninjeno prepričanje političnih strokovnjakov, da je tudi Peking igral nemajhno vlogo pri razbitju pariške konference. Rdeča Kitajska je bila vedno nasprotna ideji
reši državo. Zagotovil ga je, da nima najmanjšega namena postati diktator, ampak želi vzpostaviti resnično demokratski režim. V ta namen bo vojaška vladu objavila ustavo, ki bo zagotavljala vsem demokratske pravice in svoboščine, nato pa tudi razpisala svobodne volitve.
Gen. Gursel, — katerega je Menderes pred enim mesecem poslal na prisilni dopust kot vrhovnega poveljnika vojske — je tudi odločno naglasil, da je vsa turška vojska trdno na strani zahodnih zaveznikov ter v vsem odobrava
i
njihovo politiko.
Vojaška vlada je odstavljenega predsednika republike Bajarja, ki se je hotel ustreliti, pa so mu to namero preprečili častniki, predsednika vlade Menderesa in ostale njegove 'ministre poslala na morski otok. O njihovi usodi bo odločala svobodno izvoljena vlada.
odloča sam
o vrhunski konferenci. Pred tremi leti je preprečila vrsto konferenc, ki jih je bil predlagal Hruščev.
Iz analize poročila Hruščeva o pariški konferenci je tudi mogoče ugotoviti tole:
12 Hruščev je dobil ukaz o razbitju pariške konference od CKKP in ga je moral ubogati.
2)	Incident z U-2 je Kremlju služil samo kot ugoden povod za razbitje konference, ker je dolgo časa okleval, kakšno pot naj ubere do istega cilja.
3)	Rdeča Kitajska je igrala veliko vlogo pri spreminjanju načrtov CKKP.
4)	Ker je Hruščev sedaj predlagal tudi rdečo Kitajsko za bodočo vrhunsko konferenco, se bo medtem moral boriti še za njeno priznanje od USA.
5)	ZSSR še ni pripravljena na spopad z Zahodom, ker kljub tolikim izjavam o neranljivosti sovjetskega prostora Hruščev ni mogel zanikati dejstva, da štiri leta ni mogel preprečiti poletov U-2 nad ZSSR.
BORIS PASTERNAK UMRL
V Sovjetski zvezi je umrl Boris Pasternak. Svetovno slaven je postal s svojim ramanom “Dr. živago”, za katerega je dobil tudi Nobelovo nagrado.
Manuel Anton Varona, prvak kubam-ske revolucionarne stranke, je ob prihodu v Caracas v Venezueli naglašal, da razne politične skupine v Južni Ameriki s tem, da podpirajo sedanjo Castrovo vlado na Kubi, kopljejo sami grob svo- • jim državam, kajti na Kubi je na oblasti Sedanja vlada s pomočjo komunistov.
Vodstvo krščansko-demokratskega gibanja na Kubi je ustavilo vsako delovanje z izjavo, da na Kubi ni svobode. U-živajo jo samo pristaši vlade in pa komunisti. Predsednik krščansko-demokrat-ske stranke Jose Rasco se je nedavno pred aretacijo rešil s tem, da je odšel v emigracijo.
Severnoameriška vlada je objavila, da bo v 180 dneh povsem ukinila gospodarsko pomoč Kubi.

Po obisku mendoških pevcev
Obisk mendoških pevcev, lepi dnevi, ki smo jih skupaj preživeli, so za nami, oba koncerta pred polnima in razprodanima dvoranama, sta nam pa še živo v spominu in nam bosta vedno živa tudi ostala. Kajti nežna milina in toplota ter lepota slovenske narodne pesmi v Bajukovih priredbah se je vsem vtisnila neizbrisno v dušo in srce ter tam zveni še naprej.
Nič ne pretiravamo, če kar odkrito povemo, da že dolgo nismo imeli tako velikega slovenskega praznika, če trdimo to, s tem nikakor nočemo omalovaževati številnih lepih kulturnih prireditev, ki smo jih imeli doslej v*Bs. Airesu, kjer smo v tem pogledu že kar razvajeni, ker imamo vsega na izbiro. Toda koncertnima večeroma mendoških pevcev sta dali poben poudarek dve okolno-sti: Prvič po 12 letih smo zopet videli rojake, ki so skupno nami leta 1948 prišli v Argentino, v Bs. Airesu smo se pa ločili. Mi smo ostali na področju Vel. Bs. Airesa, oni so pa odšli pod Ande v Mendozo, si tam ustvarili novo življenje, po tudi obnovili kulturno in organizacijsko življenje. To je tako vsestransko in tako živahno ter uspešno, da smo ga lahko samo veseli in nanj ponosni. Veliko breme tega dela sloni na Bajukovem pevskem zboru, ki s slovensko pesmijo ne združuje samo rojakov ter povezuje v trdno slovensko skupnost pod Andi, ampak tudi širi njeno lepoto tako med domačini, kakor tudi med drugimi tamošnjimi narodnostnimi skupinami. Kako bi ne bili veseli tako delavnih slovenskih sinov in hčera, ko po 12 letih prihajajo na obisk h glavnih slovenskih naseljencev v Argentini v Buenos Airesu ter vsem lahko pokažejo na velike uspehe svojega idealnega in nesebičnega dela tako za slovensko izseljensko skupnost, kakor tudi za slovenski narod v komunistični sužnosti. Zato nismo bili samo veseli njihovega prihoda, ampak tudi hvaležni smo jim bili za vse njihovo dosedanje delo, kar smo izpričali s tako polnoštevilno udeležbo na obeh koncertih in z navdušenjem ter odobravanjem, s katerim smo spremljali izvajanja koncertnih sporedov.
Druga okolnost, ki je napolnjevala naša srca in duše z veseljem in srečo, je pa bila navzočnost ravn. Marka Bajuka med nami. Starosta slovenskih skladateljev in dirigentov, organizator neštetih slovenskih pevskih zborov, s katerimi je tako visoko dvignil splošno pevsko kulturo pri Slovencih, da se z njimi noben ne bližnji ne daljnji narod ni mogel kosati, je prišel v Buenos Aires, da nam na eni strani predstavi svoj zbor, na drugi strani pa, da nas ob lepoti slov. pesmi navduši za novo delo. Kajti vse to, kar smo opazovali pri njegovih koncertnih nastopih, pri slehernem gibu njegove roke, ki je iz pevcev izvabljala to, kar je najlepše v pesmi, njeno dušo, je vsem samo vlivalo novo vzpodbudo za nesebično delo v skupnosti. Kako bi pa človek tudi mogel stati mrk in zagrenjen ob strani, ko je pa imel pred sabo na odru živ vzgled, kako idealizem, optimizem in vera v pravi’nost takega dela za narod, tudi 78 let staremu možu dajejo tako mladostno živahnost in prožnost, da ga je marsikdo mnogo mlajši zanjo zavidal.
In tisto nepozabno na koncertu dne
22.	maja! Ljudje božji, ali veste, kaj je to postaviti na oder 200 pevcev in pevk? Nobena emigracija doslej tega še ni zmogla, Slovenci z Bajukom pa smo. Z nastopom združenih pevskih zborov je ravn. Bajuk pripravil Slovencem tako
občutje in doživetje, kakor ga doslej še niso imeli. To je bilo zmagoslavje slovenske pesmi, zmagoslavje pevcev iz Mendoze ter vseh drugih iz Buenos Airesa, Lanusa, San Justa, San Marti,-na in Ramos Mejie. Odpete pesmi so napravile na vse tako globok in mogočen vtis, da so ljudje pevovodji in pevcem na odru izražali svojo hvaležnost ne samo s ploskanjem z rokami, ampak tudi s solzami v očeh.
Ob nastopu združenih pevskih zborov se je v srcih vseh porodila želja in prošnja, ki je bila pozneje izražena tudi na prijateljskem večeru v Slovenci hiši, da naj bi ta nastop ne ostal osamljen dogo-
dek v življenju slovenske izseljenske skupnosti, ampak naj bi bil vsakoletna prireditev izseljene Slovenije. In zopet je bil ravn. Bajuk tisti, ki je iz brezmejne ljubezni d6 slovenske pesmi in do slovenskega naroda dal zagotovilo, da se bo to tudi dogajalo, kajti vsako leto bo del svojega dopusta porabil, da bo pevske zbore iz Buenos Airesa in Mendoze pripravil za nova mogočna slovenska pevska slavja v argentinski prestolnici. S tem svojim zagotovilom nam bo pa ustvaril še močnejšo vez, ki nas bo ob lepoti slovenske pesmi še bolj družila, da bomo skupno laže premagovali izseljenske težave ter se navduševali za slovenske narodne ideale.
BRALI SMO...
