Dolenjske
Izhgjajo 1. ID 15. vBaeega nieaeea. Cena im je za celo Kdor želi kako ozDanilo v ^jDoIenjske Novice" na-leto 1 gld., za pol leta 50 kr, — Naročn do in dopise tisniti dati, plada za dvoBtopno petit-vreto 8 kr. za sprejema J. Kralec v Novem mestu.	enkrat, dvakrat 12 kr,, trikrat 15 kr.
Gospodarske stvari.
Dobra letina ~ pa vendar revščina.
Gospod vrediiik, dobro vem, [jrepricaii sem, da imate najboljše iiameiie z Dolenjci, ko spreje-niate različne dopise in Maiike v svoj list, „Dol. Nov.". Pa vendar Vam moram reči, da bi bilo prav, ako bi malo bolj pazili, kaj sprejmete, kaj bode res imelo sploSiio korist, kaj pa jo morda celo oviralo, Taka je zlasti med drugimi tudi s řlaiikom „Dobra letina — pa venfîar revíčina" v zadnjem Hsiu ; meni ta spis ni bil po volji, sliSal sem pa tudi mnogo družili, da so se nad njim jezili. Gospod pisavei- ima pa6 dober namen — toda po tem potu Dolenjcem ne bode koi'istil,
Kedor lioíe iiarodn koristiti, naj pise le resnico, nikdar naj ne pretirava — da mnogokrat sme tudi resnico ie na. pol povedati, ali pa jo mora celo zakriti do gotovega časa, ako bi od-Icritje ne bilo se na pravem mestu.
Vaš sestavek pa je prvič gotovo mnogo pretiral, kajti tako grozno pri nas pa vendar še ni.
Gospod je pisal: Med našim ljudstvom ni denarja ni kapitala, ni blaga, ni živine; pri nas so le dolgovi, tožbe, prepiri, revščina, stok in jok. — Moj Hog, ako to bere kak tujec, kaj si mora misliti o Dolenjskej?! Kaj druzega, kakor da hodimo iia pol nagi kakor cigani, da se prepiramo kakor stare babe, da jokamo kakor judje nad razvalinami mesta Jeruzalema; misliti si mora, da naši šiacunarji ne prodajo kmetu ne za vinar, da so naši sejmi prazni (vsaj ni živine ne denarja!) v.saj pravi gospod, da vsi preobrneni žepi kmetov cele vasi ne dajo 100 goldinarjev!
Gospod vrednik! Ali je pa temu res tako? Ni, nikakarnc! Ako ste imeli oči zadnji sejnaski dan, ste pa5 morali videti, da je bilo ljudstva v Novem Mestn Čuda veliko; ktero je prodajalo in kupovalo, torej imajo blago, imajo novce. Dobro vem, da je tudi v Vašo prodajalnico nekaj pri-i'rëalo, tudi iz kmečkili rok, — koliko pa še le tje, kjer prodajajo blago in obleko za zimo. Slišal sem sam trpvca, ki je djal, no vsakdo je moral biti zadovoljen, toliko denaria je prišlo danes v mesto. Od kod ? Iz groba gotovo ne !
Mladost je norost.
(Spomin n» polpreteltle íabc.)
Od vseh dogodkov iz mladostnega življenja se nam najbolj v spomin vtisnejo razni cerkveni pi-azniki ; kajti katoliška cerkev je združila ž njimi tako lepe obrede, da se zlasti mladini kot prvi vtisi tako globoko v dušo zagrebejo, da se jih celo življenje z veseljem spominjajo. Odraslim se potlej dozdeva, da pozneje po širokem svetu nikjer niso opazili več n. pr. tako slovesnih procesij, tako lepega vstajenja ali druzih praznikov, kakor v domačem kraju ali v tistem kraju pač, kjer so se jih v prvi mladosti vdeleževali. Navadno se toži : „O pri nas obhajajo ta in ta praznik veliko po-božnejše!" Nekoliko je morebiti to res, nekoliko smo se pa tudi mi izpremeniii, kajti v svoji mladosti smo v domačem kraju mi sami bili morebiti tudi pobožniši.
Vseh svetnikov dan se lepo in očitnejše obhaja poTsodi s tem, da že ta dan, kot na predvečer vernih duš ljudje hodijo obiskat grobov svojih dragih ranjkili. Popoludanske molitve in razsvetljava ter krašenje grobov zvečer na poko-paliáSe — to so tisti zunanji znaki, s katerimi se povzdiguje že praznik Vseh svetnikov. Lučice na grobeli imajo v mrakn večernem posebno čarobno moc — tudi na trdovratno ali lahkoživo dušo. V nekaterih krajih leži pokopališče na takem kraju, da se more od mnogo strani videti. „To velja ravno o znamenitem slovenskem mestecu J.", — pripovedoval mi je prijatelj iz svojega življenja — „kjer sem preživel dolgo vrsto veselih mladostnih let, Icjer sem se vdeleževal torej kot učenec in dijak Tseh cerkvenih slovesnosti. StariŠi moji, pošteni, dokaj trdni kmetje, so stanovali več ur od tod v gorah. Oče so me dali v šolo, češ: „Janežič naj se uČi. Kar si bode v aolah pridobil, to naj bode njegova dota". In res je bilo tako. Toda kmalu bi bila vsa dota po vodi spla-
Živine iii! pravi gospoii v zadnjem listu Se veda, vsakdo je nima, celo med bogatimi Francozi ne, ali sploh pa je vendar mora biti èe nekaj pri nas. Prašajte g. Skale-ta, ki obiskuje sejme v novomeSkeiD glavarstvu, ali vidite kaj repov ali rte, poglejte sami na sejem — in videli bodete, da imamo se nekaj repov. Ako ni^ živine, komu so pa potem dali darila v Ribnici, Šentjerneju itd. zarad lepe živine?
Torej, gospod le ne ]) retira vaj te, ker to nam nič ne koristi. Zdi se mi tako ravuanje, kakor vedenje beračevo, ki hoče s pretiraujem obuditi usmiljeiije ter dobiti veëib darov! Herači pa Dolenjci vendar še nismo! — Pa dalje, ako kar nič nimamo, čemu pa moledovale vedno želeiinico? Ako je kar puščava, Čemu železno cesto? V puščavi Sahari je niliČe ne gradi! Torej le pametno!
