\ fj 3 | ;	JJ	79279
★
★
w
w
Cd* Vi//
RAhAlJSn, V kAi'£it-Li ŽIVIMO iiAU |ULu5iCUJjwO lAPAJAlO' LX^xA,ki ix-. SiOJŠAL P03TAU MU VSE SLoVEIiSki ^lAilld u^iaa.Aa snmmii&ddm u&$nj£i,Ovi?>ifc aa^toitati iAkJi£j)Ao lijivii^ mjjjč&a mmMUM&m i<aj>a je:poguv; Ou-lEiuLU,iUiiJIIk.AS Uita*iniAAioi\ AAfi SOaBS ihtOTI ZAi03?AYbJ,A,<.' ’ kkiAA SLOV-Sdokn (JiliVSUZAf^A iiGkOMUl^Kn dVOBOGidE XA aVTO-
ViCninu ^^»A. -tivjii-Viil. iO xAi}0.n4ilu<vX. CUo.ii) AiA. Ul* A i’Ui.0 wAJA nA.SuoA uU -lUlUl - A i
/ Iz dejua-tmega .razloga lista ne moreno tiskati, lišaja! bo po potrobil/
ŠLjmUS&D VPuA^uiJEi
SA2I^k«B^o saBSlSi2ASk«.IBi^ii4^06i0Vau5ii;-i- narod jo le kriiiivajivA uaj olajea aJEilljJsSiiaSi Zatiranje m izižomanj« jo^-ncsnih narodov JugoaAuvIje»
čnakot) favno at uo Ratereimaind Dflpoluo pravico?doslej nismo nikoli uziVali iU Biao bili 'teftug narodno zatiranj/ iUc o zodinjn-ui &OYeuijl »nastal v uafočLega p?$Bujnu= ja,^e ostal v Avstroogerekl nniaplujoUiTudi ldlB.leto nas ul zdx;užilo iu oGVOiidailoiijap^ialietiOiia Vulegile so nas po# rabile not drouis is a raakoaaui^« .UdVenije poravnale svoji, -Tn-bdsebojiib raduneinUd hafodhl fcroolenkdo postal mednarodni.
•‘ggvobojeuje'' llldVuuOeV. V Jugoslaviji je bilo le oku^a« ^kU..nlŽikujwiI.Pu O^bGki vojskiiki 00 jo v strahu pred Ia= stniiBl revoluoi^aoiarni&u iuožioutol poklicali nai narodni i:m jaloi« 'OsVObOjenje'* Je anuteK UdVGga političnega,gospodar/-In kulturnvgu aaufaniihbrvi okV oelgrada po 'osvobojenju ■ ,
boleujem " priOakOvali/CuukAr lbl3/>prinesla centralen iu velesrbsko ae^«ouij0^orn8.8t^tHinrQVe so 30 zavlačevale ■•OAjcuievale,dokler jlb til m Januar popolnoma odpravil,
Obe vodilni atrauui ota eood&avorui za to- zatiranje. Bivša SPS je rasen kratkega razdobja v 1,1QuY-1^. . bil^uVt><Uio.,uni.ia£:inUdna in cent ral is ti dna..