RESNICA UČI
Vestnik, glasilo slov. protikom, borcev v Argentini, je v majski številki med drugim objavil dva članka, ki se nanašata na dogodke 3. maja 1945 v Ljubljani ter izredno zanimiv in pomemben članek dr. Franca Bajleca pod gornjim naslovom. V njem tudi dr. Baj-lec posega v slovensko problematiko, saj govori v članku najprej o nesrečnem puču 27. marca 1941, o vojni vihri, ki se je razdivjala nad Evropo in potegnila v svoj vrtinec tudi Jugoslavijo in z njo tudi Slovence, dalje zadržanje posameznih narodov v Evropi med okupacijo, zlasti slovenskega, ki ga je poleg okupacije zadela še ta nesreča, da so komunisti sprožili svojo revolucijo. Omenja dalje delo NO za -Slovenijo zlasti v letu 1945 in svoja posredovanja pri zavezniških oblasteh v Celovcu za rešitev slovenskih domobrancev, ki so bili zbrani na Vetrinjskem polju. Ker so nekateri Slovenci ponovno načenjali vprašanje odgovornosti za vrnitev domobrancev, je dr. Bajlec spregovoril tudi o tem vprašajnu ter o vprašanju odgovornosti za ta zločin pravi naslednje: Ko sem dobil pred kratkim od neko naše organizacije pismo, v katerem mi sporočajo, da mislijo za 15-letnico vetrinjske tragedije izdati posebno knjigo in da naj odgovorim na podatke in vprašanja, kakor vse tam navajajo, sem jim odgovoril med drugim sledeče:
.. .Iz pisma in prilog je razvidno, da so za vas posamezni dogodki tistih dni v
Vetrinjah, in sicer, kakor so jih opisovale gotove Osebe s svojega vidika, vzrok in tudi dokaz za krivdo vetrinjske tragedije.'.. Kako bodo odgovarjali krivci, še ne vem. Vem in vidim pa, da •bomo Slovenci s knjigo, ki jo nameravate izdati, dobili nekaj edinstvenega, ko skušamo z vsemi, tudi povsem neresnimi argumenti dokazati sebi in svetu, da zločina nad našim narodom niso krivi ne Angleži, ne komunisti, ampak mi sami. Srbom, Hrvatom, Rusom, Ukrajincem, Litvancem, Estoncem, Letoncem, nad katerimi vsemi je bil izvršen isti zločin, niti na misel ni prišlo, da bi za to dolžili sami sebe... S to vašo knjigo bomo dokazali tudi na edinstveno nesposobnost slovenskih oficirjev. Ti* ljudje, zlasti še poveljniki, povzeto vse po vaših navedbah, niso znali organizirati nobenega izvidništva, se niso znali znajti v nobeni situaciji, še manj sami kaj ukreniti, ampak so čakali nekaj od nekoga, ki je moral biti vsaj tako nesposoben, ko oni sami, sodeč po tistih neresnih izjavah, ki jih noben normalen poveljnik nikoli in v nobenem slučaju ne bi smel upoštevati.
V tem odgovoru, kakor ga tu navajam, sem hotel opozoriti na to, da če se pri opisovanju dogodkov pri enem delu namenoma poslužujemo neresnih in izmišljenih argumentov, potem prikažemo tudi drugi del v takšni luči, v kakršni ga nismo h-; eli pokazati.
______ .	' P- f
'Tl
IZ TEDNA V TEDEN
Na Kubi je Fidel Castro znova govoril na množičnem zborovanju. Tokrat je napovedal ustanovitev oboroženih mladinskih brigad. Dejal je, da bo v prvem letu zbral 40.000 fantov v starosti o<L 14 do 17 let, v treh letih pa 80.000 mladincev. V mladinske oborožene oddelke bo zlasti spravil mladino, ki nima prave zaposlitve in tudi ne študira. Gastro je izdal tudi odredbo za ograditev severnoameriške pomorske baze Guantanamo na kopnem z bodečo žico. Kot razlog je navajal, da hočejo kubanske o-blasti kontrolirati zamenjavo dolarjev, ki jih dobiva 2500 Kubancev, zaposlenih v ameriški bazi.
Angleška vlada je ugodila prošnji argentinske ter čilske vlade naj bi bila angleška kraljica Elizabeta razsodnica v razmejitvenem sporu med Argentino in Čilo.
ces proti Adolfu Eichmannu, ki je pod Hitlerjem vodil v Nemčiji akcijo za iztrebljenje judov. Za Eichmanna listi pišejo, da je živel pod drugim imenom v . Argentini, kjer da so ga ugrabili organi tajne izraelske policije ter s podmor-nco pripeljali od tam v Izrael. Druga verzija pravi, da so ga iz Argentine od peljali z letalom, s katerim se je vračalo iz Buenos Airesa v Tel Aviv ju dovsko odposlanstvo na Majskih slavno stih v Argentini. Vsekakor stoji, da s Eichmanna ugrabjli organi judovsk tajne policijske službe v Argentini. Ka ko so ga spravili v dražavo Izrael, še r znano. Judovski državni tožilec Mah mias je izjavil, da ne bodo nikdar spr ročili javnosti načina, kako so prišli d Eichmanna in kako so ga spravili v jr dovsko državo. Povedal pa je, da ga ol tožuje zaradi umora 6 milijonov judo-
V državi Izrael pripravljajo velik pro- I Predsednik judovske vlade Ben Guru
V nedeljo 5. junija slovenski žalni dan
Vsi na spominsko proslavo ob 16. uri v dvorani Kolegija San José v ul. Azcuénaga 160, Buenos Aires. S. polnoštevilno udeležbo se poklonimo spominu padlih slovenskih junakov in vseh ostalih
slovenskih žrtev.
GORIŠKA IN PRIMORSKA
Tržaški župan dr. Franzil je nedavno imel v Avditoriju predavanje o bodoči samoupravni deželi Furlaniji — Julijski Krajini. V svojem predavanju je ugotovil, da je samouprava potrebna prav posebno Trstu, ki nujno potrebuje “nova pljuča“, odkar je Istra ostala onstran meje. Strah pred slovensko nevarnostjo je — po njegovem — popolnoma neutemeljen, kajti v Italiji je o-stalo samo 50.000 Slovencev. To število pa bo še padlo, ker se vidno niža vpis v šole s slovenskim jezikom. Tudi ni nevarnosti za italijanstvo nove dežele, ker bo v bodočem deželnem svetu imela glavno besedo it. Krščanska demokracija. Franzil je kar navedel razdelitev sedežev v tem svetu: Komunisti in neni-jevci 19, desničarji 5, liberalci 1, drugi 1, demokristjani s saragatovci in republikanci pa 35; ta demokratična večina pa bo znala ščititi italijanstvo dežele.
V “Prori”, glasilu tržaških demokristjanov je tajnik Belci zapisal, da se ni bati, da bi Slovenci postali močni. Slovencem so bi’e sicer priznane nekatere pravice na Tržaškem, a te se ne bodo razširile na Goriško, še manj pa na Videmsko. Tam res žive prebivalci “dalj-njega slovanskega izvora, a jih ni mogoče smatrati za Slovence v narodnostnem in političnem smislu, ker so se že popolnoma poitalijančili”.- Tudi londonskega sporazuma rimski parlament še ni odobril in zato nima zakonske veljave.
Z ustanovitvijo dežele Furlanija — Julijska Benečija se je bavil tudi milanski dnevnik Corriere della sera. Napisal je, da so si Slovenci brez razlike edini glede ustanovitve dežele; nakazal pa je zaskrbljenost, da bi slovenski jezik postal uradni jezik vse do province -Treviso.
Iz povedanega je razvidno, da imajo laški nacionalisti hude skrbi, zaradi o-branitve italijanstva, ko se boje, da bi kakih 100.009 Slovencev (po uradnih statistikah samo 50.000) predstavljajo nevarnost v novi deželi, ki bi štela 1.200.000 prebivalcev.
ARGENTINA
SRBSKA ZADRUGA OSVOBOJENJE V VEL. BRITANIJI
bo imela v nedeljo 5. junija proslavo 10 letnice svojega obstoja in delovanja. Na proslavi bodo govorili. Aleksander Petrovič, Božidar Vlajič, Petko Lakovič, Franc Sekolec, Dušan Popovič, Miodrag Djordjevič, Miodrag Ratkovič in Desimir Tosič.
Po proslavi, ki bo v londonskem Srbskem klubu, bo pogostitev gostov.
'e pa izjavil, da bodo na procesu proti '.acističnemu zločincu spravili na dan -es material, s, katerim razpolagajo, in iz katerega bo razvidno kakih sred-tev so se posluževali nacisti v svojem ačrtu za uničenje judovstva. Zahodno-emška vlada je v zvezi s pripravami a proces proti Eichmannu izjaviia, da ; Eichmann nevreden, da bi užival za-onito pomoč nemške vlade. V zvezi z asliševanjem Eichmanna so listi tudi bjavili njegovo izjavo, da Hitlerjev na-estnik Martin Bormann živi v eni juž-lameriških držav.
Generalisimus čang Kai ¡š:ek je pred levi v tretjič postal predsednik Kitaj-;e narodne republike.
Združeni slovenski pevski zbori iz Bs. Airesa, Ramos Mejie, San Justa, Lanusa, San Martina in Mendoze z dirigentom ravn. Markom Bajukom v sredini na koncertu dne 22. maja 1960 v proslavo 150 letnice argentinske svobode.
Foto Oskar Pavlovčič
ČAS JE DOZOREL
Sad prve akcije za “Slovensko hišo” bila hiša ter velik prostor na Ramon ilcouu 4158. Po drugem sunku te vsem ■jakom koristne akcije smo poravnali e dolgove ter tako uredili prostore, da h je rajni škof dr. Gregorij Rožman že ogel blagosloviti. Sedaj pa se zdi, da i prišel čas, da na tem prostoru zgra-mo prostorno dvorano, lepo kapelo ter ruge potrebne prostore, ki naj služijo am ter vsem poznejšim slovenskim ro-ovom v Argentini.