Tudi iii prav, ako vedno poviiarjate, kako ima Dolenjec mehko naravo, da je len. ~ Koliko jih je v Ameriki, ki si služijo lepe novce. Znano je pa vendar, da Američani plačujejo le trflo delo — lenubi, slabi delavci tamo nič ne opravijo.
Res pri nas iii kakor bi bilo želeti, ali tako ni nikjer; res je, marsikaj bodemo morali drugače začeti, ali vse sedanje v koš vreČi tudi ne kaže. Zato piSite za Dolenjce premišljeno; spominjajte jili tudi kacih .lapak, bre^ katerih ni nihče, ali nikar Dolenjske in Dolenjcev tako ne Črnite!
Opomba: Dotični članek nam je došel od toliko odličnega gospoda, da nam je tesno bilo, ga popraviti ali celo zavreči. — No, skušnja nas bo tudi v tem zmodrila.	Vredništvo.
Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu?
Deželni zbori imajo zdaj po vseli krono-vinah svoje seje, pri katerih se mirno o gospodarskih zadevali svojih dežel posvetujejo. Nas najbolje zanimajo tisti deželni zbori, v katerih so zastopani Slovenci.
Kranjski deželni zbor je razpravljal razne deželske račune. Pogoretcem po Dolenjskem, v Kadovici, Gorenjih Bojancih in Brezovem dolu bode dežela nekaj podpore naklonila. Posvetovalo se je, ali se bode vršilo o postavi, ki vrejuje učiteljske plače, o deželni bolnici, slovenski dekliški Holi in o podpori dolenjski železnici in drugem.
Štajerski deželni zbor bode ustanovil tri nove meščanske sole, sicer pa letos ni kaj posebnega naznanjati iz tega po večiiu' neniskolibe-ralnega zbora. NaSi slovenski poslanci se tamo pač trudijo — a!i kaj bodo premogli zoper nemško nasilje,
V	Istri tndi letos Italijani hrbet oiiračajo slovanskim deželnim poslancem. Ko bi bili imeli potrditi zopet izvoljena poslanca Jenko-ta in Mandiča — so zapustili zbornico. Lahon je lahon!
V	Gorici imajo kaj plemenitega deželnega glavarja, grofa Koroninija, ki je napi'avil deželi zopet lepe ustanove iz dohodkov, katere ima kot deželni glavar. V tem zboru je nekako polovica Slovencev in polovica Italijanov.
V	koroškem deželnem zboru imajo Slovenci samo dva poslanca. Nemški liberalci so t.u tako krivični, da nobenega izmed njiju niso volili v kakov odsek.
vala. Učil sem se sicer prav pridno; tudi vedel sem se lepo, nekako do šeste šole. Dobra glava, sreča pri šolskem napredovanju in preveliko zaupanje od strani učiteljev ter lastna srčnost spravile bi me bile pa kmalu v pogubo, zlasti ker sem imel tudi novcev kot dijak dovolj, („Dijak in pa vojak", so pa rekli moj pokojni oče, „pa ne smeta nikoli več kakor en groŠ imeti".) Od doma sem že dobival denarja za potrebo, a kar sem ga pri obilnem domaČem poduku drugih učencev zaslužil, ta mi je bil skoro v potrato in skoro v pogubo, V šesti šoli čutil sem se — bil sem že zdaj v tistih nevarnih „razposajenih, ko-rajžnih" letih, katere Nemec „Flegeljaiire" imenuje, v letih, v katerih se toliko dijakov za večno pogubi — tako možkega, da sem' si sam brez dovoljenja starišev stan premenil, zapustil staro, pošteno kmečko stanovanje ter Šel v „nobel, gosposki" kvartir, kamor sta me bila starejša, že popačena tovariša iz „južnih" (!) krajev zvabila.
Vendar meje v tem pohujšljivem stanovanju Škode varoval ali angelj varuh ali lastna previdnost, gotovo pa moj rajnki strogi oče, ki so peš prišli veliko lir daleč v mesto, ko so zvedeli, kaj sem storil, liilo je to ravno Vseh svetnikov dan 1. Nejevoljen oče ogledajo si nov stan in „nove gospodinje" svojega predrznega „Janežiča" (pri nas je to krstno ime, mladi Jaiiez namreč), povprašujejo pri starem gospodarju in pri šolskem katehetu, kako in kaj. Ko dosta izvejo, podajo se zopet na daljno pot domu, ne da bi bili z menoj govorili, ka;jti na domu me po naključbi ni bilo. Ta okoliščina pa, da oče niso hoteli z menoj govoriti. Čeravno so zavoljo mene tako daljuo pot storili — odprla mi je 0(5i, da sem na napačnem potu. Se tisti (lan sem sklenil — na pokopališči — da zapustim prijetno, a za mladino nevarno stanovanje in se podam zopet na stari „kmečki" kvartir.
Ni preteklo leto dni, ko se moji. stariši z
V	Ljubljani je imelo katoliško politieiio društvo šesti obči sJiotl. Razpravljalo je posebno, jeli potrebna nova viíja flekliŠka sola ali ne. Sklenil je, da ni treba, kei' so letos ljubljanske mine ursu-linke odprle vižjo gospodinjsko folo s slovenskim jezikom. Mi tiidi mislimo, da nam boflo nune vzredile najboljših mater in gospodinj. V mnogih posvetnih Šoiah pni izrejajo domišljave učr lijaki nje, ki pa niso [totem ne dobre matere, ne dobre žene
—	pač pa slabe gospodinje.
V	Gorenji Avstriji bi deželni zbor rad ustanovil visoko solo íia zdravnike.
Na Dunaji so bili delo ustavili vozniki tramvajskih vozov, ki ljudi po mestu za nizko ceno prevažajo. Sedaj so vendar zopet pričeli vožnjo, ali zahtevajo, da se jim zagotove nekatere pravice.