Bivša SL3 je okoli dYOj ega slovanskega programa nekoč zbrala skoraj ves slovenski narodiToda reakcionarni del njemu vodstva se je veduo bolj odtujeval slovenskemu programu in so
mpravu ter poldrugo leto zbir-podpiral gesto januarsko diktaturo .V, o.pazdruj-i in vsl-ed ljudsm ga nezadovoljstva nad.tem- izdhjalstvom 'je to vodstvo zopet
pis^glo ua slovenski program / pvnhtkaoiio dr*KnroŠ«»*/,d* bi go o., prvi priliki zopet izdalo.Vodilni del JRZ jopo svojem programu lu po svojem deju jugoslavenski -in unitarističen,torej" proti slovenski,
dal doce^b 5lovenoi?0suovna zahteva rn^oga naroda j o; d a uam prizna' popolna enakopravnost z vpemj drugimi narodi,da se nau prizna pravica sa^oodlocoe^lp^odoepit^eipriznanje pravice_ aagoo« dlocoe do odcepitve"je~pogoj za~resntono enakopravnost v isti _ irzavrni skupnosti živeč.ih narodov.Na tej osnovi si Slovenci hooo"»o in ^ora^o ribo riti svojo politično gospodarsko in kulturno o s 370= svqjitev,zaruzit- vrvcah-Sločencev v samostojno zedinjenp^SloneniiP^
Toda pot ic popolne zedinjene Slovenije .e pot dolge borbe in je odvisna od mednarodnega položaja,Neposredno izvedljiva,današnji stopn i narodnega boja odgovarjajoča in stopnja,na poti do Zediniene Slovenije 'je nasa zahteva po enakopravnosti Slovencej z.arul-i^aiOdi Jugllaviae.	‘
.j etrov olovenci "v Jugoslaviji vztrajajo na pravici za. samoodločbo do odcepitve,se danes,ko ro od vseh strani ogroženi od pohlepa- .laststleniE-držav.borijo proti odcepitvi;za tesno,bratodo sOiitje z vsemi narodi,to-da za svobodno 111 demokratsko ureditev Jugoslavije na .odlaga svofeodnega^orazuma vpeh npenik narodov
po načelu poolluv enakopravne? s ti.f ta nawen naj sklepa po svobo= dniJa volitvah, n.zbrana skp p š č ina/u s t a V o daj n p/ g SVobodni> soaražu=
mom biez oreglasovauii o bodoči ureditvi•države.ui se strinjajo g d 6 to u rodit vti 2 dr« -'-sioko*** Lu coinn iir v rit slii^ ii&i-odo*1 >^ zn~ h te v a federativne ureditev »Posamezni narodi pa naj s.i svooodno izvolijo -svoje ntrodno zoore.ki naj vodijo svoje narodne zadeve in postavijo narodne vlače.Slovenci hočemo slovenski. ie-ž£lhi..„zpqr
in slovensKo narodno-vlado»	n ,	p	,	,
"Prepričani" smo , da nore 1& tako. ureditev .našega narodnega, vprašanja izboljšati položaj in življenje slov.narpd.g,omogočiti mirno 'sožitje vseh..narodov.Jugoslavije v -eni državi_in Jugouiovi^ spremeniti v močno svobodno državo ^.ki bo lahko branik p.pica gjs.-z.ui in imperializma.,ki prodirajo 'na Balkan in močan steber v oioku demokratskih .miroljubnih držav* .	,	.
.pot do cilja* Nihče nam svobode ne . bo . .PAdur 11 ^lo ve^s-ji ^na r ^ g
si morajsvp1^d|~pr$boritrjfaffi^^iem^pogu_se mpra_zaruziti ves_|Io=
venski narodTNas narodni oroblera je za- vse plovence najbolj p^rece-vprašanje brez razlike naj so kmet je »dalavci, .obrtniki*, trgovci ali inteligeu.tl,uaj smo v e .er/ali ne , na j smo klerikalci j demokratk, socialisti ali'komunisti. Issto dosedanjih dveh glavnih- taborov, klerikalcev in ant.iklerikalc.ev,se.ljudstvo zbira v nove tabore*
V tabor slovenske ga^l jUdgk egg^gjM^a * j e r uaj bodo v st?' slovenske
m demokratične .-le našega* naroda /SLS* slov.delavsko - kmečko gibanje,delavska ptranka itd;/ ter tabor narodnih izdajalcev 111 rasistov /JN3/zor.nasi,Zborasi*reakcionarni del vodstvajhn itd./.