Najprej dvorano, kjer se bomo Sloven-i iz vseh krajev Velikega Buenos Ai-esa in ostale Argentine lahko zbirali.
Vemo, da bo to delo zahtevalo veliko lenarja. Toda, ker se zavedamo kako jo lotrebujemo in, ker po dosedanjih izkušnjah računamo na razumevanje in iomoč rojakov: od duhovnikov do zadnjega slovenskega človeka, zato upamo, da v tem upanju ne bomo varani.
Če bomo pri tem vsi sodelovali, če bi, recimo, vsi tisti posamezniki, ki zaslužijo, darovali enkratno ali po obrokih 2.000 pesov, kakor pač morejo; podjetniki in oni, ki več premorejo pa priskočili na pomoč še z večjim darom, morda enkratno ali po obrokih 5 ali 10 tisoč, potem smo lahko trdno prepričani, da bo prav kmalu stala na Ramon Falconu 4158 velika dvorana in potem lepa kapela, naš ponos ter mogočna opora posameznih krajev in vse naše skupnosti.
V Buenos Airesu je ljudstvo še vedno pod vtisom veličastnih slavnosti, ki so bile v proslavo 150 letnice Majske revolucije. Nanje še vedno spominjajo tudi številni venci ob vznožju Majske piramide ter spomenikov narodnemu osvoboditelju San Martinu, ustanovitelju narodne zastave generalu Be^granu in ostalim članom prve argentinske narodne vlade pred 150 leti. Vsa poslopja imajo še naprej izobešene narodne zastave in po izložbenih oknih so tudi se razstavljene slike zgodovinskih Majskih dogodkov.
Večina inozemskih delegacij je že odpotovala. Z njihovim odhcdom dne 29. maja je bil uradno zaključen Majski teden, ki je bil izpolnjen z najrazličnejšimi kulturnimi ter družabnimi priredi-tivami. Od inozemskih predsednikov je zadnji odpotoval kubanski dr. Dorticos, ki je s svojim spremstvom dneve, ki jih je prebil v Argentini, porabljal v glavnem za razne konference ter predavanja, v katerih je zavračal pritožbe in očitke, da imajo sedaj odločilno besedo na Kubi komunisti ter da sedanja kubanska vlada zatira tiskovno svobodo in podobno.
Vlada je državnemu kongresu predložila v odobritev zak. osnutek o zaščiti države. V njem je za teroristična dejanja tudi smrtna kazen, ki je doslej v Argentini ni bilo. Na ta način misli vlada zatreti terorizem. To je naglasil tudi predsednik dr. Frondizi, ko je terorizem označil za “rak sedanje družbe, ki ga je treba končno iztrgati in zadušiti”.
Do poostritve zakonskih predpisov proti terorizmu je pa prišlo iz naslednjih vzrokov: Kot znano je vlada z objavo izvajanja vojaškega načrta Conin-tes dala nalogo za zadušitev terorizma oboroženim silam. Te so v zadnjem poročilu objavile, da so v teroristična dejanja v Cordobi zapletene celo nekatere vladne osebnosti in vplivni policijski uradniki. Celo ime samega guvernerja Zanichellija so v tej zvezi imenovali. Proti guvernerju je opozicija zahtevala političen proces, kar pa so vladni poslanci zavrnili. Na očitke vojaških oblasti je guverner odgovoril z govorom o svojem javnem delu, v katerem pa po mnenju vojaških in političnih osebnosti ni pobil objavljenih očitkov proti sebi. Nezadovoljstvo s političnim razvojem v Cordobi po vojaških odkritjih o teroristični aktivnosti v tej provinci je vojska po Zanichellijevem govoru pokazala s tem, da je povabila časnikarje in poslance v vojašnico, kjer jim je pokazala velike količine orožja, bomb, naprav za izdelovanje bomb ter propagandno literaturo za obnovo peronističnega režima. Guverner pa je ostal še naprej na položaju.
Tako so prišle majske slavnosti. Nezadovoljstvo vojaških oblasti, ki nosijo odgovornost za nastopanje proti terorizmu, ne dosegajo pa tiste učinkovitosti kakor žele, ker teroristi doslej za svoje zločine niso dobivali prehudih kazni, ponekod so pa celo lahko prihajali na svobodo proti položitvi kavcije, se je začelo počasi prenašati tudi na zvezno vlado, kateri so očitali neodločnost. Med tem so pa teroristi polagali bombe naprej in celo med majskimi slavnostmi, ko je bil Bs. Aires poln inozemskih gostov. Bombe so skušali postaviti celo pred samo zgodovinsko poslopje Cabilda, prav tako drugod in celo nekaj s čisto izzivalnim namenom: kot n. pr. pred stanovanje poveljnika planinskega polka v Mendozi, v Olivo-su pa samo nekaj metrov vstran od predsedniške palače pred vilo šefa vojaške informativne službe. Zadnji teroristični zločini so izdanje postritve zakonskih predpisov za zadušitev terorističnih aktivnosti samo pospešili. Sklenile so pa to vojaške osebnosti iz vse države ,ki so bile med majskimi slavnostmi v Buenos Airesu. Tedaj so nekateri vojaški poveljniki celo grozili, da med vojaško parado s svojimi enotami ne bodo izkazali časti uradnim osebnostim, če se bo med njimi nahajal cor-dobski guverner Zanichelli. Na istem sestanku so bili vsi vojaški poveljniki tudi soglasni v tem, da drž. tajnik Lar-cher in gen. Toranzo Montero uživata splošno zaupanje v vojski ter da vprašanje ponovnega sprejema v aktivno vojaško službo zaradi peronizma odstranjenih osebnosti med oboroženimi silami sploh ne prihaja več v poštev, ker je bilo za vse oborožene sile končno rešeno že pod vlado osvobodilne revolucije.
NAROČAJTE IN ŠIRITE SVOBODNO SLOVENIJO
Buenos Aires, 2. VL 1960
svobodna Slovenija
Stran G.
/JlcMce i& SCûoenÿe^
Društvo slovenskih književnikov v Ljubljani se je dogovorilo s pariško založbo Seghers z,a izdajo večje in izbrane antologije slovenske poezije v francoskem prevodu. Izdajo pripravljajo kot uredniki Drago Šega, Cene Vipotnik in dr. Jože Kastelic. Okrog 100 pesmi od Franceta Prešerna do sodobnih pesnikov je prevedel Viktor Jesenik.
V	Jugoslaviji ne izdajajo zbranih del samo priznanih pisateljev, ampak tudi Titova. Niso pa to povesti, ampak govori rdečega komunističnega veličanstva in sploh vse, kar je objavljeno z njegovim podpisom. Titova “zbrana dela” pa ne izhajajo samo v srbščini in hrvaščini, ampak tudi v slovenskem prevodu. S to nalogo se ukvarja v Ljubljani Cankarjeva založba, ki je doslej izdala že devet knjig Titovih zbranih del, pa je komaj prišla z govori “starega” do leta 1955.
Na občnem zboru Turistične zveze Slovenije so navajali, da se je začel v Sloveniji turizem zelo hitro razvijati zlasti od leta 1957 naprej. Tega leta je v Sloveniji prenočilo več kot 1.9 mil. turistov. Leta 1958 jih je bilo že 2.2 milijona, leta 1959 pa 2.7 milijonov. Iz tega je razvidno, da v zadnjih treh letih turizem v Sloveniji narašča povprečno za 20% in sicer domači turizem za 15%, inozemski pa kar za 35 do 40%. Za novega predsednika Turistične zveze Slovenije je bil izvoljen dr. Danilo Dou-gan, predsednik Strokovnega sveta za turizem pri Izvršnem svetu LRS.
V	Jugoslaviji imajo letos naslednje filatelistične novosti: 25. aprila je izšla serija znamk v nominalni vrednosti 375 din za XVII. olimpijske igre v Rimu. Druga serija je izšla 25. maja v nominalni vrednosti 400 din. Na teh znamkah so upodobljeni gozdni sesalci. Tretja serija v vrednosti 210 din bo izšla meseca septembra. Posvečena bo raznim
jubilejem. V četrti seriji v nominalni vrednosti 310 din bo upodobljena tretja skupina zaslužnih mož. Na 15 dinarski znamki bo podoba Ivana Cankarja.
Vozila podjetja Ljubljana transport so v letu 1959 prevozila okoli 3,450.000 km, prepeljala pa okoli 35 milijonov potnikov. Povprečni dohodek vozila na 1 km je znašal 110 dinarjev, rentabilni dohodek vozila pa bi moral biti 140 dinarjev. Iz tega je razvidno, da je imelo podjetje pri vsakem kilometru 22 dinarjev izgube. Najbolj rentabilna trolejbusna odn. avtobusna linija je bila Vič - Viž-marje, za njo linija Ježica - Vič za to pa Moste - Ajdovščina - Moste.
Na let. desetem Gorenjskem sejmu, ki bo od 29. julija do 9. avgusta v Kranju, bo med drugim tudi razstava jugoslov. turističnega lepaka, gastronomska razstava s poskušnjo raznih specialitet in razstava jugoslovanskih znamk.
Na Bledu bodo imeli od 15. do 18. septembra prvi jugoslovanski festival jaz.za. Do te prireditve bo prišlo na pobudo Turističnega drdštva Bled.
