Poštnina plačana v gotovini. CENA 2 DIN. SLOVENSKI SPORT izhaja vsako sredo ~ Stane četrtletno Din 20 — Oglasi po tarifu. ~ Uredništvo: Ljubljana, Linhar-lova ul. 5 ~ Dopisi za uredništvo: Poštni predal 18 ~ List se naroča v upravi: Ljubljana, Kolodvorska ul. 26 ~ Račun . ~ ~ ~ pošt. hran. v Ljubljani št. 11913 ~ Rokopisi se ne vračajo ~ ~ ~ ~ ‘Teto I ;>-------------------—------------------- Naš pojav J Slovenci nismo niti velik narod n ti ^ nimamo časopisja na taki stopnji, da bi se enovi strokovni listi ne opazili. Vendar sc, je pripetilo, da se je po tfieh in pol letih ippestanka skupina idealistov odločila, ..dati Slovencem zopet list za ono panogo ^ hašega javnega življenja, ki bi ji morala j Po njeni važnosti posvečati javnost mnogo '' več pažnje, to je za sport, za telesno . °dgojo naše mladine in našega naroda. In ji ta list je ostal v dnevnem časopisju ne-‘ °pažen. Baš prvi Športe, ki je izhajal v letih 1920—1922, je vsled svojega prenehanja g Povzročil, da se je tudi pri nas v dnevnem časopisju organizirala rubrika za ni športni pokret in za športno propagando in dane p imajo vsi naši dnevniki že tudi Svcj;e športne urednike. In vendar! Niso našli, da je za naše javno življenje izhajanje športnega lista toliko važno, da bi ga registrirali, da bi svoje čitatelje opomnili nanj, dasi prinašajo često športne ''osti iz krajev, katerih najbrže 90 odstotkov čitateljev sploh ne pozna. Razmere v športnem življenju pri nas So povzročile, da skupini športnikov naš ^Pojav ni bil simpatičen. Ta skupina je ho-jMa naš list na povsem nefair, da celo »ezakonit način onemogočiti. Navidezno * interesom za naš list se je po svojem odposlancu (informirala pri nas o vseh Pripravah, nato pa je izdala svoj športni »N točno po našem osnutku z istim ime^ *°ni in na isti način, kot smo ga za-1111 slili mi. Slovenski Narod je ožigosal ta po-iav, vendar dobi iz dotičnega članka nepoučeni utis, da se enako obsoja nas, ki smp po prestanku skoro štirih let, v ka-[ofih ni našel nihče interesa na športnem J*shi, z velikimi gmotnimi žrtvami hoteli ^ ustvari ti športni list, ki bi bil v dogled-nein času lahko izpolnil vse zahteve, kot ^ope, ki so prišli z drugim listom z enakim -T^nom — toda s prozornim namenom, v® dvomimo o dobrohotnem namenu do-,g enega članka, vendar smatramo, da bi se oral gladiti poziv na izmirjenje v drugi 0 diki Nehajo nai oni ki ne delajo prav! Mi bomo skušali svoj načrt izvesti in 1 °d športnikov samih bo odvisno, ali bo V Ljubljani, dne 10. marca 1926 Št. 2 naš načrt hitreje ali kasnejle izvedljiv, javnega življenja in ki ne bazirajo na Na dnevno časopisje pa apeliramo, naj kupčijski podlagi, bolj simpatično kot spremlja take pojave, ki so v interesu doslej. izredna skupščina LNP-a Burne debate. Zmaga sedanjega odbora. Kriza nerešena. Z veliko napetostjo in ogromnim zanimanjem vseh, ne samo nogometnih nego tudi drugih športnih faktorjev pričakovana izredna skupščina LNP-a, katere sklicanje je zahtevalo v smislu podsaveznih pravil skoraj dve tretjini včlanjenih klubov, se je vršila pretekli četrtek v steklenem salonu kolodvorske restavracije. — Udeležba je 'bila zelo številna. Na skupščini so se zbrali razen odbora delegati vseh 17 klubov in številni novinarji. Kot odbornik saveza je prisostvoval skupščini predsednik ASK Primorja dr. Birsa. — V salonu je vladalo nekako slavnostno razpoloženje; oba tabora sta se zavedala važnosti večera. —. Ob pol 9. je predsednik LNP g. Jaklič otvoril skupščino. Pozdravil je odbornika JNS-a dr. Birso in ostale delegate našiti klubov ter se zahvalil za izredno številno udeležbo. Obenem se je zahvalil delegatom za veliko vnemo, s katero spremljajo razvoj nogometnega športa v Sloveniji ter izrazil željo, da naj se današnji večer zaključi v zadovoljstvo vseh delegatov in prinese one uspehe, ki jih vsi pravi športniki želijo. — Nato je imenoval za zapisnikarja g. Kumpa, za overovatelja zapisnika pa gg. Planinška in inž. Debelaka. G. Sever (Hermes) predlaga, naj bosta overovatelja po en zastopnik izven-Ijubljanskih in ljubljanskih klubov. — Kot drugi overovatelj je imenovan g. Oberlindtner (Ptuj). Predsednik izvaja dalje, da je vzrok sklicanja izredne skupščine z ozirom na objavljene notice po časopisih dobro znan. — Prepričal se je sam pri vseh klubih o njihovih željah in zahtevah ter zvedel, da želijo popolnega dogovora radi bodočnosti nogometa v Sloveniji, dogovora radi uprave in vodstva vrhovnih nogometnih forumov. Naprosil je sedaj vse klube, da navedejo vzroke, zakaj s sedanjo upravo in sedanjim vodstvom nišo zadovoljni. Očitki naj pridejo javno na dan! G. dr. Berce (Ilirija) dobi besedo in predlaga glede otvoritvenih formalnosti, naj predsednik v smislu pravil ugotovi, dp se skupščine udeležujejo delegati, ki ji (imajo pravico prisostvovati. — Za verifikacijo poverilnic dosedanja pravila ne predvidevajo načina. Nova pravila, kakor so bila sprejeta na zadnji izredni skupščini JNS-a, pa določajo, da naj se izvoli poseben odsek, ki skupno s funkcionarji pregleda in verificira poverilnice. Govornik pričakuje in upa, da bo odbor pristal na njegov predlog in bosta določena še dva delegata, ki naj skupno s tajnikom podsaveza opravita verifikacijski posel. — Končno predlaga v ta odsek gg. Baltezarja in Frankla. — Predlogu ugovarja predsednik kakor tudi blagajnik g. Bul je vi 6. ki izjavi, da so bila nova pravila sprejeta 28. februarja z veljavnostjo od 1. aprila t. 1. Vsled tega se bo postopalo po starih pravilih t. j., da verificira poverilnice tajnik in objavi rezultat. Nato se vname burna debata radi verifikacije. — Govorili so gg. inž. Debelak. Sever, dr. Kandare, Wagner, Oberlindtner, dr. Berce in Buljevič. — D očim je vlada govorila zato, da za verifikacijo ni treba posebnega odseka, je opozicija končno prodrla s predlogom, da se določijo v verifikacijski odsek še trije delegati, ki naj skupno s tajnikom pregledajo poverilnice. — V ta odbor so bili delegirani gg. Franki (Rapid), Baltezar (Ilirija) in dr. Košiša (Primorje). — Po desetminutni pavzi je p recital tajnik rezultat. — Verificiranih