V tem boju ima ljudstvo močne zaveznike * 10 _ so vsi zatirani naradi Čngo slavij u.ki. se tudi lord zasvojo svobodo»Zaveznik je
sfclSo^aŠlSvnojiiudstvo.ki nirna od zapostavljanja. Slovencev 110= bene koristi.Zaveznike pa Ima. Slovenski narod tudi v vsan aomokrut
opora v boju proti mednarodni' reakciji m rasizmu;	.	.	,
Slovensko l judstvo1 mora postati samo gospodar svoje bodoen-oeti nKtiven boj za nase narodne pravice in~naroa.no-svobodo ,p° g rntonjc v te 1 go ju' vsega slovenskega naroda,ločitev vseh slojev od nasin narodn.ih izdalll.eev,tesna zvezd z vsemi narodnimi 111 demokratskim* gibanji v'Jugoslaviji ih drugod e to.'je prava pot slovenskega naroda, pot oreko avton omrtveloveni.ie'„i_s|vqbqdni„Jugqslavidi_up
zedinjene .•Slovofal .tll“.' '	*	f
U0 Iuil PiiUniiri n U\/. iivh.itiiiohn '.ajjADiNk *	,
Iz nevzdržnega stan ja na slov»univerzi in nevzdržnega položaja slov.anademiuov,na p.,dingi pravic slovenske univerze.slovon- _ snega iia rod a' in, njegove mladine >v polni zavesti kaj mora terjati _ vsak narod in mladina vsakega naroda od drzaveter v skladu S svoj-•mi oc.n^-n.imt načeli,ki jih mora- uveljaviti na univerznih
r_. t- 1 . v’0 <>»,w v.	xah£^v4iTs3zct.i	p*ra^raPi>-
'	. -C g •/>.
gx	• > 'k' ■ . . •	'
I.Slovenka akademgka mladiiia^kodg.^opol^g^eiiakg^ravnos^ U.lavenopvTHoče nemoten razvoj_sIovenske kulture in^znanosti, za' zahfc^va: popolno slov.univerzo s zadostnimi dotacijami ,111 mora stati nas najvišji kulturni zavod za dviganje kulture blagostanja vsega ljudstva.
Uovo univerzno poslopje z vsemi prostori za fakulteto akademska društva.
popolno medicinsko fakulteto s klinikami Izpopolnitev tehnične fakultete.
Ilove pctrbne stolice na vseh fakultetah*
Ustanovitev gozdarske fakultete.
Ustanovitev zivinozdravniške fakultete.
Ustanovitev poljedeljske fakultete.	*
*	Ustanovitev	gospodarsko-trgovske fakultete
Izpopolnitev laboratorijev,knjižnic in inštitut') ,
H•2l2v§a§ka-akademskaj|lauino-hode odprnvo^soeijg.l . ^ode-olajBan2e“iu”omogocenJe"sfu3Ija“mIadIui dllovhln^slo / EdEfevaT 03pruvo“vseE 5renen7kI"onemogocajo“aII^^“*Ih"c“j' '	.
popolno odpravo Šolnin.	'v	*
Znižanje vpisne takse ha Din o.-
Znižauje izpitnih,laboratorijskih in seminarskih ta , Podpore revnim,študentom od državetbancvino Ih občin, podpore J.akadipodporaemu društvu,Akademski proti tu. < kulozni ligi. '
Zvišanje še obstoječih štipendij za ipopolnitev -.stroko .■ nega znanja v tujini.	\	'	\
Enakopravnost pri razdelovanju štipendij,
Ureditev Knafljeve in drugih ustanov,
Neoditisuo akademsko menzo, neodvisen akademski dom.
Zaposlitev vse intelektualne mladine,
Pa se univerzni zdravstveni fond vrne v roke študentov . da denar ostane v Ljublj&4f.* '
Demokratizacijo kerjalnuga šhvfzat jetrtinsko vožnjo.
III* SIavengka.2k|idepk^mladina_2aW§2a-Uve^bo vgeii.^emok _ ticnih svoboščin in upoštevanje osnovnih pravic mladine zato ZanTevaT“PopoIno“avfono.ftIjo"unIver2e“Ih“vse“aEa3eflIke~SvobOsci Svobodo zborovanja in govora na univerzi.
Svobodo akademskega tiska in študentovskih organizaci., Amnestijo vseh študentov,obsojenih od šesto januarskii " režimov.
Tajno volilno pravico.
Uov demokratičen zakon o univerzah.
povo občo univerzno uredbo,odpravo univerzue ur,	;	.	;
1.1931.in vseh uredb izdanih na njeni podlagi:
uredbe o združevanjih univerznih slušateljev iz 1. '.
tehnične fakultetne uredbe iz 1.19315.
medicinske fakultetne uredbe iz 1.1937. ...'
Odpravo specijalne juridicne uredbe za ljubljansko univerzo.
Ijovo juridičuo uredbo.	'	,
Omogocenje osnovanja posameznih univerznih renrezentv « dnin organizacij in reprez.organizacije vseh univerz .Jugoslavije.