Umrli so. V Ljubljani: Marija Sojer, roj. Zrimšek, Alfonz Lorger, v. komercialist v p. Apolonija Curk, roj. Krasna, vdova, Ana Verlič, Antonija Rudolf-Ce-rar, Ivan Jeras, biv. direktor družbe Sladkor v p., Alfonz Kolenc, uradnik v p. Anton Grgolet, upok., in Ivana Žni-daršič-Malaževa, roj. Novak v Vidmu pri Dobrepolju, Jože Smerdel, šofer v Kopru, Angela Malej iz Koroške Bele, Jože Dobravec, zidar v Šmartnem pod Šmarno goro, Franjo Ivačič, v. sodni o-ficial v p. v Vidmu pri Krškem, Jordan Gorjan, upok. iz. Vrtojbe, Marija Modic, roj. Pristavec v Mateni, Anton Furlan, čevljarski . mojster v Borovnici, Jožef Gruden v Cerknici, Ivana Nebec, roj. Miklavec v Daljni vasi in Marija Rehberger, roj. škodlar v Zg. Brniku.
(Nadaljevanje na 4. strani)
ROBERT PETRIČEK
Postal je 23. maja t. 1. Ta življenski jubilej je hotel prikriti in ga praznovati samo v domačem družinskem okolju.
Ker pa jubilant s svojim nesebičnim delom v slovenskom planinstvu v Argentini in povsod drugod, kjer je treba prijeti za delo in kaj pomagati, posega aktivno v slovensko organizirano skupnost, naj nam ne zameri, če mu za 50 letnico njegovega življenja zapišemo v zahvalo nekaj besed.
50
SLOVENCI V ARGENTINI
BUENOS AIRES
Mendoški slovenski pevci
so zadnja dva dneva svojega bivanja v Bs. Airesu, narodni praznik v sredo 25 maja in četrtek 26. maja porabili za o-biske. Tako so se v sredo popoldne odzvali povabilu Našega doma v San Ju-stu. Ob prihodu so jih številni Slovenci iz tega kraja lepo sprejeli. Povabili so jih k pogrnjenim mizam, kjer so jim postregli z malico. Po prijetnem razgo-
HL ADILNIK
BLED
JE NAJFINEJŠI IN NAJCENEJŠI.
Ako ga še nimaš, si ga nabavi sedaj z malim predplačilom pri
Cerrito 2245, Lomas del Mirador
Poleg vseh hišnih potrebščin, nudim prvovrtna kolesa za odrasle in otroke, primerna za darila. Po naročilu tudi.motorna kolesa.
voru znancev in prijateljev še iz begunskih let iz koroških taborišč, so si mendoški gostje ogledali vse prostore, zatem so pa zapeli tudi več pesmi. G. Janko Mernik se jim je zahvalil za obisk ter odpete pesmi.
Na praznik Kristusovega vnebohoda so mendoški rojaki peli na povabilo g. Janka Mernika pri maši, ki je bila pri slovenskem oltarju Marije Pomagaj v cerkvi Marije Pomočnice v Don Bosco-vem zavodu. Med mašo je g. Mernik rojake vzpodbujal, naj se vedno z zaupanjem obračajo na nebeško Mater ter da naj molijo eni za druge, da bomo vsi duhovno še bolj povezani.
Po maši bili mendoški slovenski pevci na zajutrku v prostorih Mladinskega doma, kjer so med drugim poslušali tudi predvajanje lastnega koncerta, ki je bil posnet na trak.
Za povabilo in pogostitev v Don Bo-scovem zavodu se je zahvalil ravnatelj Bajuk ter poudaril veselje ob snidenju s- starimi znanci in prijatelji.
V četrtek zvečer so mendoški Slovenci prebili med Gallusovimi pevci v njihovi pevski sobi v ul. Necochea v Ra-mos Mejii. Gallusovči so mendoške goste pogostili, nato je pa večer potekal
Robert Petriček je štajerski rojak. Petrički so bili stara narodno zavedna družina v Celju, ki je bila že od leta 1875 znana po svojem podjetju “Slaščičarna in kavama Petriček”. V tej družini se je 23. maja 1910 rodil kot najstarejši sin. V Celju je obiskoval tudi ljudsko in srednjo šolo. Po njej je nameraval študirati agronomijo ali gozdarstvo, kajti že tedaj je čutil veliko ljubezen do narave. Pa je moral ostali nosilec stare družinske slaščičarske tradicije, zlasti potem, ko mu je leta 1916 umrl oče ter je po njegovi smrti vodila slaščičarski obrat jubilantova mama. Strokovno izobrazbo v slaščičarski stroki je Robert Petriček začel v Zagrebu, nadaljeval jo pa v Beogradu. Novem Sa-
letnik
du, Budimpešti, na Dunaju, Ustu na Labi in končno še v Dresdenu. Leta 1927 je že strokovno usposobljen vstopil v družinski slaščičarski obrat, ki so ga imeli tedaj v Rogaški Slatini, kjer se je njegova mama leta 1929 poročila z dr. Francem Koltererjem, sed. članom Narodnega odbora za Slovenijo.
Leta 1931 je Petričkova družina prenesla slaščičarski obrat iz Rogaške Slatine v Ljubljano. V njem je delal Robert Petriček vse do svojega odhoda v begunstvo leta 1945.
Leta 1940 si je ustvaril srečno družinsko življenje z go Danico, roj. Kanale iz znane in zavedne slovenske družine, po domače širmanove iz Bistrice na Zilji. V srečnem zakonu sta se jima rodila sinova Robert in Boštjan.
'Vojna ga je zatekla na orožnih vajah v Celju ter je z 39. pehotnim polkom padel v nemško ujetništvo pri Varaždinu. Posrečilo se mu je pa pobegniti ter se je nato peš pretolkel do Ljubljane, kjer so pa nanj že prežali celjski nem-čurji ter so se hoteli nad njim maščevati zaradi njegovega delovanja v Sokolu v Celju in Rogaški Slatini ter nastopanja proti nemškim ponemčevalnim načrtom. Nasilno so ga hoteli odpeljati v Celje ter ubiti. Rešili so ga italijanski o-kupatorji pri ted. bloku blizu topniške vojašnice v Ljubljani vsega pretolčene-ga in v krvi. Italijani so ga imeli nato nekaj časa v svojih zaporih. Ko so ga pa izpustili, so ga znova ugrabili Gestapovci ter ga odpeljali najprej v Kranj, čez nekaj dni pa v Gestapovske zapore v Celovec, kjer so ga obsodili na smrt kot sovražnika nemštva. Samo vsestranskim intervencijam njegove družine v Ljubljani se je zahvaliti, da so Gestapovci izvedbo smrtne obsodbe za nekaj času odložili in ga poslali kot talca v Begunje. Iz teh zaporov so ga spravili italijanski okupatorji “češ, da kot prebivalec Ljubljanske pokrajine spada pod njihovo pristojnost”. Tako je bil rešen gotove smrti. Prestano gor-
Vsak teden ena
VASOVALEC... Simon Gregrčič
Sinoči sem posteljo pustil, ob zoru domov sem prišel oči od bedenja rdeče, na prsih sem šopek imel.
Srkbljivo me mati pokara, pokara me oče ostro očitanje njiju me užali, pri srcu je meni hudo.
A moti se oče in mati, ponočnih dolžeč me grehob; saj prišel sem z groba
preljube,
nikakor iz ljubinih sob.
Na šopku ni jutranja rosa, od solz mi je šopek rosan, ni trgan na ljubinem oknu, na ljubinem grobu je ubran.
ob pesmi in veselem razpoloženju ter obujanju veselih pevskih spominov.
V petek zjutraj so mendoški pevci odpotovali z jutranjim vlakom iz Buenos
Airesa.
P
V poročilu o gostovanju mendoških slovenskih pevcev v Bš. Airesu ter o njihovem koncertnem nastopu sta se nam vrinili dve napaki, ki ju popravljamo, da ne bo nikjer zamere. Tako je mendoški zbor 34 članov nastal v mestu, kjer živi samo nekaj 300 Slovencev in ne 150, kot smo navajali. Za otroke, ki so ravn. Bajuku izročili šopek na nedeljskem koncertu smo pa zvedeli, da so bili Marjanca Lipušček, Mojca Bras in Šonca Andrejak in so šopek ravn. Bajuku izročili v imenu 'bivših Gallusovih pevcev, žegnanje v tigerskem “Trnovem”
Na državni praznik 25. maja je bila v Delti posebna slovesnost. V novem počitniškem naselju “Trnovo”, kjer si Je več slovenskih rojakov postavilo lične hišice za nedeljski in počitniški oddih, so blagoslovili kapelico, posvečeno presv. Srcu Jezusovemu. S posebno mo-torko se je pripeljalo tja lepo število gostov, med njimi precej Slovencev. Pred obredom blagoslovitve je skupina iz Gallusovega zbora zapela argentinsko državno himno, -nato pa je jezuit g. dr. Jože Šuštar blagoslovil kapelico in zatem daroval v njej prvo mašo; 'udi pri tej maši je prepevala skupina Gallusovih pevcev slovenske mašne pesmi. Ubrano petje je pri vseh, plasti argentinskih gostih, vzbujalo pozornost.. Nato je sledil družabni del dneva. Lepo vreme je
mnogo pripomoglo k dobremu razpoloženju in zvečer so se gostje zadovoljni vrs rali domov z veselo ugotovitvijo, da je v Trnovem prijetno.