Na Tirolskem bodo deželni poslanci razpravljali Šolsko vprašanje. Toda vrli Tirolci po svojpj večini ne marajo nič slikati o sedaiijej šoli
—	zahtevajo versko. Dokler te ne dobe, pravijo, se ne brigajo drugo. Z veseljem so pritrdili temu, kar so škofje avstrijski zahtevali za versko golo. ]'rav imajo vrli Tirolci.
Nil Moravském terjajo poslanci pravilen deželni volilni red — ali zastonj, nemški liberalci ne znajo bifi pravični.
Na Šlezkem se slovanski poslanci v zbornici letos ze v svojem materinskem jeziku oglašajo.
Na Čeákem ima deželni zbor najvažnejšo nalogo, ker bi rad spravo med Nemci in Cehi dognal, Ati najbrže ne bo nič iz tega, ker so celo Staro-čehi v nekaterih točkah zoper predložene postave, ki Jim ne ugajajo. V nekaterih rečeh je večina pač sklenila po vladnej volji — ali vpraSanje je, koliko časa bode to trpelo.
Rusini se v Gališkem deželnem zboru postavljajo na svoje noge. Sicer jim je sedanji deželni marSal ali glavar prijaznejši od prejšnjih.
Na Ogerskem je velika neediiiost in skoro da razpor še med škoii in vlado. Ogrski minister hoče cerkev ukleniti kar v državne okove — upati je vendar, da se bodo tam ondašnji ĚkoQe ustavili tako odločno kakor store to vsigdar naši Škofje, kadar (o zahieva njih dolžnost.
Dalmatinci so dobili novega cesarkega namestnika.
Kaj Je novega po širokem svetu?
V Carigradu so si turška vlada in patrijarh (veliki škof pravo,slavnih kristjanov) zelo nav-skriž. Za patrijarha se poteguje Rusija iii Grško.
italijanska zbornica se bode bajé razpustila. Katoliki so se jeli vrlo postavljati v bran sv. cerkve in papeža, zahtevajo prostost cerkvi papežu pa zo[iet svetno vlado.
Francozi «o odprli državno zbornico, ki bode ])a težko kaj dobrega ukrenila, dokler je taka kakor-šna je; v njej gospodujejo brezverci in prostozidarji ali frajmauraqi.
Na Pruskem je obhajal zadnje dneve general Moltkc, ki je 1. 1870. natepel Francoze, devetdeset, letnico. Obhajali so jo Nemci z največo slovesnostjo.
Portugalci so dobili novo ministerstvo. Do pravega miru ne mortyo priti, ker je tamo dosti ljudi, ki bi radi prevrnili kraljevi prestol.
Piše se nam :
Iz Novega IKlesta, 29 oktobra. — Vže so „Dol. Nov." omenile, da je preav, cesar odlikoval proiesorja tukajšnje gimnazije g, P. Ladislava
daljnih gorá preselijo v mesto, da bi imeli ložje življenje in da bi se več sinov lehko v šole pošiljali, kajti grunt so bili le za enega ali k večjemu za dva sinova namenili. V mestu sem jim vendar z nova preglavice delal. „Kazposajenili" mojih dni ni Še bilo konec. Učenje se mi ni veČ dopadalo ; nekaj me je tudi bolezen zavirala ; a stariše je to peklo, ker so dobro vedeli, da je boljši majhen kmet in slab rokodelec kot „taliran študent". Toda ubogi stariSi niso dočakali, da bi bili videli, ali bode prišel njih omahljivec na pravo pot. Prišla je 1. 18** vojska, ki je imela kolero za petami. V našem mestu ni si izbrala mnogo žrtev, toda prva so bili moji stariši. Velik udarec je bil to za veliko otrok, ki so jih zapustili. Toda kar je bilo še „drobiža«, ti zgiibe niso razumeli, če tildi so jo včasih od tujih ljudi „čutili"; jaz pa kot študent v tistih divjih letih, sem bil sicer kot najstarejši pri hiši tudi prve tedne globoko potrt — a nekaj me je bilo kmalo raztresîo. So-
sedje so mi svetovali, da sem po smrti starišev pograbil, kar je bilo „gotovine" pri hiši. S precejšnjimi novci sem se po mestu balial, kupil si malenkosti, pa stopal in poliajkaval tudi po gostilnah in kavarnah. V jedni kavarni sem celó igral za denar in seveda kot neizkušen igralec večkrat zgubil. Celó na Vseh svetnikov dan sem igral in zgubil — dokaj veliko svoto. Vendar meje zvone nje zvonov po cerkvah popoludne vzdramilo in — vzbudilo tudi mojo vest. Tekel sem iz kavarne na pokopališče, tekel na še precej svež grob svojiii starišev, bridko se zjokal, zmolil nekaj „očena,šev" za nje in terdno sklenil poboljšati se. Ta trden sklep pa je bil velika moč, ki me je vodil pri poznejšem golanju in pripeljal na pravo pot. In kedar se obhaja Vseh svetnikov praznik, obžalujem, da starisi niso dočakali, da bi bili vedeli, da je iz njihovega „faliranega študenta" vendar nekaj postalo."
Hrorata za cjegove zasluge Eè zlatem križcem «i krono.
Danes sredo t. j. 29. okt. mu je prebl. gosp. C. kr. okrajni glavar vitez Fr. Schwarz pripel znanaenje odlikovanja, v lepo okiačacej gimnazijskej dvorani t nazočnosti mnogo odličnih gospodov, ki BO bili večinoma vsi njegovi nčenci, kakor prebl. g. C. kr. okrožne sodnije predsednik Josip GrdeSič, deržavni pravdnik E Schwinger, mnogi žnpniki iz okolice in nekaj njegovih sošolcev. Zbrana je bila T dvorani tudi vsa gimnazijska mladina eè svojimi g, profesorji.