Reformo študija po sodobnih načelih.
Sodelovanje študentov pri izdelovanju vseh uredb,ki s, tičejo študentov.
Zastopnike študentov v univerznem razsodišču. Omogodenjfl snovanja in poslovanja zvez strokovnih dru: istovrstnih fakultet vseh univrz v Jugoslavij.i.
Dostop vsej mladini na srednje šole vseh vrst. omogocenje vstopa iz vseh srednjih šol,tudi iz sredini. tehnične,učiteljišča in trg. akademij e na univerzo.,
IV.Slovenska akademska mladina hoče združitev razkosanega
0lovenskega7nirp3a7.nIlgovo7oivo|o3nev"Izpod“fasIšfI3nega*’Iarm-in_napredek na_vsen_pcIjih7oIovekovega7udej|fvovanja7^ato*'
se bori: Za svetovni mir.
Za politiko DN,MA in kolektivne varnosti.
proti vojni in fašizmu,zlasti proti ogrožanju slov.n-
od strani italijanskega in nemškega fašizma in impri-l
• Ha podlagi tega programa. kand remiziranega za- posamezne-£akul= •teteV-še naj izdela 2a Vsako leto po razmerah'"in-najnujuejših- za* ntevah letni realizacijski načrt,
- Slovenski -e w3a5r 7aaje ta progrnm- vse.,,rlav/ akademski .mladini r dagku'ari|o^	.
Zavratno urno r j en, j e padel v jjagrebu pod • no ži- i rannoyc ev-„iaein-fov,od.adirUaV' :U izdajulcoc^-enptfte Jb&rbe h-rvatskega' naroda ,-■
. s)uden> prava K r-e t $ hJlDbjbiiJ, bo re c z a ..karo duo ‘ euano.pruVhftrs tr iembtet-&ne sV0b&8& ine in -soc i j aiu pravica,1legovi ideali so naši ideali,Sioronrki študentje lome
 odgovorili na fra gnu^ls|td&tiiiaais>id.nxh plačano e v, po s-veflem
zgledu dragega padlega tovariša,y podvojenim delom,.za nacionalno■
. in..so*! ralno- vvo-kado,.
-X -x»x-x.
.mmUk.. i j-iuj.i iv (Dl i iuDloinokl un+vDd •
0 znnuib*j3tv ar eh tu ne bomo ■podrobno govorili*Hočemo l.e ;.ad|r>afi na j nas ta anciia' %-dia±ncey udi in'povdarijd na j važnejše momente.	f
l.Nova med.uredba pomeni rili. ilov-^nbki .medrcxne.,q.zuiJacen?e siromašnega študenta od me = diclnšnega šfdinavsafo^e profj Slovanska in nesocialna
^. li.o v a med Uredba. ..ge bila izdfiiia brez upoštevanja .predlogov posameniiiii,.^uxuipetnij.i sretov/lzJave gg,procesorjev Tn g.*"sekre=" Vir j a med.iak. v ij./in »red Konmuliirania' Študentov.
a.Dosežena je bila enotno-dlmed. 1 j.u,'pijanske,zagrebške in belgXaj.sk e univerza-o .tzanievag in..načinu borbe na kongresu Zveze; .med. koncem jan. v Zgrebu in na uonierenci marca v BeIgradu.,Po=. stavljena je bila. zahteva po popolni ma^j; lanult^ti.n ljub], Janj;
soglasno je bilo izdelano načelno staJlSce ln .konkretni predlogi med/za novo uredbo terd|$Lb4-eii način borbe tki je bil tudi izveden, Belgra j-ska kotereuca j c' nap r-uvil a •' napako / 3 a ul • določi la način'' -borbe .za slučaj.,de .Ionu-med. od svojudindakniiov različne odgovore..--Tako no mod, v Belgraiu. .s iue-T-iz^.dli '.enodnevni' .protestni s trn j k,-ki ga pa niso nikjer proglasilif	-	1	,	.