je bilo 16 klubov, poverilnica S K Svobode (Maribor) je bila razveljavljena. Posamezne klube so zastopali gg.: inž. Debelak, dr. Košiša (ASK Primorje); Dorčec. Bucik (Slovan); Planinšek, Bedjanič (1. SSK Maribor); dr. Birsa, Planinšek (S. K. Merkur); Vičič, Vukovič (Svoboda Ljubljana); K reli (Atletiki Celje); Papov, Negovetič (Red Star Celje); NVerbnig (Šoštanj); NVagner (S. K. Celje); Oberlindtner. Sam ud n (S. K. Ptuj); Baltezar, Janežič (S. K. Mura); Osebig. Franki (S. D. Rapid); Vončina, Smole (S. K. Jadran);' Korošec, Dečman (S. K. Siavija); Sever, Bergant (S. K. Hermes) in dr. Berce, dr. Kanaare (S. K. Ilirija). Predsednik je nato prosil še enkrat vse delegate, naj se vse debate vršijo v dostojnem tonu, in naj se izogibajo osebniii napadov, ker to ni namen večera. Nato je povzel besedo g. dr. Birsa ter obrazložil prlavno stanje verifikacijske zadeve. — Pravila točno predvidevajo, da odloča o verifikaciji tajnik. Tega ne spremeni niti dejstvo, da se je na saveznih skupščinah običajno imenovalo poseben verifikacijski odsek. Pravico verificiranja osebnosti ima samo predsedstvo ozir. tajnik. Glede anula-cije mariborske Svobode zahteva vsied tega, da naj se zaslišijo obojestranski določeni zastopniki in nato verificira poverilnica, ki je kot nazadnje izdana pravilna. Gospod' [Baltezar replicira na izvajjanja predgovornika in povdarja, da je izrek veri-fikacijskega odbora merodajen. Odbor je bil izvoljen od skupščine In so njegovi sklepi brez nadaljne debate izvršni. — Navedel je tudi, da je tajnik sam predlagal uničenje obeh poverilnic mariborske Svobode. Vsied tega prosi, da se čim prej preide na dnevni red. G. B u 1 j e v i ć poziva ponovno predsednika, naj se drži pravil in pozove skupščino, naj mirno preudari zadevo, ker je sicer vsak zaključek nemogoč. Po govorih raznih govornikov, ki ugovarjajo in odobravajo anulacijo poverilnice S. K. Svobode iz Maribora prosi predsednik tajnika, naj prečita ves materijal, ki ga ima v zadevi na razpolago. — Zborovalci prekinjajo govornika z raznimi — nesportskimi —-medklici. — Napetost med obema grupama narašča. — Blagajnik Buljevič zapusti razburjen svoje mesto in odide. Na poziv predsednika dobi besedo delegat Svobode, ki v kratkih besedah protestira proti temu, kar je odločil verifikacijski 'odbor. Nato se zasliši g. O s e b i g , ki pripoveduje historijat o poverilnici S. K. Svobode. - G. inž. Debelak zavzame v zadevi energično stališče ter še enkrat pozove predsednika. naj varuje pravilno stališče. Po njegovem mnenju ne gre, da bi se kakemu tukaj zastopanemu klubu kratila pravica. G. Sever replicira in naglaša, da je predsednik priznal delo verifikacijskega odbora in dal rezultat preči tati. — Vsaka debata post festum je odveč. G. Jaklič preide ua agitacijo, o kateri se je ravnokar burno debatiralo, in naglaša. da je v tem pogledu padla športna morala na najnižje. — Starim športnikom se krči srce. ko vidijo, s kakšnimi metodami nastopajo klubi proti klubom. Poziva delegate, naj krenejo na druga pota. Končno odobri razveljavljenje obeh poverilnic. Nato pozove imenoma poedine klube, da javno izrečejo svoje pritožbe in ugovore proti njemu in sedanjemu delovanju LNP-a. Za mariborski Rapid odgovarja g. O s e b i g . ki v kratkem izjavi, da predsednik ni zakrivil ničesar. Ni pa prav, da je v podsavezu zastopan samo en klub. — V centrali naj bodo zastopniki vseh klubov, ki so stalno v Ljubljani in delegati zunanjih klubov. G. Jaklič takoj odgovarja in naglaša, da ni krivda tistih gospodov, ki sedaj delu- jejo v dobrobit slovenskega sporta, če so se poedini delegati klubov vedli nedostojno in če so gotovi izstopili iz podsaveza, ne da bi bil klub imenoval njihove zastopnike. — Nato prosi za ugovore S. K. Slavijo (Ljubljana). Predsednik g. Kj? r o š e c izjavi, da Slavi ja kot znani najmlajši klub v Ljubljani zahteva edino to, da so v LNP zastopani vsi klubi in sicer iz razloga, ker je g. predsednik povdarjal. da smo bratje v eni družini, vsied česar imamo pravico odločati v tistem forumu, v kateremu morajo biti zastopani vsi klubi. — Osebno je pripomnil še toliko, da mu je neki podsavezni govornik direktno grozil, da bo njegov klub čutil posledice, če bo deloval v tem smislu. Predsednik odgovarja, da se je treba mlademu klubu za bodoče delovanje učiti. Izjavil je, da mu je predsednik Slavije svoječasno ustmeno izjavil, da Slavija ne prizna avtoritete. Gi Korošec ugovarja. G. Jaklič nadaljuje, da je sedaj med športnimi klubi sploh običaj, da vsako izjavo trikrat prekličejo, -r- Ali je to možato? (Ali ni še kaj hujšega? Op. ur.) Na vprašanje o ugovorih S. K. Mure (Murska Sobota) odgovarja g. Baltezar, da je Murska Sobota najbolj oddaljena od sedeža podsaveza in vsied tega ne more aktivno posegati v delovanje. — Klub pa se je pridružil akciji klubov v LNP-u. da mora biti ta sestavljen tako, da ne bo odločala ogromna večina, temveč vsi klubi po proporcu. Predsednik vzame izjavo na znanje in pozove o istem S. K. Jadrana. — G. Smole izvaja, da so ta vprašanja na posamezne klube pravzaprav nepotrebna. Jadran se bori za načelo, da morajo biti v LNP zastopani vsi klubi enako, ne pa da nosi en klub večino, dasi skuša z raznimi obljubami druge klube kupiti. — Pri tej priliki je padel na medklic tudi očitek proti dr. Birsi. Za Hermes navaja g. Sever kot vzrok nezadovoljstva samo eden t. j. LNP naj vodijo zastopniki vseh klubov po proporcu. Predsednik vprašuje nadaljne klube. Opozicija protestira, češ da je to nepotrebno. Predsednik izvaja, da hoče javnosti zadostiti in pojasniti, kaj je LNP zagrešil, da se mu daje to klofuto. Za Atletike (Celje) govori g. K r e 11 (na izrečno dovoljenje v nemščini!), da je pričakoval. da se bo delalo sportsko, ne pa tako, kot vidi tukaj. Provinca želi samo, da bi se v Ljubljani delalo tako, da bi lahko delali tudi zunaj. S. K. Šoštanj nima pritožbe. Nato je govoril g. Vičič, zastopnik ljubljanske Svobode, ki stoji kot proletarski klub na stališču, da morajo biti v podsavezu zastopani vsi klubi. Govornik zahteva, da naj se vrne mariborski Svobodi pravica glasovanja. Za