Najprve pozdravi bi. g. ravnatelj v prijaznih besedah povabljene goste ter v kratkem razloži, da so presr. cesar 3. okt. t. 1. podeliti gosp. prof. zl. križec s krono za zasluge, ga povabi, naj stopi bliže, da sprejme znamnje odlikovanja. Potem omenja c. kr. okr. glavar zasluge odlikovanca in po govoru pripne zlati križfc na „nborno redov-niško obleko". Ođlikovanec se zahvali zato čast in poživlja navzoče, naj isto store presv. cesarjn a trikratnim „slava! živio!" Dijaki pevci zapojo cesarsko himno. Potem stopi zopet c. kr. gimn. ravnatelj na oder ia z občudovanja vredno zgo-Toruostjo mladini opiše v kratkih potezah zasluge odlikovanca, katere si je sè svojo marljivostjo kot učitelj in pa linguist (jezikoslovec) na veke pridob 1 na slovenskem slovstvenem polji, ker je eden onih mož, ki je še ledino oral na slovenskem polji in učil, kako gre prav pisati; spisal je tudi prvo slo vensko-latinsko slovnico, katero v drugem natisu komaj pričakujejo. — (Pripravlja jo pa vže slav-Ijenec). Vzemši slovo od mladine, dá jim ođlikovanec g. prof. âe nekatere nauke po izrekih starih in novejših modrijanov, ki so učili, kako naj se mladina vadi in uri kazaje, kako naj je, in kako ne sme biti.
Večinoma vsi gospodje so počastili odlikovanca tudi s tem, da so se vdekžili obeda v fran-čiškaiiskem samostanu. Nt treba omenjati, da so bile tudi tu razne napitnice resnega in dovtipnega pomena, ki so zabavale goste do večera. Omenimo naj le to, da so se prebrale tudi razne Častitke, katere je slavljenec dobil od vseh vetrov, in ki 80 znamenje, koliko spoštovanja, koliko Ijnbezai in koliko zaupanja — vživa. Splošno veselje in smeh pa je mej gosti obudila častitka, v katerej mu je nekdo protil, da ga bode vže letos ali drugo leto dejal celo v ^JeziiHik".
Mi pa želimo, naj mu Bog da še mnogo let nositi zlati križec v zdravju in veselju!
Častitali so med drugimi sledeča p. n. gospôla in sicer iz Dunaja: Dr, Wolf, c, kr. ministeri-jalni si^ètnik, prof. Stnrm, poštni uradnik Jošt in akademik Jos. Grm. — Iz Gorice; poštni kontrolor J, Basaj, prof. P. Bernard Vovk in lektor P. Stanislav Skrabec. — Iz Gradca: Dež, šol.
nadzornik Dr. Zinđler, vodja pom. uradov BreČar. Iz Ljubljane: Gimn. vodja Seaekovič, vladni svetnik J. Ekel z družino, Mici Jsgodic, nadsodn. Bvètnik Grčar, profesorji : Marn, Perušek, Brežnik, Požar, frančiškani: dehoitor P. Hugohn Sattner, Župnik Kalist Medic, provincijal Placid Fabíjani, P. Ang. Hribar, P. Rajner, polkovnik vit. Knobloch. Iz Litije: notar in poslanec L. Sfetec z gospó, Ljndmila Boblek inKarol Eiiel. — Iz Maribora: Nađinženir Jos, Leinmtiller, železn. nadzorn. Edm. Leintctiller, jurist Nerat. — Iz Kranja: Lju-renčič — lî Vidma: Posesmik SusterŠič. — Iz Pazina: Gvardijan P, Iddor Normali. — Iz Kočevja: Profes. Komljanec. — Iz Suhora: Župnik M. Tome. — Iz Trienta: Gimn, ravnatelj Stanger. — Z Iga; Žapnik Dolenc. — Iz Krškega: Dr. Mencinger. — IzRadolice: Notar Plantan. — S Save: Župnik Molek. — Z Čateža; Župnik Hofer. — S Tersata: P. Stefan Mas — Z Lipoglava: Žapnik Mare-šič. — Iz Št. Pavla na Koroškem: Pire O. S. B. Iz Zagreba: Teolog Barle. — Iz Št. Jerneja: Župnik Vovk, itd,
Iz Novega Mesta. — iz gotovega vira po-zvedeli smo, da je naš „Sokol" poprijel inic jativo, kako bi se dalo napraviti ubožaim šolarčkom in deklicam za bližnjo ostro zimo potrebno gorko obleko in obutalo. V ta namen obrnil se je odbor do nekaterih tukajšnjih odličnih gospa ter jih naprosil, da bi one prevzele ta jako hvaležen samarijanski posel. Ioni se varal odbor; prevzele so to lepo nalogo blage goFpe; Grdešičeva, pl Schwarzova, Slančeva, Škrljeva, Panzerjeva, Ogoreutzeva, Gustinova in Skedlova, ter so nabrale od različnih rodoljubov in rodoljubkinj lepo svoto 190 glodinarjev, katera se utegne pa gotovo še kaj pomnožiti. Odbor je gotovo sprožil jako lepo misel, posebno pa, da se je obrnil do uplivnih dam ; l^er ravno nežni spol je bolj rahloiuten in zato tudi bolj usmiljen, Razdelile se bodo pa narejene obleke med potrebno mladino na Miklavžev večer, katerega bode tudi letos priredil naš vrli „Sokol", ker se nam v istini jako priličen večer kaže v ta namen, Zi danes nam ne ostaja đmzega, nego da izrazimo naše veselje nad tem početjem blagih gospá in „Sokola" ter upamo, da se bode še kaka svotica pridružila nabranem denaru.
Iz Radovice 16. vinotoka. — Dne 14. vinotoka t. 1. se je veUka nesreča zgodila v Badovici političnem okraju Črnomeljskem ; pogorelo je namreč 30 h. št. ter vse drugo poslopje vse poljsko orodje, vsa hrana, krma, obleka in nekaj svinj, mnogo kokoši, veliko denarja in več sto sadnega drevja Ogenj je bruhnil obpol 11 uri pred polu-dne po nesrečnih otrocih zaneten ; ljudje so bili veči del zunaj vasi. Nič se ni moglo rešiti, ker

«
J
bukvama in tiskarna v Novem Mestu
pri|)orořa tu navedene v lastni ialog-i ixdaiie knjige:
v
Spisi Krištofa Sniiila.
PovfHti za inlniliiin.
L zvez, : Ljudevit Hrastar. — Golohček.