napredek .'od lanske akcije prot.i teh, ure-db.i_.je v tem, da--so med. vsen treh uniVerz enotno Uahtopali,ker po vsa strokovna društva med., združena v enotno sjfvefcc medicikoev,Tudi druga strokovna društva pri nas bi moralu-inkati,.zaveznikov -ari istovrstnih ar ust vir. v gagrenu in Belg.rndu»
4* Ljubijauskl-Hied*so, nastopili popolnoma enotno.ne samo zantevan-ampaK tudi ■ v akni j ali, p tem so-_jieglede._.na razlike v svo to vnem nazoru dokazali', da se zavedajo j da je le v sku nem na: '-uspeh |	.	:	*
o.	(Igupjvunsorji, fakuijetni---evet ;in- nota.med uredba, ut. nasprotju z zagrebškimi in belghajškinii ko 1 egi. .liubj j anski med. pri svojin uroresorjih niso dobili .opore.R&zen"gt ar.Koširja so se -vsi. fmujjli le na. .privatne-- Izjave okati uredbi,
6;Meastrakovni odbor in akcija medicinuev,	■	.
p.Oje bil soglasen glede upravičenih Zahtev med«,pri debati o načinu _ borbe pa po se mnenja ločila*Strajk za katerega. so se -na belgra j ski KOnilirenci. odla-c-ili vsi mod*, s e je ždel .tov. teologom-in lilozoiom nepravo sredstvo borbe,ker ovira Znanstveno delo,
.ker ni moralen in akademski*Kdo ovira 2iiaustVe.no delo na univerzi • -ali^ova med. _ uredba^ki re.iiu.oira slo.v, medicino in onemogoča štu= di j ^siromašnim. ali. it raji, ni ostane pcMrseh brezuspešnih graknjsk ■prosu jan not edino . sredstvo , da se. prepreči ne. samot oviranjegiego onemogočanje znanstvenega- dela « je jasno «Da je. taka u-redba tudi nemoralna in -da le edino moralna'-odločna borba proti nje j je tudi jasno.Ko le MO sni e ni 1. .^..dnevni -št- ra- j k so tov. t eolo gi...noaka='' domsko odrekli.,disciplino., ■ ... . .	....
/. Rentoratj je oh. te j priliki spet- pokazal., kako. razume demo Kxacj.jp.. in študentovske- pravice.'DovolLil. ni zborovanja,nego sa= m° se s tanek, ki nima pravice glasovati in slennti.P.o objavi, štrajka
je ..nila prepovedana..vs^.;.n.dub-xta. • . A .
kgoroinjii so; 1~- aprila ..uklicaJ_i iu-vod-ili med. s' pod= puro MO.Imelo je surogo strokvnn znaaaj.K0 je bil objavi jen sklep nO o ..strajku.. se... j-e. ogromna, td^idam.študento- s tem strinjala.
G. sekretar je takoj proglasil po objavi šrajka nadaljno zbor ^ vanje za ilegalno,med*. so se tej sicer neupravičeni in nedelo tsm gesti pokorili in takp ie izostalo že javljeno strd ; rodilo tenniuov.kar nastopi tov* Senica / gf* sekretar • in v imenu Katoliške Akademske zveze izjavi,da bo.^AZ /ne ■ c strok* društvo teologov/ nastopala proti štrajku*-/viž in nemir so illu/VZeli -besedo»iTea Zborovanjem so sc delili'1.. o pautu z Italijo,dedar ne moremo odobravati pri strokovni a čeprav pišejo resnico.