nekaterimi klubi, ki niso odgovarjali na predsedniško vprašanje — kar je v ostalem bilo itak samo po sebi jasno — je dobil besedo g. dr. Berce (Ilirija), ki v daljšem govoru kot zastopnik najbolj razkričanega sovražnika sedanjega podsaveznega odbora predvsem ugotavlja, da akcija, ki jo je započela Ilirija, da vrže ta odbor, ni naperjena niti proti klubom, niti proti aktivnim športnikom, temveč proti sistemu, ki se ga uvaja v nas sport. Kot dolgoletni športnik stoji go- vornik na stališču, da je treba smatrati za j glavno načelo, da se v korist celotnim interesom pusti privatne interese v nemar. Posamezni klubi hočejo pritegniti odločujočo oblast v svoje roke, ostali pa *so brez zastopa. Res je, da so imeli svoje zastopnike, Id so svoja mesta odložili. Treba pa je razmotriti vzroke, ki so jih gnali od dela. Pri športnih klubih in organizacijah so se osnovala mesto večine in manjšine v parlamentarnem smislu besede — bojna društva. Ker so gotovi krogi zasledovali pri tem zasebne interese in razne prozorne interese, ki so bili v na- j sprotju z zasebnimi interesi drugih oseb, je sledila kot nadaljna posledica opozicija. Nastala sta dva tabora, ne po idejah, temveč po zasebnih interesih. Izid j učite v je bila gotovo p rekruta kazen za one, ki so odložili svoja mesta. Govornik omeni med temi g. Betetta, ki deluje 18 let kot aktiven športnik in soustanovitelj slovenskega nogometa. V času, ko praznuje njegov klub 15 letnico, se ga izključi iz kluba in onemogoči njegovo delo za klub. Dalje govori o članku dr. Birse v zagrebških »Novostih«, kjer hoče pisec naslikati razmere v ljubljanskem nogometu drugačne kot so v resnici. — Znano mu je, zakaj je izšel ta članek nekaj dni pred izredno glavno skupščino JNS-a. Končno pripoveduje predsednik Ilirije o zadnjih pogajanjih med Ilirijo in Primorjem in pravi, da obžaluje, da se drugi dogovorjeni sestanek ni mogel vršiti. — Poleg tega so se odnošaji ■ med tem zopet poostrili. — Govornik apelira na vse, naj opuste osebne interese in uveljavijo v vodstvu nogometne organizacije zdrava načela. G. Jaklič odgovarja dr. Bercetu iu naglaša, da je tudi on bil vedno za sporazum. Drugi sestanek, ki bi se bil imel vršiti, ni bil izvedljiv, ker j[e bil govornik /službeno zadržan. Prepričan je, da so vsi za sporazum, toda brvi n i. Na obeh straneh se je delalo s (polnim zaupanjjem. Govornik (je uverjen, da bi se lahko po doseženem sporazumu pričelo novo delo. (Živahno odobravanje.) Za delegatom S. K. Celja g. W a g n e r-j e m , ki je tudi za sporazum, govori zastopnik S. K. Ruja g. Oberi indtner, ki prinaša nekaj pritožb radi delovanja MO v Mariboru ozir. LNP-a. Govornik citira tudi besedilo »neodvisnega tednika pod istim imenom« ter graja njegov ton, ki nikakor ni sportski. Nato povzame besedo tajnik LNP g. Kuret ter odgovarja na pritožbe S. K. Ptuja radi protesta v tekmi Ptuj—Merkur. G. Kuret pojasnjuje nato očitek glede izdanih podpor. Podporo Din 500.— je dobil samo S. K. Red Star v Celju. Nato razvija govornik zgodovino nasprotstva med Ilirijo in Primorjem. Stvar je dobivala vedno ostrejše oblike. Danes so gotovi ljudje, ki živijo v sportu samo za osebne ambicije. - Kar se tiče zahteve po proporcu, je govornik mnenja, da je pravična. O brezhibnem delovanju LNP-a priča dejstvo, da je na zadnji skupščini savez razmišjal o tem, da bi priključil ZNP LNP-u. ker je njegovo delo pravilno in pošteno. Nato je tajnik pojasnil črtanje Šoštanja s posebnim ozirom na podsavezna pravila- Med delegati padajo medklici: Na dnevni red! Vse vemo! Predsednik poziva k redu in tajnik nadaljuje s pojasnili o anulaciji dveh sklepov’ LNP-a na njegov predlog. — Nato dobi besedo g. Bal t e za r in naglasa. da je na dnevnem redu izvolitev novega upravnega in revizijonalnega odbora in prosi predsednika, naj da na glasovanje, da se preide na dnevni red, posebno vsled tega, ker morajo zunanji delegati pol ure pozneje odpotovati. (Kar pa se pozneje ni zgodilo. Op. ur). Predsednik ponovno naglasa, da mora odbor podati svoje poročilo, da bodo lahko delegati dobili sliko o delovanju sedanjega odbora in presodili dejansko stanje o razmerah v LNP. — ... Nate dobi besedo blagajnik g. Suljevič. ki izvaja, da bi se izredna skupščina sploh ne vršila, če bi hoteli postopati pravilno. Dnevni red opozicije obsega samo točko: Volitve upravnega in revizijonalnega odbora. Ker pa ta odbor obstoja in ni odstopil, ne bi bilo mogoče voliti drugega. — Govornik govori nato o proporcu, o teoriji in praksi. — Nato navaja primer ing. Bloudka, ki je baje skušal pridobiti brata Ermana za Ilirijo. — Medklici: »Uršič, Zemljak!« — G. Suljevič izjavlja, da je odbor pripravljen sprejeti pošten in nepošten boj. Zmagal bo na vsak način. O blagajni je poročal, da je v dobrem stanju. Zimski turnir je prinesel 9000.— Din bruto dohodkov. — Za njim je nastopil v daljšem govoru delegat SSK Maribora g.'Planinšek, ki ponovno na dolgo in široko, toda v vznešenih besedah, razloži principe idealnega propor-cijonalnega sistema. Najboljši dokaz, da je delo sedanjega odbora v redu, je dejstvo, da je savez vse najnovejše ukrepe podsaveza sankcijoniral. Opozicija ni dosledna, ako zahteva sedaj proporc, preje pa je sama odšla iz odbora. Tudi govornik je za sporazum, vendar sedaj ni časa za to. Vsi klubi so soglasno izrekli zaupnico predsedniku, ki moralno odgovarja za delo vsega odbora. H koncu apelira na vse delegate, naj pri volitvah opuste fanatizem in volijo tako. da bo prišlo do složnega dela. Potem bo vsako leto samo ena glavna skupščina in na tej ne bo treba odgovarjati na napade fanatičnega egoizma. Nato dobi besedo g. dr. Birsa, ki v daljšem in precej razburjenem govoru reagira na izvajanja dr. Berceta. Govornik se je umaknil iz vseh forumov in se posvetil samo notranje-organiza toru emu delu v klubu. Misel za sporazum je pozdravil z navdušenjem. Med temi pogajanji pa je prejel klub poziv k izredni skupščini. Nato je branil čast odbora, reagiral na opombe dr. Berceta radi Betetta in izjavil, da je v Sloveniji še najmanj 20 takih delavcev, ki imajo toliko zaslug za nogomet. Končno