Mehko 30 kr., tvdo 40 kr,
iT. „ Jozafat, kraljevi sin Indije. 30 kr.
in 40 kr.
III.	„ Pridni Janezek in hudobni Mihec.
40 kr. in 50 kr.
IV.	„ Kanarček, Kresnica, Kapelica v
gojzdu, 20 in 30 kr.
V.	„ Slavček. — Nema deldica. 20 in
30 kr.
VI. „ Ferdinand. 30 in 40 kr.
Vil. „ Jagnje. — Starček z gore. 36 in
46 ki'.
VITI, „ Pirhi. — Ivan, iurškt sóženj. — Kršćanska obitelj (družina). 30 in
40 kr.
IX. „ Hmeljevo cvetje. — Marijina podoba. 30 in 40 kr.
(típisi Krištofa Šidifla se bodo še nadaljevaJi; im-tiienjeni so uaši mlailini ter tiuli bili iiriiiuru(';ani od raziiib strani. Primerni so kot darilo ob VÉnkakfý pri-lilii, zato jili tudi, akg kdo želi, vežemo v primeriui obliko.)
Narodna biblioteka.
Izhaja v .snopičih po 16 kr. ; do sedaj so izàJa le-ta dela :
1. snop. ;	Čbelica, I. bukvice. Kasíidíc. „ „ II. „	1,
3.	„	„ 111. „	n
4.	„	V gorskem zakotji, povest, Á.
Koder.
6.	„ Čbelica, IV, bukvice. Ka>itdíc.
,! )) V. „	„
7.	„ Krvna osveta, povest, poslovenil
MlroMor.
8, 9. „ Nesrečnica, povest, posl. !. P. 10. „ Koliščlna in stepe, poslov. řV.
11.	snop. : Za kruhom, povest, poslovenil
F. Mlldavec.
12.	„ Spisi Andrejčkovega Jožeta. i. 13,14. „ Babica, 1., poslov, Fr. Ceynar. 15,16. „	„ ii., „ ,, „
17.	„ Senilia. Poslov. A. IfurJovivnilf.
18.	„ Spisi Andrejčkovega Jožeta, il.
19.	„ Berač. Povest. Elizabeta. Črtica.
Poslov. I. p.
20.	„ Spisi Andrejčkovega Jožeta. iii.
21.	„ Boj 3 prirodo. Převel F. Mi-
Mavc. — Treskova Uršika. Sp. Fridolin Kaučic.
22,23. „ General Lavdon, oče vojakov imenovan. Priredil Al. MoLk.
24. „ Spisje. Priredil P. MilJm^cc. 25, 26, „ Beatin dnevnik. Spisala Lujha Ffnjahum.
27, 28, 29. Grška mythologija. Poslovenil L, KoprivScJ:.
30, 31, 32. Grška mythologija. Poslovenil L. Koprhšek.
33, 34. „ Rimska mythologija. Poslovenil L. Koj}riv8c/i\
35, „ Spisi Andrejčkovega Jožeta. iv,
„Narodna biblioteka" se Se nadaljuje ; več zvezkov spisov AudrejSkovega Jožeta je poleg driizih jz-viniib rokopisov aa njo pripi'avljciiili. 36. zvt-jick ubiiezal bode iiiifjio povest „ialost in veselje" od Aiidrejùkovega .Jožeta. — Dobó se tiuti posiuuezui zvi^iski.
111 ena uoc.
Za slovensko Ijndstvo priredil F. //«cii/-/«^». Izhaja v snopičih po 20 kr. Do zdaj je izšlo 45 Bnoi)iĎev ter se nadaljnje.'
Sadjarstvo ali ovočarstvo.
(S podobami.) I. del. Navod k umnemu izgojevanjii lepega, krepkega sadnega drevja, s posebnim ozii'oni na osnovo, vreditev in oski'hovanje drevesnic l.jndskih sol. Spisal Jilhard Dulf-nc, vodja deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu. — Cena 70 kr.
i
i
m
íliggiSlgHEHl^^raElllBlEHElSlSEEiEE

Knjigovodstvo.
(Jednostavno knjigovodstvo.) Spisal Ih-. Tomaž Eomih^ uûitelj meščanske šole na Krškem. Cena 70 ki'.
Kranjska mesta.
z nekaterimi podobami. Po raznih virili sestavil P. Florentin Hvovat, vodja deške šole. Cena trdo vezane fiO kr.
Mladini.
(Osem povestic za mladino.) Spisal MlJjrnko Dtvojnn. Trdo vezane 30 kr.
Zpdoviiia farâ Ulianske škofije,
o	Ji
Spisal Jaufz Voli-ui, župnik. Zgodovina Šmarješke fare na Dolenjskem.
Cena 40 kr.
Pas svetega Jožefa
in sedem nedelj svetemu Jožefu posvečenih.
Spisal Jmiez Vcděič, dulioven ljubljanske škofije. Cena v usnji 50 kr., z zlato obrezo 66 kr.
Delavski prijatelj.
Nauki, ki so delavcem v sedanji dobi posebno potrebni. Spisal France Podgmnik. Cena ISi kr.
Zakon in žena.
Spisal Alojzij Padiv. Cena 30 kr.
Cerkvene pesmi.
Op. 1. razprodan. Op. 11.: V čast sv. Ileš-njemii Telesu. Za me,šan zbor. Vglasbil P. If. >Sattiu:r, Cena 11, Op. 50 kr.
Glasi s Primorja.
Vglasbii Avg. Lcban. Cena 50 kr.
Valvasor, Elire des Herzogtiiums Krain.
80 Liefei'ungen.
Valvasor, das Herzogthuiii Kárnten.
15 Hefte.
Maria Theresia und das Land Krain.
Dem Volke erzaldt von P. v. Hadicís, Broschirt 40 kr.
Rundschau vom Oswaldiberge bei Villach-Landskron.
Auigetiommen von Dr, Fritz Pichlcr. Touristen-karte, 80 kr.
Viseči k<»le(lar
slovenski in nemski. Nalepljen z rinčico za obesiti, velja 2i kr.