OSEBNE NOVICE
Družinska sreča. V družini Mihaela Kuzmana in njegove žene Ljubice v mestu Balcarce v prov. Bs. Anres se je rodila hčerka, ki je pri krstu dobila ime Marija Amalija. Za botra sta bila Anton in Elizabeta Ramos.
V	družini Rudolfa Rozine in njegove žene Veronike, roj. Mlinar, v Lanusu, se je pretekli teden rodil sin.
V	družini Pavla Novaka in njegove žene Marice, roj. Glavan, v Lomas del Miradoru so tudi dobili sinčka. Pri krstu je dobil ime Pavel Peter. Srečnim družinam naše čestitke.
MENDOZA
Na zadnjem občnem zboru je bil izvoljen za predsednika Društva Slovencev Luka Grintal, za odbornike pa Pavle Bajda, Mirko Šmon, Janez, Grebenc, France Jerovšek in Janez Štirn. V nadzorni odbor so bili izvoljeni: Dominik Heinrichar, Pavle Božnar in Miha Grošelj. Novi odbor si je nadel nalogo, da bo zlasti posvetil vse svoje sile pravi vzgoji slovenske mladine.
Na občnem zboru Društva Slovencev je bil izvoljen tudi šolski odbor, ki bo skrbel za nemoteno delovanje slovenskega šolskega tečaja. Sestavljejo ga kot predsednik novi društveni predsednik Luka Grintal, zastopnika staršev Miha Grošelj in Rudi Hirschegger, dušni pastir g. Jože Hom, učiteljica gdč. Lenčka Božnar ter prof. Božidar Bajuk.
je pa ni ubiko njegovega odporniškega duha ter se je v Ljubljani takoj priključil Mihajlovičevemu osvobodilnemu gibanju, Ves čas je tudi podpiral štajerske in srbske begunce v Ljubljani. Nobena, tajna tudi ni, da je Petričkova slaščičarna v Ljubljani v tistih letih ves dobiček razdeljevala med begunce ter porabljala za pošiljanje paketov revežem v koncentracijska taborišča v Italiji in Nemčiji.
Dne 5. maja je Petriček odšel preko Koroške v begunstvo v Italijo. Nekaj časa je bil v mestu Riccione, nato pa dobil zaposlitev v Trstu, odkoder je z Dušanom Lajovcem vzdrževal zvezo z jug. taborišči v Italiji. L. 1948 se je izselil v Argentino. V Bs. Airesu je vstopil v službo v slaščičarno Steinhauser, kjer se je vpeljal v argent, slaščičarski svet. Zatem je odšel v Mendozo ter kot strokovnjak sodeloval pri ustanovitvi in vodstvu slaščičarne “Celeste”. Leta 1950 se je vrnil v Bs. As. ter stopil v službo v podjetje “Simo”, kjer je leta 1951 postal šef produkcije. Podjetje je usmeril po vzoru in tradiciji slaščičarne Petriček ter ga na ta način uvrstil med vodilna podjetja v tej stroki ne samo v Argentini, temveč v Južni Ameriki sploh.
Poleg svojega poklicnega dela se jubilant v Argentini živahno in nesebično udejstvuje tudi v delu organizirane slovenske skupnosti. Kot velik ljubitelj planin je sodeloval pri ustanovitvi Slovenskega planinskega društva v Bs. Airesu, v katerem je deloval že v domovini, kakor tudi v Lovskem društvu. V Argentini je predsednik Slov. planinskega društva od njegove ustanovitve leta 1951 naprej. Razmah tega društva, njegove pridobitve ter razna prizadevanja, ki bi omogočila čim cenejše bivanje rojakom v zdravem planinskem svetu, so tesno vezana z njegovim imenom. Razen tega je pa Robert Petriček delaven tudi povsod, kjer je treba podpreti slovensko izseljensko skupnost, pa naj gre za njeno kulturno, društveno, organizacijsko ali narodno afirmacijo. Za o-hranitev najlepših slovenskih tradicij v izseljenstvu mu nobena žrtev ni prevelika, nobeno delo prenaporno.
K življenskemu jubileju mu iskreno čestitamo z čeljo, da bi mu Bog naklonil še veliko let življenja v zdravju in moči, da bi lahko še naprej tako nesebično služil slovenski skupnosti in slovenskemu narodu, kot vse doslej.
Bog ga živi še mnogo let!
Cankarje
V tretje smo se zadnjo nedeljo srečali s Cankarjevo zvenečo besedo na Ciuda-delskem odru. Po Kralju na Betajnovi in Pohujšanju v dolini šentflorjanski je prišla vrsta na Hlapce, ki morebiti najbolj živo in najgloblje posegajo v naše slovenske razmere pred tistimi petdesetimi leti, kakor so aktualni tudi še danes in bodo svoje svetlo ogladalo držali prav tako bodočim pokolenjem doma, kakor tudi našim ljudem v svetu. Resnično življenje in živi obrazi so v njih, nič skrotovičenega, nič ponarejenega. Verjeti smemo in pritrditi Cankarjevi misli, ki jo je v obrambo svoje umetnosti zapisal v Beli krizantemi: “Ponos je v mojem srcu kljub vsem naukom, zmerjanju in natolcevanju je vse moje življenje in nehanje služilo najvišji ideji: resnici! Kar sem videl z očmi, s srcem in z razumom, nisem zatajil; in bi ne bil zatajil za same nebe*ške zvezde. Resnica pa je posoda vsega drugega: lepote, svobode, večnega življenja. Dokler sem zvest resnici, sem zvest sebi; dokler delam v njenem imenu, bo moje delo rodovitno, ne bo ovenelo od pomladi do jeseni...”
Kljub temu ,da je resnice natočil v svoji drami, ni žel takoj z njo zmago-
vi Hlapel
slavja. Nasprotno: kot še nikoli so ga zmerjali, tolkli po njem in ga poniževali, mu odrekali zadnjo trohico umetniškega talenta, brez iskre duhovitosti, katerega osebe so meglene ničle in delo v celoti “na papir vržene blodnje”. Sam piše v nekem pismu kmalu potem, dotikajoč se tega: “Torej je treba kara-kterizirati estro kolikor mogoče. Nariši človeka, izbriši vse detajle — pa imaš karikaturo, ki je modelu zmirom bolj podobna nego oljnat portret. Gnusna in ogabna polemika, ki se je vnela zaradi Hlapcev, mi je znamenje, da sem verno risal...” Hlapci so čakali nekaj let od izida na uprizoritev.
V	čem je bistvo Hlapcev? V razga-Ijenu klečeplazcev in prilizuhov, ki so čez noč pripravljeni menjati smer po vetriču, klanjati se tistemu, ki je prijezdil na oblast in zatajiti vse prejšnje prepričanje in ideale — samo v sladko ohranitev lagodnosti in koščka kruha.
V	Hlapcih to izvrstno orišeta župnik in Jerman v III. dejanju, kjer je tud: višek drame. Župnik: “Prepričanje, na-ziranje, rhišljenje, vera in kolikor je še teh besed ne vprašam vas zanje. Kajti ena: beseda je, ki je živa in vsem razumljiva: oblast. Živa je od vekomaj,
vseh besed prva in zadnja. Pokori se, ne upiraj se, je poglavitna zapoved; vse drugo je privesek in olepšava. Kdor se ravna po tej zapovedi, mu bodo grehi odpuščeni; kdor jo prelomi, bo smrti deležen. —” In Jerman mu odgovarja: “Resnično, za hlapca Pisem rojem. Morda bi rad bil napojen in nasičen, morda bi rad sladko počival; pod gospodarjevo streho, ali moje kolono je tako ustvarjeno, da se ne upogne rado; ne uboga, pa če mu sam ukažem...”
Morebiti je bil prvi cilj predstave, pokazati ljudem resničnega Cankarja, drobec njegove neizčrpne problematike in pravi obraz tedanje družbe, da bi se ob njem kaj naučili in ¡zbistrili. Je pa vsa obravnavana problematika aktualna še kar naprej.
Pred pričetkom je j spregovoril nekaj besed o. drami in Cankarju pisatelj Stanko Kociper in nas vpeljal v predstavo.
Tokrat je nastopil jobširen ansambel: jedro starih igralcev| h katerim se je pridružilo lepo število novih moči, ki so se prav lepo izkazale in so upanje bodočega igralskega s dela med nami. Vloge so bile posrečeno razdeljene in so posamezni igralci postavili lepe, dokaj kvalitetne like. Mikaven in naraven je bil Kastrevčev Komar, ki ga je tu-
di Cankar sam zamislil kot osrednjega “Hlapca”, s popolno prilagodljivostjo vsakterim novim razmeram. Kastrev-cu se je igra v celoti posrečila in je po zadnji igri v Plavžu tu bil mnogo boljši. Prav tako je svoje častitljivo dostojanstvo dobro odigral g. Oven — Župnik, ki je to pot pokazal nekaj bistveno novega, kakor smo ga bili vajeni gledati doslej. Ni zaostajal Perharičev-Jer-man, ki je zadel ob nekaj trdih mest, a jih uspešno premagal: od nežnih ljubezenskih scen pa do krepkih, skoraj surovih prepiranj, je sigurno uravnaval svoj korak. .. Dober je bil Hribovškov-Hvastja, naraven, nepretiran in premišljen. Gaserjev-nadučitelj je storil od Plavža velik korak naprej; fant velike moči in igralske spretnosti. Učiteljice: Lojzka — gdč. Hafnerjeva, Geni — gdč. Glavanova in Minka — gdč. Stefančiče-va so primerno zaigrale svoje vloge; Hafnerjeva s Perharičem v poslovilni sceni v 3. dejanju ’ep, doživet prizor. G. Miklavec - Kalander je pokazal svoje priznane kvalitete, kakor tudi Kalan-drova žena — ga. Cestnikova, ki je nelahek prizor v IV. dej. neustrašeno in bojevito odigrala. — V manjših vlogah so nastopil še: poštar — g. Vombergar, župan — g. Novak, Anka — gdč. Havel-kova, mati — gdč. Stanonik, Pišek — g.