9»AZ- in štrajk*
Do zbižanja dr. Korošca z Bolgradom/1954*-35/ je tudi. AZ Št raj k- i Danes je to neftiofalnO in zločinsko.Interesi slov. študentov i_ slovenske univerze niso iteresi vodstva JRZ.ki danes našo borb izdaja.Izdajo je treba maskireti,Ker pa ni boljšega iZgovora, i-, dober tale Tetrajk.je sploh l?oi jševiška metoda /pred kratkim so št ra j kali v Ifeiuki duhovniki/ »Vse akcije so komunistične-, Tod-politični.oče AZ je na vladi»Zakaj ne prepreči krivic,ki jih tud AZ priznava?i^otert ne bo nobenih akcij m etrajkov več.Ha srečo vsehjne bodo pdtrebnirDrobtino zahtevamo pa nam jih ne dajo. '"e '1 Korošec nima močr,zakj ne izstopi iz vlade in organizira borbo Slovencev proti BelgraduVGaflio en'odgovor jo{Interesi ozke strni., niso interesi.slovenskega naroda«Naloga sedanjega vodstva A? in lista ‘Straže, v viharju” .ni ščititi koristi slov. rovne-a štiun denta in univerza,ampak stranke. JHZ»2ato je ogromna večina kat.., akademikov samih izrazila svoje simpatije do stranka z molkom 'in le par klavernilr posameznikov je nastopilo proti njem,
SiiiKii .ZAPOdTAVxiJAi.il a iiAiiii UnlViin2K»
1«Z največjimi napri smo si Slovenci ponovno priborili l.lD'18 univerzo,nastanjno V bivšem neprimernem deželnem dvorca.■ Bila je to nujna, skromna koncesija še neutrjenega velesrbska -r<,žima.Skoz,i 18.lot ie bila naša univerza izpostavljena stalil nevarnosti ukinitve»Borbeni odpor študentov in vse slovo. .. no-sti je to prepredi.Teh 18.let pomeni za našo univerzo 'i .voterjenja z beraškimi podporami.
k.naša univerza po lu« letih ue vedno nima svojega , ter ima še vedno samo k fakultete in nepopolno medicino.v'i. " ti razvoju univerz v Zgrebu in Belgrudu.hočemo pa enakoor ■	■
z v-oj svoje univerz e St o vilke dokazuje jo .da je belgrajska* univ ; dobila od 191u.-19ok.leta izrednih kreditov 121 ,4mil j ,za-Teb: ■' o/:,3 milj in ljubljanska lo,7,ali}Ol/> : 3o#vj; 9p 'Tako gašenio enakopravnosti odklanjamo1
0.Letošnji izredni krediti za univerzno zidave pa kažejo tole razmerje; Belgrad 1*,881.224 Diu.Zgreb 2o.5bb.44o Din, in Ljubljana 3,o21°912 Dir/ali 7,3^.	* iz tega izhaja zanljuoek;zapostavljanje slov, univerze se je šv. p o v Mešta,aaobi so popravile stare krivioe z izredno novec nr krediti,so se ti za našo univerzo še zmanjšali.In to:
1.Kljub temu,da slov. ljudstvo plačuje v Belgrad Goo'mil: ve^not dobi nazaj,	,
L.kljub temu,da so se davščine letos silno dvignile/2oo m:
. jul? temu,da ae raametuje denar za narodno skupsSno /povišani izdatki od 39 milj na 49/.da se je dvignil izdatek z-vojsko za,loo milj itd.
4.kljub temu,da so študentje zahtevali soglasno izredni kreditov za najmanj 7,5 milj,
0.kljub temu,da so slovenski ministri v Belgradu na vlad'
D^bpi aK^demske ahoide je torej doživel popolen neuspel
čeprav ga vodijo akademiKI Koroščevi prijatelji.-Delo odbora •?. SKOZI iu skozi afia&aUAfiii&ia^Sta odločne in široke -borbo, " vsega slov,nuroda-saSo ?esoluoije iu peticije,prošuje in dJa oiJ^To je seveda v interesu stranke,oakopolitičnih,osbbnih'
S11 J nu.
Zato bi odbor moral odstopiti;
1.v protest proti zapostavljanju s strani Bel grad a. in
n,rstai svoje hozmojjuosti/oz. oportunizmu/voditi odloči
borbo za nase zahteve,ki edina more roditi uspeh.
►A/'/jUf A	J	4>	/	lij	iUi	. Pi i*jl< iAJi!iE#	•• • n
Bivši podbon#ki jo predstavljal klaverno figura celo v jju= oglovougnem smislu ob razpadu Avstroogorske,si je pridobil veliš ih zaslug za usušnjovauje slov. naroda belgra j sKim'Hegemonistom.-oko je tudi v smislu svojega jugoslovenskega prepričanja	zavi=
ai borbo za univerzno biblioteko »Ogorčeni slov. stud. so	ga	zato	,
rdi z mesta honorarnega profesorja z univerze 1 1935.	'
Juridično strokovno društvo pa,ki ga vodijo nacionajni	in
atoliški akademiki,so za to ne briga i.n je povabilo te ja gospoda :i predavanje-#Slovenski in marksistični študentje,so ga sprejeli primernimi vzkliki.Deseterica pripravljenih JN3 arskih pretc= . acev,med katerimi je bil tudi poklicni plačani boksar,-neštu= ent,jez divjim brcanjem in boksarji obdelala navzoče kolege in olc--.-u.ee IKa pomoč je prišel tudi uuiverzni* skretar pketel,ki je čitil to druBbo in renegate Pirkmajerja«ostale študente pa razga= njal,ji"" pretil in jih legitimiral»Toda študentov razgnati ni moge Pirkmajer j c bil ob koncu zopet deležen demonstracij..