Vse navedene knjige dobe se po vseh slovenskih bukvartiah po izvirni ceni.
Nadalje priporočam :
Zalog, šolskih knjij pM^ga'oro^a
za srniinaziio in liudske sole,	M.	CJ	W
za gimnazijo in ljudske šole.
Bogato zalogo
slovenskih in nemških, v različnih vezili. fine v šagrin usnji z zlato obrezo in različnimi lepimi okovi, kakor tudi bolj priprosto vezanili.
Zalogo tiskovin
za župnije, občinske in sodnijske urade, za šole, odvetnike itd.
kakor držal, peres, svinčnikov, različna črnila, papirja, zvezkov in vse v to .stroko spadajoče stvari.
za v okvirje, molitvenike, božične jaslice in
mnogo ditizili vsakovrstnih podob, kakor tudi
raznobarven papir in prtice za jaslice.
PRATIKO
velika velja 15 kraje., mala l'â kraje.
Vsakakorsna tiskarska in hnjigovezna dela prevzemam ter kolikor mogoče hitro in ceno iivrSujem. Preskrbim različna literarna dela bodisi slovenska ali nemSka iii to po izvirnih cenah.
Odgovorni urednik, izdi^ate^j in založnik J, Krajec.
Novomesto, — Katibnil J- Knyeu,
nikakove vede ni bilo. Pri tem so bili 4 ljudje hudo ogoreli. Škoda ae ceni na 80.000 gld.
L;uđje so iz bližaih in daijnib krajev na pomoč prihiteli, ako bi bilo Tode, bi bili veliko rešili. Veliko hvalo so pri tem zasluiili Žamberíani; skoraj Tsi HO tja prišli ter veliko rešili, vsi občani se jim toplo zah valj a jemo. Največ hvale je zaslužila hrabra metliška požarna bramb», ker bo hrabri jnnaki ogenj pretrgali samo 2 metra daljave tam, kjer je hiěa gorela ; zraven je bil pod in okoli poda slama — tu so hrabri Mttličaui ogeaj usta-viU Bog jim plati. Vel ko hvalo je zaslužil tudi dobrotljivi Danijel Makar iz Metlike, ker je svoje vino daval, da so ogenj polivali. Tem vsem ljudem se obSani Radovice toplo zahvaljujemo.
Zavarovanih je b)lo pogorelcev samo 14 med temi 11 pri binki Slaviji. Zastopnik tega društva je bil takoj popoludoe na pogorišći, v petek 17 okt. pa je že uradnik banke Slavije pregledal in premeril pogorela poslopja zavarovancev in danes 22. okt. razdelil je v nsvzofnosti č. pg. župnika in flbô župana 3000 gld., katere je banka filavija na račun odškodovanja odpravila. Kdor bitro dá, dvakrat dá. To ae je videlo na hvaležaih obrazih zavarovancev; nçzavarovani pa so težko vzdihovali in se kesalij da se niso zavarovali, kakor jim je to svetoval g. župnik Žalost obvzame za res človeka, ko vidi to straŠLo bêJo, staro in mlado večinoma brez hrane in obleke; zdaj pa je še zima pritisnila, da je bil danes led na mlakah. Kdor ima usmiljeno srce, bode rad kaj poslal tem revežem, saj mu bode dobri Bog stotero povrnil.
Iz Dolenjskega. — Vestl znamenje, da mi Dolenjci nismo v napredku tako zelo zaostali, kakor je avet popřed vedno o nas rad sodil, nam je priznanje, katero so si nekateri naĚi razložoiki na Dunajski kmetijski in gozdarski veliki razstavi pridobili. Naša država je v prvi vrsti poljedelska, to je, naše prebivalstvo živi se največ z obdelovanjem zemlje. To v poHev uvažajoč sestavil se je bil v našem glavnem mestu cesarstva na Dunaji odbor, kateri si je postavil hvaležno, a tudi težavno nalogo, da boËe v posebni poljedelski in gozdarski razstavi pokazati svetu in osobito pa nam državljanom v poduk, v napredek in v spodbujo — vse izdelke ki jih posredno ali neposredno izdeluje ali potrebuje dandanes naše poljedelstvo in naše avatrijako gozdarstvo. V ta namen 80 se razpošiljala vabila na vse dežele, v vse okraje, na vse večje posestnike in podjetnike v kmetijsko ali gozdarsko stroko pripadajočih orodij strojev; opozivljali so se posamezniki, da naj razstavijo naravne občnega zanimanja vredne stvari iz poljedelstva in gozdarstva. Naâa v vsacem oziru napredujoča, c. kr. kmetijska družba ae je vdeležila ne le aama za-sé te razstave, ampak povabila je tudi vse deželane, naj razstavijo po mogoiS-
nosti svoje izdelke. V ta namen je postavila t razstavnem prostoru v Prater o na Dunaji, kjer je 1. 1873 bila svetovna razstava — paviljon to je, ukusna narejena in svojim razstavljenim izdelkom primerno veliko leseno poslopje, ki je na desni strani precej pri vhodu v razstavnem prostora kaj mično vabila ogledovalce, naj si naše stvari ogledajo. V prvi vrsti razpostavila je c, kr. kmetijska družba svoje različne stvari, kakor razna semena, drevesa itd. pa tudi posamezne domače tvrdke. Za nas Dolenjce zanima nas najbolj to, kar se tiče naših krajev.
Ako se v poštev jemlje, koliko veliko tisoč razloŽnikoT je tu razstavilo svoje pridelke, svoje blago in da so se največi kolikor mogoče trudili, najboljše in najlepše stvari svetu pokazati, nam je v prijetno zadoščenje, da so se med tolikimi rečmi nahajale ravno izdelki naše Dolenjske, ki so se imeU za vredne, — da so dobili priznanja. Iz med 25 odlikovancev iz naše dežele dobile so iz Dolenjskega tvrdke: Matija Pakiž iz Ribnice in M. Pakič iz Ljubljane za suho robo, E, Stamfl v Ljubljani za izdelke kočevske domačeobrti, Alojzij Loy iz Kočevja za vino, srebrne svetinje.