razlaga na dolgo genezo članka v »Novostih« in dosledno pobija vse dr. Bercetove trditve. G. dr. Berce kratko replicira, nakar protestira g. O b e r 1 i n d t n e r proti nekaterim izjavam tajnika. Nato dobi besedo g. inž. Debelak, ki se ga radi naraščajočega šuma in protestov opozicije slabo sliši. — Govori o poverilnici mariborske Svobode in ostalih nogometnih prilikah v Ljubljani in provinci. Med njegovim govorom je stavil g. Samuda (S. K. Ptuj) nujen predlog, da se preide na dnevni red. Nato je govornik nadaljeval svoj govor. — Za njim je g. Kuret oficijelno obvestil delegate o načinu glasovanja ter razdelil gla- sovnice. — Nato je sledil četrturni odmor. — — Po odmoru je g. Jaklič imenoval- za skrutinatorja gg. Krella in inž. Debelaka. — Volitve so se vršile za oba odbora obenem. Oddanih je bilo 19 glasov; od teh so prejeli: po 19 glasov (10 na listi g. Jakliča, 9 na listi g. dr. Kropivnika) gg. inž. Struna in Matjašič; po 10 glasov: Jaklič, Kuret, Vičič, Buljevič, Dorčec, Bedjanič, Arhar, Kanc, Batista; po 9 glasov: Kunaver, Malovrh, (dr. Kropivnik, inž. Hrovatin), Mahkovec, Gosar, Sever, Wagner, Krell, (Šircelj) Smole. Kosem, Ose-big. Dva odbornika izmed slednjih (razen predsedstva in že izvoljenih) bosta izžrebana. V revizijonalni odbor so bili izvoljeni gg.: Samuda, Gregorič, Kovač. Ker je skrutinator prečrtal 19 glasov za g. inž. Struno kot podpredsednika, je protestiral g. Balte za r, češ. da ga ni volil za podpredsednika. Formelna napaka je bila nato popravljena. — Ob tričetrt na 1. je predsednik med burnimi protesti opozicije, ki je medtem po izjavah svojih delegatov ugotovila, da je glasovalo za njeno listo 10 klubov, zaključil izredno glavno skupščino. — Kaj je sedaj? Vsled neverjetnega na-klučja. da je bil rezultat po skrutiniju drugačen kot pa so ga mogli ugotoviti delegati opozicije po častnih besedah sami, — je kriza postala še ostrejša. D očim je »vlada« s triumfom in nekim nerazumljivim zadoščenjem prevzela agende, je opozicija posegla zopet po vseh mogočih sredstvih, da izpodbija rezultat volitev in povdarja številčno razmerje klubov, Ivi so sedaj še bolj — nespravljivo — na eni ali dingi strani. Žalostno je, da je treba razmotrivati ravno v sportu o stvareh, ki se sicer ne dogajajo v organizacijah. Zakaj posamezna stranka ne pokaže napram drugi več koncili jautnosti? Če opozicija razočarana zahteva revizijo skrutinija, zakaj se ji tega ne dovoli. Če je vsem toliko do sprave in pomirjenja, zakaj ne opuščajo stvari, ki samo vznemirjajo duhove in rodijo gorje. Danes moramo s strahom ugotoviti, da gre naša nogometna osrednja organizacija —■ in z njo ves nogomet — z rapidno hitrostjo navzdol. Kam bo to privedlo, je na dlani. — Po skupščini so se sestali delegati opozicij onalnih klubov ter sestavili izjavo, ki so jo naslednje jutra dostavili vsem uredništvom dnevnikov in JNS-u v Zagrebu. Izjava se glasi dobesedno: Delegati podpisanih 10 klubov od 16, ki so bili pravomoćno zastopani na izredni glavni skupščini LNP dne 4. marca 1926 konstatirajo sledeča dejstva oz. podajajo sledečo izjavo pod svojo častno besedo: 1. Da so oddali glasovnice za listo prof. dr. Kropivnika, ki se glasi: upravni odbor: predsednik: prof. dr. R. Kropivnik, podpredsednik: ing. Hrovatin (Hermes), tajnik L: Šircelj Hinko (Ilirija), tajnik II: Mahkovec Al. fIlirija), blagajnik: Matjašič Oton (Jadran), odborniki: ing. Struna (Primorje), Smole Jos. (Jadran), Gosar Anton (Slavija), Sever Hr. (Hermes), Kosem Drago (Slovan), Wagner J. (Celje), Krell Jos. (Celje), Osebni k Ant. (Maribor), reviz. o.: Samuda (Ptuj), Arhar (Hermes), in katera lista je torej dobila absolutno večino. 2. Da je skrutinij navzlic temu izkazal zmago nasprotne liste. B. Da je vodil predsednik LNP g. Jaklič zbor proti vsem načelom parlamentarizma ter ni dal na glasovanje predlogov: a) da se preide na dnevni red (predlagatelji: dr. Berce, dr. Kandare, Baltesar, VVagner, Vončina, Samuda), b) predlog za nezaupnico (predlagatelj Ober-lindtner), c) večkratni predlog za zaključek debate, d) predlog za razveljavljenje volitev in nove volitve (predlagatelj Sever). 4. Na reklamacije proti priznanju volitev je predsednik g. Jaklič odklonil delegatom gg. Samuda, Baltazar, Janežič, Osebig vpogled v volilne listke. Z ozirom na gornje ugotovitve ugovarjajo podpisani delegati kot predstavniki večine izredne glavne skupščine pravo obstoja odboru, kateremu načeluje g. Jaklič ter zahtevajo, da se prizna kot pravomoćno in veljavno izvoljeni odbor, katerega so navedli zgoraj (predsednik prof. dr. Kropivnik). Ljubljana, dne 5. marca 1926 po izredni gl. skupščini LNP ob 1. uri. Sledijo podpisi delegatov klubov SK. Jadran, SK. Ilirija, ZSK Hermes, SK. Slavija, SD Šoštanj, Atletski SK (Celje), SK Celje, SD Rapid (Maribor), SK Ptuj, SK. Mura (Murska Sob.). Tako je sedaj stanje v LNP še bolj nepojasnjeno kot je bilo pred skupščino. Pričakujemo, da bo savez pretresel dejanski stan in spravil našo nogometno centralo čimprei v red. Priprave za Amsterdam drugje in pri nas Vse države se že mrzlično pripravljajo na prihodnjo olimpijado, ki bo, kakor znano v Amsterdamu leta 1928. Stremljenje vseh držav je, kolikor mogoče častno zastopati svojo domovino na največji športni priredi-t\ i sveta. I udi pri nas se je treba resno prijeti dela, da ne ostanemo za drugimi narodi. Kratka je doba, ki nas loči od olimpijade. Le dve poletji, v celem približno 10 mesecev nam preostaja časa. Vse kaže, da Amsterdam, kar ne tiče rezultatov, ne bo ostajal za prejšnjimi olimpijadami. Ako primerjamo nekatere lahkoatletske rezultate zadnjih dveh olimpijad, si moremo predočiti sliko prihodnje olimpijade: Anvers 1920 Pa-iz 1924 Amsterdam 1928 200 m 22 21.6 21.2 400 m 49.6 47.6 47 800 m 1 : 53.4 1 :52.4 1 : 51.4 1500 m 4 : 1.8 3 : 53.6 3.50 5000 m 14 : 55.6 14 : 31.2 14 : 10 skok v višino 1.936 1.98 2.03 skok v daljavo 7.15 7.445 7.80 met krogle 14.81 14.995 15.30 met diska 44.685 46.15 49 To je samo nekaj lahkoatletskih prime- rov, v drugih panogah tudi ne moremo pri-čakovati drugega. Oglejmo si druge narode in poiščimo -vzroke njihovih uspehov. , Mogoče najdemo uspešen recept, da ne bomo baš Jugoslovani med zadnjimi. V prvi vrsti je Amerika, ki je na dosedanjih olimpijadah žela naj večje lavorike. Njeni atleti, svesti si moči nad drugimi narodi, kratkomalo pregazijo druge konkurente in to vsled stare športne tradicije. Njihove univerze so prvovrstne športne organizacije, ki vzgajajo prave športne fenomene, takozvane kanone za olimpijado. Anglija, ki se v Anverzu ni posebno dobro odrezala, je v Parizu dokazala, kaj more angleška vztrajnost. Že prvi dan olimpijade je bil naravnost senzacijonalen. Anglež Abraham s je zmagal v teku na 100 m, dosedanjo absolutno domeno Amerike. Prihodnji dnevi so prinesli nove lovorike Lidell in Stallard sta zmagala na 400 ozir. 800 m Pri Angležih je sport splošna last, z njim so si pridobili zdravje, moč in železno energijo. Ves narod goji v prostem času šport, vsi stanovi so zastopani: dijaki, duhovščina, vojaštvo. policija in delavstvo. Mala Finska, po številu prebivalstva šibkejša od Jugoslavije, ima že takorekoč monopol za daljše proge in pa rokoborbo. Finci so od narave nadarjen narod, ki si je na solncu utrdil svoje zdravje in vsled svoje vztrajnosti, največ pa vsled znamenite finske masaže, dosegel sijajne uspehe. Nemčija, ki se vsled zabrane ni udeležila zadnjih dveh olimpijad, se z vso nji lastno energijo pripravlja na Amsterdam. Ves svet je radoveden, kako se ho Nemčija obnesla v Amsterdamu in tega se Nemci dobro zavedajo. Ves narod sodeluje pri pripravah, eden aktivno, dingi z nasvetom, ostali pa z denarnimi prispevki. Vsakomur je po imenu znan Houben, ki je nedavno potolkel ameriško sprintersko elito. V plavanju ima Nemčija močan atout. Nemčija se zaveda, da je treba poleg duševne tudi telesne vaje, kajti telesna vzgoja je internari-jonalno merilo za vzgojo vobče. To so države, med katerimi se bo v prvi vrsti vršila borba za prvenstvo, da ne omenimo Švedske, Francije in Norveške, katerih sport je tudi na visokem nivoju. Kako je pa pri nas? Kako stoje naše akcije za bodočo olimpijado? Naša država je mlada, isto tako njen sport. Jugoslavija sicer ne bo imela odločilne besede med omenjenimi državami, vendar mora gledati, da pošlje v Amsterdam kolikor mogoče dobre reprezentante, ki bodo častno zastopali naš šport. A ko je mala Finska zmožna absolutno dominirati v nekaterih panogah, zakaj bi mi jtega ne bili zmožni? Pri nas, posebno v Bosni, je metanje kamenja narodna igra. Ali bi se ne moglo izmed teh orjakov dobiti enega, ki bi pod vodstvom dobrega trenerja postavil svojega moža v 'metanju krogle ? Tudi med sokolstvom imamo talentirane moči, manjka le racijonalne trenaže in vzpodbude. Pri nas goji sport večinoma dijaštvo, torej naša bodoča inteligenca. Tudi pri drugih narodih je večina olimpijskih tekmovalcev dijakov in narod ne vidi v njih samo svojih športnih reprezentantov, temveč tudi kot bodočo inteligenco tudi voditelja naroda. Samo iz tega vidika moramo gledati olimpijado in le na ta način bomo spoznali, kak pomen ima olimpijada za vsak narod. Torej na delo, dokler je še čas! Priporočajte „Slov. sport!“ Dr. M. Trening in njegove podlage V prvotnem smislu besede znači »sport« gojenje telesnih vaj. spojeno s stremljenjem po kar najboljših uspehih — po zmagi — potom popolne izrabe telesne sile in vztrajnosti. Prvenstvena tekmovanja nam kažejo, da velja ta definicija v principu tudi še danes — akoravno so postala naziranja v bistvu sporta polagoma bolj liberalna. Brezdvomno je rodil in rodi sport krasne uspehe — seveda imajo slednji tudi protiutež v neprijetnih posledicah, katere so morali nekateri športniki opaziti na lastnem telesu — vsled pretiranega sporta. Ako so naziranja o koristi sporta deljena, je to pripisati navedenem dejstvu. Po-vdariti pa je treba, da so pri sportu vsa razočaranja, ki se tičejo zdravja — precej nepotrebna — oziroma jih sploh ne bi bilo — pri pravilnem treningu — in zdravo razvitem častihlepju. — Pod treningom razumem smiselno individualno vežbanje posameznika — primerno njegovi konstituciji. To vežbanje se vrši navadno na športnem prostoru, ali v primernem športnem lokalu. Dodati pa je treba, da mora pravi športnik tudi izven športnih prostorov — treningu primerno živeti. Šele potem se lahko govori o treningu — ko je tudi slednji pogoj izpolnjen. Da se razume, kar pojmujem pod smiselnim individualnim vežbanjem, je beba obr- NOGOMET — Iz Ljubljane Začetek prvenstvene sezone. Včerajšnje tekme so se vršile v znamenju blata in snega. Popoldanski sneg pomešan z dežjem je pretvoril igrišče v pravcato močvirje, posebno pred obema goloma. Igralci so se pretvorili v črnokožce, kar velja posebno o Jadra-novem vratarju Vidmarju, pri jkateremu absolutno ni bilo mogoče spoznati prvotne barve. Igre niso nudile nikakega športnega užitka. Tekma med Hermesom in Ilirijo se ni vršila, ker je Hermes odpovedal in dobi vsled tega Ilirija z rezultatom 0 : 0. Primorje : Slavija 12 : 0 (6 : 0). Absolutna nad moč Primorja. Slavija (se na zmočenem terenu ni znašla, odločila je tehnično boljša izvežbanost primorskega moštva. Sodnik g. Držaj. Slovan : Jadran 6:2 (2:1). Iznenađenje. Jadran je nastopil le z 10 igralci in od teh samo s štirimi od prve garniture. V prvi polovici dosti odprta igra, kasneje premoč Slovana, ki je zasluženo zmagal. Sodnik g. Možina. Dopoldne se je vršjila samo tekma Slovan rez. : Jadran rez., iki je končala z rezultatom 6 : S za Slovana. Hermesova rezerva proti Iliriji ni nastopita in zgubi vsled tega s 3 : 0. Iz Maribora I. SSK Maribor : Svobda 10 : 3. Iz Murske Sobote Merkur : Mura tl : 1. Iz ostalih krajev države Zagreb: Pričetek pomladanskega prvenstva: Gradjanski : Coneordia 9 : 2 (5 : 1). — Grad-janski v popolni nadmoči. — Najboljši možje v niti pozornost na nekatera tejneljna dejstva narave in na organ, ki tvori pri ostalem zdravem organizmu središče delazmožnosti. Bilo bi to — srce. Srce ima nalogo, da vzdržuje v organizmu zadostni krvni tok. Med drugimi ima ta organ eno važno lastnost: V svojem mišičevju lahko nakupiči rezervne sile. Ako počiva organizem, deluje