Sever, fant — g. Erjavec, krčmar — g. Gril in zdravnik — g. Juvančič.
Režiser, g. Špeh, je imel obilo posla s tolikim osebjem. Obilica lastnih zamisli pri tako skromnem odru zgovorno dokazuje njegovo spretnost, iznajdljivost in preudarnost. Dogajanje celotne drame je bilo krepko v oblasti njegove svojske režije.
Huda in na videz nemogoča stvar je za nekatere izgralce približati se vsaj na daleč odrskemu jeziku: preveč po svoje jo urežejo in trpko leže na uho taka govorica (npr. Sever).1 G. režiser: posebej lekcije takim igralcem!
Scenograf je bil zopet g. T. Oblak, ki je tehtno in značilno postavil zunanji okvir dogajanju s preprosto, a lahko spremenljivo sceno.
Kostumi in drugi pripomočki so pomagali k poudarku dobe pred nekako 50 leti.
Dvorana je bila polno zasedena, večina je bila mladih ljudi. Vsaj tem je Cankar bodrilno iz ust Jermana polagal na srce: “...Ta roka bo kovala svet... Vi, ki imate v srcu mladost in v pesti moč, vi g’ejte! Ob vaših plečih bo slonelo življenje, moja so odpovedala ...star sem in zaspan... (V. dej.)
—jkc
SLOVENCI
VENEZUELA
Slovenski rojaki v Caracasu so 1. maja praznovali dveletnico. o d K ar imajo vsako nedeljo in praznik redno slovensko mašo. Prva slovenska maša za naše rojake je bila po prihodu sed. dušnega pastirja g. Janeza Grilca iz Buenos Airesa v Caracas dne 27. aprila 1958. Od tedaj naprej jo imajo vedno v prijazni cerkvici francoskih patrov v Kolegiju Francija. Pri cerkveni slavnosti dne 1. maja so po končani maši zapeli zahvalno pesem, nato pa v cerkvi začeli šmarnične pobožnosti, za katere sta Ili-jevi sestri s pomočjo še drugih Marijinih častilcev pripravili lep oltarček s podobo Brezjanske Matere božje. Za dveletnico slov. maše v Caracasu je slov. dušni pastir g. Janez Grilc izdal lepo spominsko podonico.
Drugo kinopredstavo so imeli Slovenci v Caracasu dne 1. maja po maši. S prikazom lepega filma Bernardka so bili vsi zelo zadovoljni. ,
S petjem in deklamacijami so se slovenski rojaki v Caracasu drugo nedeljo v maju spominjali svojih mater. Lepo uspelo materinsko proslavo je pripravil g. Kelbič.
Dr. Dare Vovk, ravnatelj bolnišnice v Bariniti je odšel za eno leto na spopol-nitev v medicinski vedi v Mehiko.
Slovenski duhovnik g. Fale vodi že dalj časa šolski zavod “Mons. Arias”. Petrolejska družba Creole mu je dala sedaj na razpolago 32.000 bolivarjev za ustanovitev obrtne šole.
Zadnjo nedeljo v aprilu (24. IV.) se je zbralo veliko Slovencev v župni cerkvi sv. Roze v Valenciji, kjer je bila zanje maša, med katero so vsi peli slov. cerkvene pesmi. Po maši so rojaki odšli na gostoljubni Pencatov dom ter so v prijetni družbi ter ob dobri postrežbi preživeli več lepih ur.
ZDRUŽENE AMERIŠKE DRŽAVE
Na eikaškem Kentovem kolegiju za pravo je končal pravne študije ter dosegel doktorsko diplomo slovenski rojak
NOVICE IZ
Umetniški vodja in direktor mariborske opere Jakov Cipci je slavil 40 letnico svojega umetniškega dela. Pd rodu je Dalmatinec iz Splita ter je začel svojo umetniško pot v tržaškem opernem in filharmoničnem orkestru v sezoni 1918-1919. Po diplomi na oddelku za violino je nadaljeval študij dirigentstva in končal leta 1924, nato je bil do leta 1940 dirigent orkestrov na znanih italijanskih ladjah Saturnia in Vulcania ter je z njima poleg vsakodnevnih koncertov prirejal koncertne večere tudi v vseh večjih jnestih, v katerih sta imenovani ladji pristajali. Po letu 1940 je nekaj časa dirigiral v operi ter radiu v Rimu, nakar se je vrnil v Trst ter ustanovil radijski sinfonični orkester. Leta 1947 se je vrnil v Jugoslavijo. Pred odhodom v Maribor je bil v Ljubljani dirigent sin-foničhega orkestra Slovenske filharmonije.	,
“Dobri stari planinec” je nov slovenski film. Režiral ga je Franc Kosmač, za kamero je stal France Cerar, glasbo napisal Marijan Lipovšek, glavne vloge pa igrajo Vida Kuharjeva, Kristijan Muck, Bert Sotlar, Vekoslav Janko, Demeter Bitenc in Ivan škof.
Glasbeno-narodopisni inštitut v Ljubljani je pripravil posebno anketo za ugotovitev ljudskih glasbil in zvočil na Slovenskem. Vprašanja za anketo so razdeljena v 3 skupine: zvočila in običaji, zvočne igrače in preprosta glasbila. Glasbeno-narodopisni inštitut hoče na podlagi ankete ugotoviti koliko je med ljudstvom še preprostih glasbenih izdelkov.
SLOVENCI
IZ SAN MARTINSKEGA OKROŽJA,
ki so pripravljeni sodelovati pri zgroditvi slovenskega doma ■ v San Martinu za koristi sedanje in bodoče slovenske skupnosti, so že danes vabljeni na sestanek, ki bo po nedeljski slovenski maši v San Martinu v cerkveni dvorani.
Datum sestanka in uro bomo še pravočasno 'sporočili.
JAVNI NOTAR
Francisco Raúl Cascante
Escribano Público Pta. baja, ofic. 2. Cangallo 1642
T. E. 35 - 8827	Buenos Aires
P O SVETU
Jože Bernik. Po končanem študiju prava je napravil tudi odvetniški izpit za državo Illinois.
Novi slovenski odvetnik, Jože Bernik, kateremu k doseženemu odvetniškemu poklicu, v novi domovini čestitamo, se misli specializirati v mednarodnem privatnem pravu, t. j. v pravni stroki, ki ima opravka z mednarodnimi trgovskimi posli in investicijami. S to stroko je bil Jože Bernik že doslej vedno v stiku kot finančni strokovnjak pri lekarniški družbi Abbott Laboratories International Compaty.
Slovenski rojaki v Severni Ameriki so imeli v zadnjem času naslednje kulturne prireditve: Slovenski cerkveni pevski zbor v Milwaukeeju je pod vodstvom organista Ernesta Majheniča priredil uspela koncerta slovenskih pesmi. Igralci Slovenske igralske družine iz Čikaga so uprizorili v čikagu veseloigro “Davek na samce” ali “Ubogi samci”. S to igro so nastopili tudi v Jolietu ter so čisti dobiček uprizoritve namenili Ligi. O namenih ILige je rojakom govoril predsednik čikaske Ligine podružnice dr. Alfred Fišinger. Dramatsko društvo Lilija je v Collihwoodu v Clevelandu postavilo na oder veseloigro C. Golarja “Dve nevesti”; Slovenski oder je pred velikonočnimi prazniki uprizoril v Clevelandu Gregomovo pasijonsko igro “V času obiskanja”, v cerkveni dvorani pri Sv. Vidu so pa pod pokroviteljstvom te župnije prav tako igrali pasijonsko igro “človek bolečin”, slovenska šola pri Sv. Vidu je pa imela kulturni večer, posvečen spominu pesnika Otona Župančiča. FRANCIJA4
Premestitev č. g. Kozine Nedavno ste v Svobodni Sloveniji poročali, da imajo rojaki v Lyonu svojega dušnega pastirja v osebi č. g. Kozina Karla. Toda to veselje je trajalo le malo časa. Kajti njegovi cerkveni predstojniki so ga premestile v Švico in to za nedoločen čas, ker je tamkajšni duhovnik vzhodnega obreda zbolel in ga mora nadomeščati g. Kozina.	R. P.