Iz Selc pri Škofji Loki, 11. okt. — V tukajšnji cerkvi se vidita dva nova, štiri sežoje visoka, iz pravega angleškega cementa narejena stranska altarja v rimskem slogn. Oba sta prav umetno delo; posebno odlikujeta se pa kipa v tronih in sicer sv. Marija lurška in sv. LovrenCj kajti izražena je v njunih obrazih neka posebna nadzemska miloba li ravno takega cementa je tudi napravljena nova obhajila» miza, ki je popolnoma kamnu enaka ter jako solidno in lepo izvršena.
Vse to je pravi kras velike cerkve io mi moramo našemu prečastitemu, za lepoto hiše božje zelo vnetemu gospodu žnpniku prav hvaležni biti, da se niso bali ne truda ne skrbi, ki so pri takih napravah neizogibne. Kar so nastopili tukaj za župnika, se že marsikaj pozna zunaj, zlasti pa znotraj cerkve in kakor se sliši mislijo še dokaj izboljšati in olepšati.
Ker pa delo mojstra hvali, tedaj ae ne sme pozabiti tudi oni, ki js vse omenjeno tako lepo in v splošno zadovoljnoEt izgotovil. In ta je tukajšnji Se vse premalo znani podobar g Josip Grošelj, katerega zarad njegove zmožnosti, solidnosti in vestnosti priporočamo vsej prečastiti dnhovččini za enaka dela, bodisi iz lesa, kamna ali cementa.
Marsikatera lepa denarna svota roma leto za letom v inostraoatvo za drage, a ne vselej visokej ceni primerno izvršene stvari, naši domači umetniki pa, ki bi brez dvojbe dotične stvari dostikrat lepše, vedno pa ceneje lahko izdelki,.
80 primorani t pota svojega obraza Ijnbi krahek složiti in vrh tega Se veseli biti, če ga le imajo. Skrajni ífas bi bil Tže tedaj, da bi se otresli kri~ Tih nazorov, da je le ono lepo kar pride iz tujine, Če je tudi drago, ter da bi se resno popri-jeli gesla: „Svoji k svojim".
Domaće Testi.
(Premembe pri duhovščini.) Ć. g. noTOisašnik Mart. N e m a n i ć priđe za kaplana v Kostanjevico.
(Imenovanje.) Gospod Anton Žužek, stavbinsk praktikant v Novem Mestu, imenovao Je stavbinskim pristavom.
(Premembe pri uČiteljstvu.) Gr Fr. Schiffrer, u3itelj v Starem Trga, pride za stal-oega ačitelja-voditelja na Rudnik (okraj ljubljanska okolica); g. Fr. Kalau, učitelj v Čateži, za stalnega učitelja-voditelja v Šmihel pri Novem Mesto; g, Matija Janezič, afitelj na Vačah, za stalnega uČ.telja-voditelja v PeČah (kamniški okraj) ; gospod Fr. Bi ten C, aČitelj v Št. Lambertu za učitelja v DragataS, gospod B. Čampa, izprašan učiteljski kandidat, na Vače in gospod F. L užar, izprašan učiteljski kandidat, v Št Lambert (litijski okraj); gospdč. Frančiška Wruss, učiteljica na Igu, pride za stalno učiteljico k Devici Mariji v Polje, na njeno mesto pa gospo-dičina Ana Praprotaik; na trirazredni dekliški Soli T Novem Mestu sta stalno umeščeni gpdČ. H. Rozina za drugo in gpdČ. M. Clarici za tretje mesto; na trirazredni dekliSki šoli v Kočevji pa gpdč, T. Fridrich za drugo stalno mesto, gpdž. Idft pl. Langer za tretje mesto začasno; gpdč. Marija Blahna, učiteljica v Doit "^^aai, je stalna druga učiteljica na dekliški šolt v Ribnici; gpdč. P. Fleš pa pride za učiteljico v Dobre polje.
(Daroval) je delnico pervega Narodnega domn T Novem Mestu tukajšnji čitalnici gospod Danijel Šuflaj; c. k. okrajni sodp^k - Velkih Laščah. — Bog daj še nekaj tacih ro'-.oljubov, in Narodni dom bo rešen mučnih nadlog. —
(Kmetijska podružnica v Kostanjevici) je 16. oktobra sklenila, da se napravi posojilnica. Volil se je v ta namen odbor, ki ima glede posojilnice vse potrebno storiti in prihodnjemu občnemu zboru meseca decembra sporočati o svojim delovanji. V ta odbor so bili izvoljeni gospodje: Otmar Sever, Lav. Abram, Ivan Globočnik, Jos. Rohrman in Aut Stravs. Nadalje je bilo skleneno, c. kr. kmetiško drnžbo prositi, da bi prihodnje leto Še prodajala v Kostanjevici plemenske bike. Povedalo se je, da v tukajšnjem okraji pride na 500 krav komaj jeden bik. Sklenilo se je tudi prositi podpore, da bi se
o priliki, ko bi se prodajali biki, napravila v Kostanjevici razstava goveje plemenske živine. Zdaj, ko so vinogradi večinoma že pokončam, bo pač treba skrbeti, da se zboljâa živinoreja, ki jedina gospodarjem še dohodkov obíta.
(Obrtno-nadaljévalua šola) v Krškem se prične letos 5. nov. V nedeljo, 26. okt, 60 bili vsi rokodelci povabljeni v šolo, ogledati si za to šolo došla nova, obila učila, zlasti lepe risarske predloge, posebno za Čevljarje, mizarje, zidarje, tesarje, krojače itd. Iz teh predlog se razvidi, koliko se utegnejo rokodelski učenci naučiti, Če bodo pridni.
(Učilska razstava v Krškem) je dobila v zadnjem Čaau veliko novih in lepih učil, n. pr. za ročna dela (dekliška in deška), za zemljepis (atenske zemljevide), za risanje itd. V dvorani, kjer je izložba, ste sliki pokojnega Martina Hočevarja, ustanovitelja krške šole, in njegove vdove, velike dobrotni ce krške, blage gospe J o sipine Hočevarjtive.