normalno srce z najmanjšim naporom. Rezervna sila srca je pa ona dodatna moč, ki je potrebna, da izvršuje srce svojo nalogo — ako organi-zem> dela. Imenovani celokupni sili (tvorita absolutno učno moč. Rezervna sila se da povečati — in sicer tako — da izvršuje telo v primernih presledkih polagoma naraščujoče delo. ki leži v mejah trenutno absolutne srčne- moči, — toda ne na skrajnih! Potrebni so pa še pogoji, ki jih nižje omenim. — Krvni tok v telesu stoji pod gotovim pritiskom, ki je odvisen od različnih momentov, ki pa narašča v zdravem organizmu pri delu. Trening je tudi delo, pri katerem raste krvni tlak. in srce je prisiljeno delovati z večjim naporom. Te dodatne moči more črpati srce iz svojih rezervnih sil — jasno samo tako dolgo -dokler jih še kaj ima. Napor, ki ga naj obvladuje — ne sme ležati izven mej absolutne moči — sicer mora srčno mišičevje omagati oz. ohlapni ti. — Pri delu se manjšajo rezervne sile — z njimi pada absolutna srčna sila. (Dalje prih.) moštvu Giller, Szararz, Hitrec in Remec. Coneordia slaba; odgovarjala: sita samo Hammerer in Pavelič I. Sodil je g. Justin razen offside-ov korektno. Publike nad 2000. — Hašk : Željezničari 9 : 0 (1 : 0) Hašk v 1. polčasu dober, v drugem odličen. — Igralci splošno dobri, posebno ugodno so iznenadili Koli-baš, Jeren in Vi nek. Željezničari zelo odporni. Najjačja točka so jim branilci. — Sodil je gosp. Fabris. — Publike okoli 500. — Croatia : Sparta 2 : 0 (1 : 0). Sigurna zmaga boljšega, ki je sedaj na IV. mestu. Sparta je obsojena v I B razred nazaj. — V I. b razredu so bile odigrane: Derby : Makahi 3 : 0 (2 : 0); Tipografija : Viktorija 2 : 1 (1 : 0); Ilirija : Zmaj 3 : 2 (2 : 1); Igrišča so bila razmočena in v zelo slabem stanju. — Beograd: Jugoslavija : Bačka (Subotica) 4:2 (2 : 0). Igra na srednji višini. — Jugoslavija ni pokazala posebnega; Bačka bi bila lahko z malo sreče tudi zmagala. BSK : Mačva (Šabac) 7 : 1. Sarajevo: Hajduk : Sarajevski ŠK 9 : 0 (5 : 0). Prijateljska tekma. Osijek: Slavija : Hajduk 2 : 2. Prvenstvena tekma. — Iz inozemstva Dunaj: Amateure: Admira 7:3 (4:1) WAC.: 1 Rapid 3:1 (1:0), Vienna : Wacker 5 : 4 (2 : 2), i Sportklub: Floridsdorf 4:3 (3:2). — II. neama- 1 terska liga: BAC : Gersthof 8:0 (4 rO), interna- 1 tional: Sturm 07 8 : 2 (3:0), Weisse Elf: Vor-\varts 0' IX- ZLAP: Tek skozi 1 Zagreb 1 km za pokal Balkan Palace-kina. R- IX. ZLAP: Dvomatchi. • IX. Marathon: Narodni meeting za naraščaj. Policija; Revanš Policija—Vojska. X. Ask. Steeplechase 3 km, narodni meeting „ za moštvo 4 atletov. XI. Ask: Crosscountry 3 km za srednješolska j. moštva 4 atletov. XII. Hašk: Grosseountry — prvenstvo srednjih sol 3 km. 5. XII. Hašk: Crosscountry — prvenstva visokih šol 5 km. 19. XII. Makabi: Crosscountry 3 km. KOLESARSTVO IN MOTOC1KL1S11KA — VI. Glavna skupščina Koturaškega Saveza kraljevine SHS se je vršila v nedeljo 7. t. m. v Zagrebu. Zastopanih je bilo 10 klubov. V Savezu je bila težka kriza, posledica ostrih nasprotstev med zagrebškimi kolesarskimi klubi. Predsednik Saveza, arhitekt Weiler, ki je bil dolgoletni predsednik ter je z veliko vnemo deloval za pro-speh kolesarskega sporta, je v jeseni odložil svoje mesto, ter prepustil Savez usodi. Tajnik Lončar, sicer izredno delaven športnik, istotako ni imel veselja do dela z ozirom na prilike v savezu. Tako se je pripetilo, da so zagrebški športniki ponovno ponujali savez v Ljubljano, ki ga pa v pomanjkanju delavcev tudi ni hotela prevzeti. Očitki, naperjeni proti Weilrju, so bili v glavnem ti, da je spremljal naše tekmovalce na olimpijado — da ni šel kdo drugi — — — Občni zbor ni mogel sprejeti niti tajniškega poročila, ker ga tajnik ni sestavil. Po dolgem debatiranju in reševanju »krize« se je sestavil novi odbor sledeče: Predsednik Živko Cvijič, L podpr. M. Lončar, II. podpr. Rudolf Zalokar (Ljubljana), I, tajnik Riegjer, II. tajnik Kamatnik, blagajnik Rogojević, L vodja Weiler, II. vodja Vinko Bar (Ljubljana), odborniki : Pintarič, Flof, Frobe, Horvat, Vajda, Lazar, Živič, Rračič, namestniki: Brumat (Ljubljana), Skok, Šterk, revizorja Radovič, Rimaj. Prejšnji predsednik Weiler je sporočil še to, da je izposloval pri M. Bolte in Erman Din 10:000.— kot darilo za savez. Po volitvah se je vršila živahna razprava o bodoči sezoni, o delu v klubih in pod-savezih, kakor tudi o prvenstvenih tekmah. Motoklub Maribor, ki se' je pred kratkim ustanovil v Mariboru, razvija zelo živahno delavnost. Poleg svoje notranje organizacije, ki jo je izvedel, je setavjl tudi že svoj letošnji športni program, ki obsega j spomladansko motociklistično dirko dne 3. junija na Teznu pri Mariboru in jesensko motociklistično dirko 5. odn. 8. sept. istotako na Teznu. Kakor znano, je danes dirkališče na Teznu najboljše v naši državi. Motoklub Maribor je postal medtem tudi član Saveza motoklubov ter bo za obe prireditvi povabil znane avstrijske dirkače kot goste. Autoklub sekcija Maribor je sestavil svoj športni program kot sledi: 11. aprila lisičji lov na Ptujskem polju, 9. V. cestna dirka Slov. Bistrica Maribor, 21. i 22. avg. kvalifikacijska vožnja. Pri teh prireditvah bo sodeloval tudi Motoklub Maribor ter bo v okviru teh prireditev priredil bržčas tudi enako prireditev za motocikliste. II. redna glavna skupščina kolesarskega pod-saveza za Slovenijo se vrši v Ljubljani v nedeljo dne 14. marca 19Ć26 ob 9. uri dopoldne v Prešernovi sobi restavracije Novi svet. Gosposvetska cesta 14, z običajnim dnevnim redom. Vsi klubi se vabijo, da sodelujejo pri glavni skupščini. Udeležba je dovoljena za vsak klub dvema delegatoma, ki morata imeti poverilnico svojega kluba, na kateri mora biti točno označeno, kdo ima pravo glasovanja. V soboto 13. t. rn. ob 20. uri zvečer se vrši predkonferenca delegatov isto-tam' Odbor. Kongres motociklistov? Zagrebški »Motor: objavlja v svoji zadnji številki, da je L hrv. mo-fociklistovski klub v Zagrebu, sklenil sklicati za 15. maja kongres motociklistov, na katerem naj bi padla odločitev za ustanovitev Saveza. Kakor znano, je ta klub iz jugoslovanskega Moto-Saveza izstopil, ker ni bil prenešen sedež