SLOVENIJE
Komunisti v Ljubljani so vsa povojna leta trpeli, da je bilo v mestu občutno pomanjkanje kruha. Saj ga še sedaj dnevno primanjkuje okoli 22.000 kilogramov. Dovažati ga morajo od drugod. Prebivalstvo v mestu se je namreč v zadnjih letih tako povečalo, da obstoječe pekarne niso zmogle kriti vseh potreb po kruhu. Sedaj so za, Bežigradom zgradili novo pekarno z zmogljivostjo 20.000 kg kruha v 10 urah.
Za letos je napovedanih iz Anglije 12.000 turistov, ki bodo počitnice preživeli v Jugoslaviji. Zaradi vedno bolj naraščajočega turističnega prometa v Sloveniji, je izvršni svet LRS eno svojih nedavnih sej posvetil samo temu vprašanju. Razpravljali so o potrebi zboljšanja turističnih hotelov ter gostišč, graditvi novih, o zboljšanja postrežbe gostov, o trgovini in obrti v turističnih krajih ter o zboljanju prevoznih sredstev.
Da bi napravili še večjo propagando za sedanjo komunistično družbeno ureditev v Jugoslaviji, se je nedavno začel na univerzi v Beogradu seminar za proučevanje družbene ureditve v Jugoslaviji. Nanj so bili povabljeni poleg jugoslovanskih sociologov in študentov sociologije še študentje kooperativne sociologije pariške Sorbonne. Po končanem seminarju bodo slušatelje odpeljali na ogled najbolje urejene komune.
V Sloveniji je bilo v letu 1959 7895 štipendistov, za katere je bil določen kredit 413 milijonov dinarjev. Za razdeljevanjem štipendij j>a imajo vedno težave ter ■so zaradi tega o tem vprašanju razpravljali na eni zadnjih sej Sveta za kulturo in prosveto LRS. Poročilo o štipendistih ter o štipendijah je imel predsednik republiške komisije za štipendiranje dr. Vadnal.
Z odločbo izvršnega sveta LRS so Lo-
Ste mislili na dober električni hladilnik, TV aparat, radio combinado, ali na katerikoli aparat, ki ga potrebujete za dom?
LOJZE NOVAK
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO
IS £2 lil Sl 1* , $ II L
Av. de Mayo 302 —- Ramos Mejía T. E.: 658 - 7083
nudi slovenski skupnosti kredite brez jamstva, na deset mesečnih obrokov brezobrestno za nakup hladilnikov, TV aparatov, pralnih in šivalnih strojev, plinskih štedilnikov, koles, radio apartov, radio combinadov, peči, mešalnikov in drugih potrebščin za dom. Prodajamo samo prvovrstno blago najboljših znamk. Kličite po telefonu. Pridem tudi na dom.
ški potok priključil občini Loška dolina. Število prebivalcev občine Loška dolina se je povečalo sedaj na 5600, povečalo se je pa tudi število občinskih svetovalcev od 15 ra 22. Predsednik občine Jože Mlakar je ostal še naprej na svojem položaju.
V	Sevnici so v podjetju z žabami in polži Mirna odkrili velike herednosti, ki jih je zagrešil direktor podjetja neki Keresteny. V enem letu je gospodaril tako, da je povzročil sevniški banki ter občini 7 milijonov dinarjev izgube. Moža so zaprli ter ga je novomeško sodišče obsodilo na poldrugo leto zapora, sevni-ške in boštanjske -.abe pa imajo sedaj mir, ker je navedeno podjetje opustilo vojno proti njim.
V	Ljubljani so letos prvič izvajali Monteverdijevo glasbeno dramo Orfej, ki je nastala pred 350 leti, solisti Samo Smerkolj, Zdravko Kovač, Milka Evtimova, Nada Sevšek, Zlata Gašperšič, mešani zbor Glasbene Matice in orkester Slovenske filharmonije pod vodstvom dirigenta Cirila Cvetka.
Na Brezjah na Gorenjskem bodo zgradili edinstveno turistično središče “Miniaturna Slovenija”. Na prostoru 14.000 kv. m. bodo v etapah zgradili različne turistične objekte, ki bodo po vnanji in notranji opremi ter ureditvi prikazovali posamezna področja Slovenije. Najprej bodo zgradili miniaturno Gorenjsko.
Potrošnja! vina v Sloveniji je začela v zadnjih letih padati odn. se je sedaj ustalila, narašča pa prodaja piva ter brezalkoholnih pijač. L. 1954 so n. pr, potočili v Sloveniji po gostinskih obratih 26.5 mil. litrov vina, leta 1957 22.2 milijona, leta 1958; 19.9 mil., leta 1959 pa 20.7 milijonov litrov. Potrošnja piva se je v zadnjih letih več kot podvojila. L. 1954 so ga v Sloveniji popili 6.4 mil. litrov, leta 1958 11.9 mil., v letu 1959 pa kar 13.7 mil. litrov. Potrošnja žganih pijač se je lani zmanjšala od 3.2 mil. v letu 1958 ha 2.7 milijonov litrov. Iz leta v leto se pa veča prodaja brezalkoholnih pijač, sadnih sokov in umetnih brezalkoholnih pijač. Tako so jih 1. 1957 prodali 1.9 mil. litrov, leta 1958 2,4 mil, leta 1959 pa že 2,1 mil. litrov.
Na občnem zboru Društva veterinarjev ih veterinarskih tehnikov v Ljubljani so navajali, da je v Sloveniji prenehalo obstojati tudi, privatno veterinarstvo. Privat’'1'' ’’	j' so zamenjale
yeterinske postaje'i.,ot ustanove javne veterinarske službe! Pa tudi te postaje so le prehodnega značaja, kajti spričo razvoja živinoreje in oblikovanja kmetijske ter živinorejske proizvodnje po industrijskem vzoru, sodijo, da bodo komunisti sedanje kmetijske in živinorejske zadruge s časom spreminjali v velike agrokombinate, ki bodo potem nastavljali svoje veterinarje.
NEKAJ IZ GOSPODARSKEGA ŽIVLJENJA
Tudi v USA se pozna draginja, kakor javlja tozadevni drž. urad. Poprečni živ-Ijenski potrošek je v preteklih šestih mesecih narastel na 125,7% v primeri s poprečjem v letih 1947-1949, kar zadeva prodaje živilskih produkto v. Cene tem pa bodo v prihodnjih mesecih še naraščale in predvidevajo višek konec avgusta/sep-tembra.
Evropskemu zgledu o združitvi gospodarskih trgov v en sam večji blok (Francija, Nemčija, Benelux, Italija) in angleškemu posnemanju te akcije z zdru-tvijo ostalih evropskih držav v gospodarsko skupnost pod vodstvom Anglije (Norveka, švedska, Danska, Finska, Portugal in Avstrija) so sledile najprej glavne južnoameriške države. Te so se z dogovorom v Montevideo obvezale, da bodo z leti in postopoma uvedle enoten trg in odpravile carinske težave (Argentina, Uruguay, Brazilija, čile, Paraguay, Peru, Mexico). Zdaj nekaj podobnega pripravljajo srednjeameriške države na predlog Nicarague, in sicer še Costa Rica, Honduras, Guatemala ter El Salvador.
Rdeče pobarvani kubanski vladi je končno uspelo, da je postala edini izvoznik,potem, ko so vso- privatno iniciativo več ali manj odpravili. V ta nanien je vlada ustanovila poseban institut, ki se bo bavil z vsem izvozom — in tudi uvozom, kadar bo to narekovala nujnost drž. interesov.
PO ŠPORTNEM SVETU
Lep uspeh slovenskih odbojkašev
Prosvetni oddelek moronske občine je v počastitev 150 obletnice argentinske neodvisnosti priredil v nedeljo 29. maja v sklopu različnih športnih prireditev in drugih kulturnih nastopov tudi tekmovanje v odbojki. Vabilu so se z veseljem odzvali slov. odbojkaši iz Morona, ki so svoje moštvo krepko ojačili z dvema igralcema iz Adrogueja. V troboju so odločno premagali najprej moronski — “77 Futbol Club”, potem pa še “Ramos Mejia Lawn Tenis Club” v prostorih, v katerih se je tekmovanje odigralo. Tako so si priborili pokal, ki bo izročen na posebni prireditvi v Moronu. Igrali sp sledeči: Skvarča Jure in Poglajen Gustel iz Adrogue — SFZ : Knap Janez, Magister Bine, Mehle Lojze, Mežnar Janez, Benedičič Aleš, Selan Tone. Izid tekem:
15 : 3, 15 : 8 —■ -— 15 : 4, 15 : 7. Moštvo je imelo razmeroma lahke igre, čeprav so bile lepe in zelo napete. Pričakujemo, da bo SFZ v kratkem povabila na Pristavo močnejša argentinska moštva, ker more skupno z zavcdarji prav gotovo kljubovati najmočnejšim tukajšnjim klubom.
Prejšnji teden sta se v dveh tekmah pomerili nogometni moštvi Argentine in Brazila za pokal Roča. Prvo tekmo je odločilo argentinsko moštvo v svojo korist z rezultatom 4:2, v 'povratni tekmi Da so pokazali Brazilci veliko nadmoč in kondicijo in so premagali domačine z 2:0. Ker sta moštvi zmagali vsako v eni igri, sta takoj nato odigrali še dvakrat 15 m. V tem podaljšku so zabili Brazilci še dva gola, Argentinci pa enega. Brazilici so pokazali v drugi tekmi izredno lepo in hitro igro; z nekoliko več sreče pa hi bil lahko rezultat dosti višji, saj se je žoga kar štirikrat odbila od vratnic, ko je bil vratar Ayala že brez moči.