Neodpustljivi pasivnosti in nenavzočnosti zlasti kat.aka= demikov,slabi pripravljenosti inpremalo. odločnemu nastopu ostalih su I unčo zahvali,da je sploh prišel do besede.Obsoditi je pa tu= di.d" je demonstracija proti Pirkmajerju nekoliko prekoračila namen,ki naj bi ga imela,z raznimi izzivalnimi in neprimernimi vzkliki,ni so padali z oseh strani, zlasti pred univerzo.
Postopen juridionegi društva,g.Pirkmajer ja, JNS.arskih prete= aačev in g. dketla pomeni izzivanje na slovenski univerzi,na ka-: te rega utečejo dobiti drugič primernejši odgovor.
A A /j C n i/ ouU $ Uj.\ kjkij UPOZlbid .j.	_
V slovenskem kmooko-delavske.gibanju se je en .del' odločil za samostojno Kmečko gibanje,pod pokroviteljstvom HSS»’
gospodarska in politična struktura naše".vaši čin interesi na= šega narodnega noju brezpogojno zantevujo,da je naše kmečko gibanje samostojno in slovensko.Dal je mora kmečko gibanje sdruze= vati vse slovenske opozicioualnc kmete/ljudska pravica,Blovon= sna zomlja/3ocijalua struktura Slovenije in slabost opozicional= nogi gibanja pa terja pri nas pra posebnotosno zvezo kmečkemu gibanja z delavskim.To je stališče,ki so ga študentje,pristaši slovenskega Kmečkega gibanja zanzoli do omenjenega- razcepa-*
VPuAoAi.dn ilild Xli '/Odi-iA«
ie dobro leto' se lalh antanta in Balkanska zveza nahajata• v krizi,že dobro leto se bije boj v Bodauavju in na Balkanu medi * Parizom in hondonom na.eni m tbn Berlinom in Rimom na drugi strani Nasproti si stojita dve orijontacijijali naj se male države Todo= nav j a in Balkana vežejo na ženevske mirovne pogodbe in Društvo na= rodov,sklepajo kolektivne•pogobe,ki so garancija miru,ali pa naj se vežejo na os Rim - Berlin z dvostranskimi pogodbami,ki so srod= stvo za izigrav ut jo treh jih držat»ustvarjajo veono. no sigurnost * in ograž^jo mir.
'tila Autanta je najmočnejši steber prve orientacije- in s tetji politike miru v Tem dolu Evrope.Suto /usolini in Hitler tako Vzu.ajUO delata' m to,da'jo razbijeta,Hitler,da izolira Oehoslo= vaško, od zaveznikov in jo nato okupira,si zagotovi pot preko Aumunije do meja Sovjetske zveze»musolini,da si preko Jugoslavije doba pot na Balkan.
gadiiji pogodbi naše vlade z Bolgarijo in Italijo sta zada= li tenak udarec/iA in oenvski politiki.Pogodbi pomenita odkrit prehod Stoiaanovioeve in Koroščevo vlade od sodelovanja z demo= kmtskim blokow: EranoAja ».Angli J a, Oefcoslovaška,k zvezi s xašistič= nimi silamiTukoi sklicana konferenca MA in prihod predsednika CSR Boneša v Belgrua pričajo»kako razburjenje sta ti dve pogodbi po= vzrocili v bratski J§R.Vzdignili pa1 sta tudi odpor vseh domokra= . tov iu prijateljev miru pri uas/Davidovie»Jovanovič Mačk/.Široke ljudske množice so ob prihodu Beneša dale dušita pvojemu odporu proti politiki viudein manifestirale- za zvezo 2 .drmokratskimi drž. izgloda pa,da so vsi ti koraki,vsi apeli od zunaj in znotraj drža= ve' na našo 'vlado zaman j, kajti ta vlad;, pripravlja tretji tak pakt za katerim stojita Rim - Berlin - pogodbo'z Madžarsko.Ali sef gto-jadinovič fn Korošec ne zave^ij$5ga s teni pakti prodajata narode Jugoslavijo fašističnemu imjjhriaTizmu in da pripravljata vojno?