Saveza v Zagreb. Kako si sedaj predstavlja snovanje novega Saveza, ko je obstoječi že vsa leta član mednarodne federacije, je v istini zanimivo, vsekakor pa že v naprej zgrešeno. Bilo bi edino pametno, da Motoklub uvidi svojo pogreško ter skuša preko svojega novega predsednika, znanega športnika Finka, izposlovati pri Savezu ponovni sprejem. Saj bodo sicer nemogoče vse njegove prireditve, ter ne bo mogel izvesti na 16. maja določene motorne dirke v Zagrebu, niti ne bo mogel izvesti načrta, da odpošlje naše poznane dirkače Škrbana i Kunaja, ki so njegovi člani, na tekmovanje v nizozemstvo, ker jim tamkaj start ne bo dovoljen. HAZENA — Atena : Hirija. V nedeljo dne 14. t. m. se vrši ob 11. uri dopoldne na igrišču Atene ob glavnem tivolskem drevoredu mladinska pokalna tekma med dru-i žinama Atene in Ilirije. Obe družini se nahajata momentano v prav dobri formi, ter sta v polnem treningu, vsled česar bo nudila tekma nedvoumno dober sport. Tekma bo ostal v tehničnem oziru na isti višini, kakor tekme prvih družin, ali pa jih bo celo prekašala. Imena Černe, Šapi ja L in II. Športi, Koch II, Petan, Jermol TI itd. nam v polni meri jamčijo za to. Ker je to najzanimivejša in najvažnejša tekma mladinskega pokalnega turnirja, izid bo najbrže odločilen za končno zmago v tem turnirju, je pričakovati obilnega poseta. Cene so propagandno nizke. Mladina in dijaki Din 3.—, vsi ostali Din 5.—. Tekma se v slučaju neugodnega vremena preloži na poznejši termin. Iz damske, sekcije S. K. Ilirija. Spored treningov do četrtka 18. t. m. V četrtek 11. ob pol 5. — 6. ure trening za mladinsko skupino. V poštev pridejo sledeče igralke: Vizjak, Rotar, Koch II, Tratnik, Schweiger Erna, Špom, Cerkvenik, Pevalek, Koželj, Privšek, Jernol II. V soboto 13. od 5. ure dalje trening za vse ostale. V pondeljek 15. od 5. ure dalje za vse razen mladinske skupine. Treningi so strogo obvezni za vse navedene. Odsotnost se bo opravičila samo onim, ki navedejo res tehtne vzroke. Vsi treningi se vrše v jahalnici. V nedeljo 14. ob 11. uri dopoldne mladinska pokalna tekma proti Aten i. Prosior Atene. Postava razvidna iz oglasa v garderobi jahalnice. Oprema bele bluze, zelena krila. Opozarjam vse članice, da se bodo objavljali odslej vsi službeni oglasi, tikajoči se damske sekcije v »Slovenskem sportu«, vsled česar je nujno potrebno, da. vse članice pridno in vestno prečitajo vsako številko. Dalje opozarjam na redno in točno plačevanje članarine; ista se bo pobirala pri vseh treningih. — Načelnik. Odborova seja damske sekcije S. K. Ilirija. V petek dne 12. t. m. ob 8. uri se vrši v damskem salonu kavarne »Emona« seja sekcijskega odbora. Važno, prosim polnoštevilno udeležbo. — Načelnik. """-"■■M—— Oglašajte v „Slov. športu!" ZIMSKI ŠPORTI — ——BBUrt. i—ililKag—Ml—IMMMHBag—■———a—n Naši tekmovalci, ki so šli v Zakopane, da startajo v mednarodni tekmi za prvenstvo Poljske, so se vrnili brez uspeha, iker so bile tekme toliko krat preložene, da niso mogli dalje čakali. Zadnji se je vrnil 28 februarja Joško Janša (SR Ilirija), ki je medtem startal na tekmi v Mali Gon. šenici (1500 m) na 18 km, katere se je udeležilo 50 tekmovalcev'. Tekmovalci so bili razdeljeni v 3 starostne razrede, Janša je startal v drugem. Plasiral se je v svojem razredu na II. mesto ter prejme častno plaketo. Prvenstvo Poljske v Zakopaneh se je po večkratni preložitvi termina vršilo 6. in 7. marca. V smuškem teku na 17 km je zmagal Nemecky (Čehoslovaška) v 1 :27 :05, drugi je bil Poljak Bujak v 1 : 27 : 11, tretji Poljak Czech v 1 :27 : 24. Kakor se vidi, je bil boj zelo oster, kajti tekom 19 sekund so -prišli vsi prvi trije na cilj! V skokih se je plasiral na I. mesto Čeh Wende s 36 m skokom, II. Ratay, Avstrija 32 m. V kombiniranem tekmovanju je pripadlo tedaj prvenstvo Poljske Čehu Wende z 18.39 točk, II. Ratayu, Avstrija z 17.74 točk, III. Poljaku Krzeptovskyju s 16.75 točk, a Nemecky se je placiral šele na 6. mesto z 15.69 točk. Prvenstvo Norveške v smučanju se je vršilo v soboto in nedeljo v Dramen-u. Na 17 km je zmagal Grbtumsbraaten v 1 :24 : 05 pred Ste-nenom v 1 :24 : 11; tretjji ;je bil pile Hegge. Na 30 km je bil prvi Olle Hegge v 2 :09 : 16, drugi pa Kjelbotu v 2 :10 : 45. Lahti — Holmenkollen. Prve večje smuške tekme na severu so se vršile ob priliki IX. smuškega kongresa F. I. S. v Lahti na Finskem začetkom februarja. Kongres zboruje vsake dve leti. Od Chamonixa, kjer se je ustanovila FIS-a je to drugi kongres. Prihodnji se vrši o priliki zimske olimpijade 1. 1928. v Engel-bergu v Švici. Najbolj so pri tem kongresu debatirali o takozv. arijskem paragrafu v statutih avstr, saveza. Naloženo je bilo avstr, savezu, da mora tekom treh mesecev ta paragraf črtati. Da vidimo! — Odbor do 1. 1928 je sestavljen sledeče: Preds. polk. Holmquist (Šved), podpreds. polk. Weber (Švica), tajnik Hamilton (Švica), odbor: Bobkovski (Poljska), dr. Scheiner (Češka), dr. Mi-nelle (Franc.), ing. Rava, Towo Aro, (Finska), dr. Frey (Nemčija). — Tekme so se vršile v vremenskih prilikah, ki jim drugi narodi razen Skandinavcev niso bili dorasli. Temperatura je v štirih dneh tekem nihala med — 15° in — 32° C. Pri tekmah na 30 in 50 km se je pokazala premoč Fincev, dočim so pri kombinirani tekmi 15 km in skoki prevladovali Norvežani. Pri Norvežanih se je opazilo, da slavni Thorleif Haug že pojema in da mu je opasen nasprotnik Grotumsbraaten. 30 km: 1. Raivio (Finska) 2 : 20 : 55; 2. in 3. Lappalainen in Saarinen (Finci); 4. Janson (Šved) in šele 7. je prvi Norvežan Kjelbotu. 50 km: 1. Raivio (Finska) 4 : 18 : 18; 2. Lappalainen (Finska) 4 : 26 : 45; 3. Kjelbou (Norv.) 4 : 26 : 46. 15 km: Grotumsbraaten (Norv.) 1 : 20 : 28; 2. Th. Haug (Norv.) 1 : 23 : 37; 3 Jarvinen (Finec) 1 : 27 : 50. Skoki; 1. Thalin Thams (Nero) 39.50 m — nota 18, 98; 2. Aasen (Norv.) n. 18, 86; 3. Oester-holt (Norv.) n. 18. 