Češkoslovaška je premagala nogometno reprezentanco Romunije s 4:0 in se kvalificirala v semifinale za Evropski pokal. V semifinalu se bo srečala z ZSSR, druga dva semifinal) sta pa sta moštvi Francije in Jugoslavije.
-Zvezna komisija za telesno kulturo v Jugoslaviji je razpravljala o petletnem načrtu za razvoj telesne kulture. Po tem načrtu naj bi porabili 82 milijard dinarjev, od tega 45 milijard za investicije. Nameravajo zgraditi šole za telesno vzgojo — dve visoke, dve srednji in eno višjo— za kar hi porabili 20 milijard dinarjev, 24 milijard pa bi porabili z,a zgraditev središč za telesno kulturo po večjih mestih, za dovršitev že pričetih del in zgraditev 600' različnih športnih igrišč za razne panoge.
ZDA imajo kar štiri metalce krogle, ki se bližajo .20 metru. Trenutno vodi Bil Nieder z 19,99 m! Ostali pa ne zaostajajo dosti: Long 19,77, O’Brien 19,33 in Davis, ki še ni bil svetovni rekorder, z metom 19,46. Najstarejši med njimi je O’Brien (28 let), najmilajši Long (20 let), najtežji Long 125 kg), najlažji Nieder (112 kg), najvišji Long (194 cm), najnižji Nieder 190 cm), največ naslovov in zmag ima O’Brien. Nieder pa ima še en naj-: čevlje št. 47.
Start slovenskih lahkoatletov: 24. a-prila so nastopili na raznih igriščih slovenski lahkoatleti in so dosegli za začetek sezone kar dobre, če ne celo odlične rezultate. Tako je Lorger na 110 m. z. zaprekami zmagal ? 14,2, na 100 m pa z 10,7, Lešek je s palico skočil 4,40 m. Hafner je postavil nov slovenski rekord na 3000 m v času 8,16:7, Stepišnik pa v metu kladiva z 56,90 m. Izkazali so se tudi Uršič v krogli s 14,31, Korošec z 11,3 na 100 m in Ingolič na 1000 m s 2:28,8, posebno ker so še lani bili mladinci.
SLOVENSKI TISK V ARGENTINI
Duhovno življenje. Junij 1960. Vsebina: Ne pozabimo (S. S.); Mučenik (To-I ne Ilc); Cerkev v Sovjetski zvezi (Dr. Pavel Krajnik); Dobro je vedeti; Papeži v anekdotah; Glas iz Rima; Ob 25 letnici evharističnega kongresa v Ljubljani (Alojzij Košmerlj); Kako je z današnjo mladino?; Okno v svet; Brzojav materi; 600 let Sv. Višarij (Dr. Filip Žakelj); Pismo škofa Vovka; Od doma; To pa samo za dekleta; Ali poznaš svo- ! je starše ?; Taborišče v Spittalu in njegove spremembe (Prof. Pavel Slapar); Po svetu; Zoprna je postala; Kako ubiti moža; Dom je zapustil (-itk); Kaj je novega v Argentini; Nova knjiga: Dan-teAligieri: Božanska komedija — Pekel. Prevedel Dr. T. Debeljak (Slavko Srebrnič; Zmotno vprašanje: Otrok ali mati?; Okrogla hiša; Priloga: Božje tezice.
Vestnik slov. protikom. borcev. Junij 1960. Vvesbina: Naš narodni žalni dan (Dr. Miha Krek); “Kdo bo koga — Mi njih ali oni nas?” (Radivoj Rigler); Odmevi Hruščevega obiska (“nk”). Dr. Kuharjevi govori iz Londona; Namesto kritike; Cerkev v Jugoslaviji; Spominsko leto (S. P.); Da se poznamo; Iz društvenega življenja.
ESLOVENIA UBRE
Editor responsable: Milos Store Redactor: José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Airee Argentina
CORREO ARGENTINO Central B	FRANQUEO PAGADO Concesión N? 8775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N? *824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 650854	
Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1960 za Argentino $ 340.—.
OBVESTILA
Tretji kulturni večer SKA bo posvečen spominu letos preminulega pisatelja Ivana Preglja. Prireditev bo v soboto, dne 4. junija ob 19 uri v dvorani Bull-rich, Sarandi 41. — četrti kulturni večer bo pa v soboto dne 18. junija, tudi v dvorani Bullrich. Predaval bo g. Marijan Marolt o abstraktni umetnosti.
Spominski večer pisatelju Ivana Preglju, ki ga priredi Slovenska kultura-na akcija v soboti), dne 4. junija ob 19. uri v dvorani Bullrich, Sarandi 41, bo obsegal: 1. Pregljevi aforizmi o poslanstvu umetnika; 2. Pregelj — pisatelj (govori Ruda Jurčeč); 3. Ivan Pregelj, Prečudežno romanje Matkove Tine. — Odmor. — 4. Pregljeve glose o sebi kot človeku; 5. Pregelj kot človek in srečanja z njim (govori dr. Tine Debeljak); 6. Ivan Pregelj: Gospoda Matije zadnji gos. — Med odmorom bodo na ogled rokopisi iz Pregljeve ostaline in njih razlaga.
Slovenska pesem na buenosaireški Državni radijski postaji
Tercet in kvartet Finkovih bo imel 18. junija ob 18 uri (sobota) polurni koncert na Državni radijski postaji (Radio nacional) in sicer v oddaji “Jóvenes concertistas argentinos”. Poleg Mu-sorgskega, Palestrine in Paribenija so na sporedu dve skladbi Petelina - Gallusa (Ecce quomodo moritur iustus in. Gebet in Todesnot), obe v izvedbi kvarteta, Geržiničev solospev za bariton Jesenska pesem, Marija Kogoja Zvončki v izvedbi terceta ter Venček slovenskih narodnih v priredbi Alojzija Geržiniča. Samospeve bo pri klavirju spremljal prof. Geržinič.
Slov. kult. akcija objavlja, da je izšla knjiga Slovenska likovna umetnost v zamejstvu. Knjigo je uredil in uvod napisal Marijan Marolt. Naročniki morejo knjigo dvigniti tudi pri poverjenikih in v upravi,- Alvarado 350, Ramos Mejia.
SKAD vabi sve svoje člane in prijatelje na prvi redni sestanek nove poslovne dobe, ki bo v soboto, 11. junija ob 19 uri v Slov. hiši. Glavna točka bo debata o delovanju Društva Slovencev.
Odbor.
Društvo slov. protikomunističnih borcev vabi vse člane in prijatelje k udeležbi Requiema, ki bo za vse rajne borce v nedeljo 19. junija v Slovenski kapeli na Ramón Falconu 4158, po maši,, ki bo ob pol 10. Zatem bo predavanje strokovnega načelnika DSPB g. Radivo-ja Riglerja o temi: Ali je bil neizogiben naš zlom leta 1941?
Padlih domobrancev se bo Slovenska fantovska zveza še posebej spominjala. Zanje bo sv. maša, na sestanku se jih bomo spominjali z domobranskimi pesmimi, bivši domobranec bo pa pripovedoval svoje doživljaje. Vsi člani in prijatelji vabljeni. Kraj in čas bomo še pravočasno sporočili.	Odbor.
Nogometna tekma med moštvoma Mladinski dom in Austria B bo. v nedelja, 5. junija t. 1. od 10. uri na igrišču v Don Boscu.
Pri predstavi Cankarjevih Hlapcev v nedeljo dne 29. maja t. 1. v cerkveni dvorani v Ciudadeli sta ga Ema Kessler Blejec in Pavle Homan nabrala med rojaki $ 202.— za spopolnitev osrednje slovenske knjižnice. Odbor DS se vsem darovalcem iskreno zahvaljuje.
Lojze Novak
izključno zastopstvo FOTO OPTIKA
B It U E 91 A
A vda. de Mayo 311, Ramos Mejia
svetuje in se priporoča.
SOLIDNE CENE IN DELO
Če se boste sklicevali na tale oglas, boste pri nakupu dobili 20% popusta. '
Slov. planinsko društvo
vabi na
DRUŽABNO PRIREDITEV
11. junija 1960 ob 21. uri
v prostorih Kluba Excelsior Santos Lugares — c. Patricias 457
ORKESTER MOULIN ROUGE
Prva nedelja v juniju
Žalni dan vse slovenske skupnosti, dan posvečen našim junakom in mučencem! Proslavimo in počastimo njihov spomin, utrdimo se v zvestobi idealom, za katere so prelili svojo kri in dali življenje, navdušimo se za vztrbjno borbo, ki naj vsem Slovencem prinese dan svobode!
Zato pohitimo vsi na
S W# M I M S K O PROSLAV»
ki bo v nedeljo 5. junija 1960 ob 16. uri popoldne v dvorani Kolegija San José v ul. Azcuénaga 160, Buenos Aires.
Nastopili bodo: Slovenski pevski zbor Gallus, zbor Slovenske dekliške organizacije in Mladinski zbor Gallusa. Govornik g. Albin Magister ml.
Po proslavi — okrog 17.30 v kapeli poleg dvorane sv. maša za vse pokojne žrtve in molitev za rajne Reši me.
Društvo Slovencev