'h'1 \j tj
POnAZl l'A£>IZ’-OV
Madžarski fašisti in del vojske so pripravljali,s Hitlc i vo podporo“3Havni~udar,ki ge je ponesrečil m sprožil po vse džarsKi valljudnega ogopčenja proti fašizmu.
Italjansici_iasizem je doživel sredi marca v Španiji težak poraz ž"razSH'Jem"3veE Brigad italjanske intervencijske vojske pri Guadalajari.
Belgijski^fasistj_Hitlerjev age^t Degrell je bil pri volitv-temeljito porazen.03 katoliškega antifašističnega nadškofa do kr- -munističnega delavca je segel združeni nastop vseh	demokratskih	3,f
Rumunski_fašisti,Hitlerjevi plačanci,so tudi	doživeli v
Bukarešti Eud poraz pri občinskih volitvah.
1 ZluPOijiv lin/ bjjOV . Uii IVnunk.
Glasilo JUS na univerzi ‘Kaša misel' piša 2o.I.37.:
"Ni- vazno ali bo Ljubljana bobila popolno med.fakulteto, mnogo važne je je,da imamo vsaj eno med. fak. v državi,pa bilo v kateremkoli mestu,ki bi bila na absolutni višin.1
ZS_čomgkraciAp_in_avtgnomij,o_na_univerzij_
■’ 31raža v viharju" tihi JiiZ sipatizer na univerzi postavlja 1 . aprila 1937 javno vprašanj e:Kako je mogla univerzah oblast do- r liti zborovanje,..,ko je vsemu dijaštvu že vež dni	nopre i bil.
110,da hočejo na zborovanju proglasiti štrajk in je	to'tudu o.
čal ''Slovenec ' <
2akonitost__y_drzavi?
Slušatelja tehnike. Vitorovica Z. je policija izgnala iz Vani j e, ker se je lani (?) aktivno udejstvoval v štrajfcu.pole , je Kaznovan z lo dni zapora ali boo Dm kazni.ker je°12.t.m. zborovanju pred univerzo aktivno nastopli proti izzivanjem ped i JitZjevcev.Ta kazen je krivična.Izgon pa je protizakonit?ker je d žavni svet ugotovil,da se sme izganjati samo po prehodni sodbi.
Odbornik AA,član 'Bdfhstva" tov. Uršič je v svoji resoluciji med drugimi napisal tole:"Spričo dejstva,da imamo danes Slove.-ci v vladi dva zastopnika,kar je pri lb milj.Jugoslovanov za Imil Slovencev preveč,ni mogoče trditi,da ki bili Slovenci zapostavi j .
SOnlDAuhOST AA»
Ko je po zborovanju proti med uredbi tov. Pukšič od AZ vpil pred univerzo proti štrajku,so Ljotičevci agitirali,da se ga kn"1 zvabi in pretepe.Slovenski neklerikalni in lovi študentju so nastopili proti tej provokaciji in jo odbili.Ko je pozneje tov.gu= kšica policija hotela aretirati sta se tt.B.in T.zanj potegnila m protestirala proti kršenju univerzno avtonomijein vmešavanju • policije v stud.zadeve.Vsi trije so bili aretirani.Tt.B.in T. st dobila lo dni zapora tov, P. pa uič.Tako slovenski neklerikalni levi študent je,Vodstvo AZ pa do danes ni nič storilo,da bi se k-zen B.in T. zmanjšala ali črtala,čeprav bi to lahko storilo. Nekateri iz vodstva AZ so skupno z njotičevci širili laž ,dn st B.in T.aretirana in obsojena/ker sta rekla policaju trotoin
x-x-x-x-x-x-x-x-x-x-x-x-x-x-x-x-x-x