00; 4. Grotumsbraaten (Norv.) 17, 61; 5. Kivivirta (Finec) 17, 25. Zaključek velikih tekem v Skandinaviji se tvorile holmenkolske tekme pri Oslo — 25., 27. in 28. februarja. Kot smo že omenili, Hangova zvezda ugaša, pa^mu menda ni dosti žal, saj je 5 let zapored dobil 50 km v Holmenkolu in gre lahko na zasluženo »razpoloženje«. Njegov naslednik je bil letos Kjelbotu pri 50 km. Pri kombinirani tekmi je zmagal stari znanec Grottums-braaten in dobit zato kraljevi pokal. Skoke je seveda dobil Mava Norveške« Thulin Thams in si pridobil s tem že tretjič damski (kraljičin) pokal in obenem mu je bila priznana holmen-kolska medalja, najvišje odlikovanje, ki ga more dobiti norveški smučar. Podeli se vsako leto le enemu smučarju. 17 km: 1. Grottumsbraaten 1 : 09 : 54 ; 2. Kjelbotu 1 : 14 : 17; 3. Haakonsen 1 : 14 : 19; 4. Saetroe 1 : 15 : 15 : 50; 5. Thorleif Haug A 1 : 16 : 03. Skoki: (50.000 gledalcev!!) 1. Th. Thams (39.5 m, 43.5 m); 2. Olaf Kasa 38.5 m 44 m; 3. Vinjarengen 39 m, 42 m. VESLANJE — aaaa—m————n—— Oxford - Cambridge. Vsakoletna veslaška tekma na Temzi med osmicama obeh univerz se vrši letos v soboto 27. marca. Že od januarja trenirata obe moštvi, izmenjujeta postave in s februarjem so se preselili na Temzo, da trenirajo na licu mesta. Da vlada za to tradicionalno tekmo velikansko zanimanje, kažejo dolge kolone po angleških časnikih. Reporterji letajo po bregu in nadzorujejo trening in vsa angleška javnost ve drugi dan, katero moštvo je bilo v boljši kondiciji, katero se je popravilo, koliko vagajo vsak dan veslači itd. — Lani je dobil Cambridge lahko, ker se je Oxford — potopil. Letos bo pa borba bolj ostra in Oxford zaenkrat bolje kaže. 0 tekmi bomo poročali. Razno Vprašanje sodnikov. Kakor doznavamo, je ZNS v Zagrebu pred kratkim suspendiral do na-daljnega zopet dva sodnika ljubljanske sekcije ZNS. — S tem sta odstavljena od dela dva agilna športnika, Id sta često prijela za piščalko, ne da bi se strašila vremena ali se ozirala na privatne interese. Število sodnikov je v tem reducirano na par oseb, ki jih v zadnjem času (razen enega!) sploh nismo videli na igriščih. Ker je g. Sternad ki je tudi brezhibno vršil svojo funkcijo, prostovoljno vrnil sodniško izkaznico, bo delalo delegiranje sodnikov odslej preglavice. — Merodajni činitelji naj vedno temeljito prevdarijo, predno pod vzamejo proti posameznikom tako radikalne mere! Haskov program za 1. 1!>26. Poleg pomladanskega prvenstva, ki ga bo odigral Hašk tekom marca t. L, namerava moštvo odpotovati v času od L do 12. aprila na turnejo v Švico in Nemčijo (Basel, Curih, Heidelberg, Frankfurt). Dne 18. aprila se bo vršila tekma med Haskom in Jugoslavijo v Beogradu, če se ta dan ne bo vršila reprezentančna tekma med Jugoslavijo in Bolgarijo. Dne 24. in 25. aprila bo nastopil Hašk proti Wackru na Dunaju, nakar bo imel 1. in 2. maja Wackra doma v gostih. — Med 12. in 16. majem se udeleži Hašk 15 letnega jubileja Ilirije v Ljubljani. Koncem maja potuje Hašik zopet v Nemčijo (Berlin, Lipsko, D razdane). V dnevih 3. do 6. junija se udeleži Hašk jubilejnih prireditev Bačke v Subotici. 19. in 20. junija bo igral dunajski Ra pid, 3. in 4. julija pa praška Sparta v Zagrebu proti Hašku. — Poleg tega se vršijo pogajanja za dve tekmi s Hajdukom, in sicer eno v Zagrebu, eno pa v Splitu. Z ozirom na odlično formo, ki jo je pokazal klub v letošnjih tekmah, je pričakovati, da bo bogati program odigral, kakor zasluži. Jugoslovanski lahkoatletski savez vodi pogajanja z Avstrijo v s vrh o meddržavnega meetinga, ki naj bi se vršil jeseni v Zagrebu. Znamenito praško DFC (Deutscher Fussball-klub) igra 8. in 9. maja proti Hašku v Zagrebu. Turneja Hakoah (Dunaj) v Ameriko. Kakor doznavamo, je dunajska Hakoah sklenila gostovanje z nekaterimi ameriškimi klubi. — Ker razen Teplitzer F. C.-a, ki je bil pred štirimi leti v južni Ameriki in doživel nepričakovane poraze, še ni noben evropski klub igral izven kontinenta, ni izključeno, da bi se tudi dunajskim profesijo-nalcem ne pripetilo kaj sličnega. Koliko automobilov ima Jugoslavija? Po zadnji statistiki, ki jo -prinašajo strokovni listi, je v naši državi 7200 automobilov. Prireditve prihodnje nedelje V Ljubljani: Hermes : Slavi ja; Svoboda : Primorje; Ilirija : Slovan. V Celju: S. K. Celje : S. K. Atletik (ponovna prvenstvena). V Mariboru: Maribor : Merkur. V Murski Soboti: Rapid : Mura. Poziv vsem športnikom! Uprava »Slovenskega Sporta je razposlala prvo številko in bo razposlala v bodoče še par številk v pogled. Vrzel, ki je bila jako občutna, je z izdajanjem slovenskega športnega glasila odstranjena in je omogočeno vsem klubom in vsakemu posamezniku, da v lastnem listu javno iznese vse one težnje in misli, ki naj bi pripomogle do najvišjega razvoja slovenskega sporta. Lisi, ki si je stavil samo čisti cilj. razvijati pravo športno misel — pa je odvisen od Vas. športniki! Vam je namenjenih teh par vrstic! Ako hočete, da bomo imeli tudi mi Slovenci svoj športni list v bodoče in vedno, potem ne sme biti med Vami nikogar, ki ne bi bil njegov naročnik, četrtletnih 20.— Din ni tako ogromna vsota, da bi je iskren športnik ne zmogel. Če boste šli vsi brez izjeme na delo za razširjenje našega glasila med športniki, na plan! Širite edini slovenski športni list! lokalih in kamor zahajate ter mu pridobivali najširši krog naročnikov, potem smete pričakovati, da se bo iz tega skromnega lističa razvil nekoč lep športni glasnik, ki Vas bo lahko v vsakem oziru zadovoljil. Eni prihodnjih številk bomo priložili položnice, prošnjo pa izrekamo že danes, da nam ž njo pošljete čimprej naročnino in svoj natančen naslov. Kdor želi. da mu pošiljamo list, pa nima položnice, naj se javi z dopisnico na naslov: Upravništvo »Slovenski Sport« Ljubljana, Kolodvorska ul. 26 in s prihodnjo številko dobi list, a na željo tudi vse prej izišle števike lista. Dotični, ki bi pa zbral vsaj 20 naročnikov, prejme list četrtletno brezplačno. Naročnikom se smatrajo oni, ki vplačajo četrtletno naročnino. Kdor si želi pridobiti četrtletno brezplačno poši-1 janje lista, naj se javi z dopisnico na Upravo lista in bo dobil primerno zbiralno polo. Športniki, na plan 1 Širte edin slovenski športni list! Upravništvo. Urejuje: Lavoslav Struna. Izdaja za »Konzorcij Slov sporta«: Hrabroslav Sever. Za tiskarno: Makso Hrovatin. Vsi v Ljubljani.