(V Kočevje) prišlo je doé 18. oktobra pet inženirjev, da bodo začtli od tam proti Ljubljani trasirati dolenjsko železnico. Kakor iz gotovega vira zvémo, delalo bode do spomladi petnajst inženirjev priprave za dolenjsko železnico^ spomladi pridruži se jim še 30 inženirjev, da bodo do meseca junija 1891 uže vsa dela, risanja itd. zgotovljena. Vse te gospode poslalo je baje vis. ministerstvo.
(Dobrodelnost.) Valed opozorovanja na veliko revščino pogorelcev v Brezovemdolu okraju žužeuberškem po gospodu Josipu Pavlinu, ki ima pisarno za potovanje v Ljubljani, je poslalo hamburg amerikansko brzoparobrođsko društvo za omenjene pogorelce sto gld., katere je g, PavHa takoj visokorodnemu gospođu deželnemu predsedniku izročil. Želeti bi bilo, da bi tudi drugi tega milosrčnega gospoda posnemali in bogate tvrdke na veliko bedo pogorelcev na Dolenjskem opozarjali in tako usmilenje za reveže pospeševali.
(Kmetijska podružnica v Krškem) je zborovala 16. okt. pri slabi udeležbi pod prvo-sedstvom č. g. dekana dr. Strbenca. Vzrejalo se je, da se bode prosilo podpore, da se v Krškem na Tržki gori napravi vzgledni vinograd ameri-Čanskih trt, v kateri namen se bode vzel na 10 let v najem vinograd g. A. s katerim naj se napravi pogodba. Enaki vinogradi naj bi se s podporami od višje strani napravili v vseh občinah krškega okraja. — V letošnji zimi naj bodo shodi kmetijske podružnice po raznih farah tega okraja. PoduČuje naj se ljudstvo o novi meri in vagi, ker še vedno staro rabi pri Čemur je dostikrat opeharjeno. Gosposke naj bi Čuvale, da se ne rabi več stara mera. V Krškem naj bi se napravili sejmi za žito, svinje, konj, da ne bi šla vsa kupčija v Brežice. V tem
smisla je prav dobro govoril ž. g. K. Zastopnikom prt obfintm zbotu kmetijske družbe v Ljubljsoi volil Be je (ker je g. prvoaedoik zadržan) č. g. vikar Knaus, oziroma g. ravnatelj Lapajne.
(Odbor za olepŠaaje mesta v Krškem) je do zdaj za HoáeTarjev spomenik nabral 580 gld. in sicer so darovali gg: E G. v L. 10 gld., J. H. v P. 20 gld,, mestni svet v Gradci 50 gld., Dr. J. S. v L 100 gld., K. S. v R. 20 gld., T. St. v K. 30 gld., Fr. L. v G. 50 gld., Dr. L. pl. G. B. v R. 25 gld,, A. D. v G. 200 gld., obrtnijako druStvo v Gradci 50 gld., J. v K. 25 gld , Obljubljenih je še 250 gld. Odbor meSíanov hrani tndi neko sfoto. Kaj se bode ukremlo z nabran mi novci, priobčili bodemo v kratkem. Za danes se jatnim potom prar lepo zahvalimo vsem p. n. darovateljem. Odbor za olepSaoje mesta v Krškem,
dne 21. oktobra 1890.
(Star mož.) Na Bregih pri Krškem je cmrl mož z imenom Bogolin, ki je doživel 95 let.
(Vreme) je bilo to jesen kaj lepo, za m-ske kraje ôisto agedno. NaĚi Tinorejci so lepo spraTili sTojo kapljico, katere je bilo žalibog zeló malo; toda pridelano vince je izvrstno; le suša je pa bila straSna, ljudje so morali vodo veliko ur dalei donašati in dovaževati ter drago plačevati. Kako je pa sedaj? Po dolgi saši dobili smo nekaj dežja, a v noči od 17. na 18. okt. palo je nekaj centimetrov snega, kateri je na planem kmalu zginil; v noči od 27. na 28. okť pa je palo snega za celi čevelj. Pod težo snega, kateri je zelo južen lomilo ae je listnato drevje, katero je izgnbUo do-aedaj še malo listja, po gozdih bode napravil zgodnji sneg gotovo obilo škode. Pota so zelo slaba in tudi državna cesta; poŠta iz LHije dohaja po tri ure, pošta is Ljubljane pa po pet do šest ur kasneje. Na naŠej državni cesti zelo pogrešamo snežni plug, katerega nimamo ; kaj pomaga delati lepe ceste, ako ae pa o veUkem anegu ne orjejo 8 plugom, kakor se to v obče drugod godi. Tndi po mestu se od posestnikov vse premalo zgodi gledé snega. Od strešnih cevi se voda steka na cesto in radi obilice saega nima odteka in nastaja velika „žlobudra", pa malo kedo se spomni, da bi to otrebil ; isto tako ležijo veliki kupi snega na cesti, kateri ae vsuje raz streh tako, da je Novo Mesto podobno preje večji vasi nego — mestu in pri takih delih se vse tako vêde, kakor bi se to tudi lehko enkrat do poletja odpravilo.
(Za IV. letno zasedanje porotnih razprav v Rudolfovem), ki se pričnó 10.novembra t. 1., izžrebani so naslednji gg. glavni porotniki: TrampnS Fr,, pos. iz Metlike; Skubic Ant., pos. iz Dedendola; GoriSek Jos., pos. iz Me-
kin; KuhelFr., pos. iz Nemške vasi; SkušekFrid.,
poB. iz Metlike; Bučar Fr., pos. iz Kostanjevice;
Florjančiá Fr., gostil, iz Zužemperka; Plat Niko, pos., iz Drašič ; Nemanič Marko, pos. iz DraSič ; Pajk Fr., pos. iz Št. Vida; Nardin Ant., pos. iz Seia ; PlaninSek Ant., pos. iz Mirne ; Starašinič Mat., pos. iz Krasinca ; Zore Fr., po8. iz Doba; Skubic J., pos, iz Police; Jerše Jan., pos. iz Jame; Gregorič Miko, pos. iz Gradaca ; ZupinčičF., pos. iz Zavrha; Skofca Jos., mlinar iz Starega trga ; Troje M., pos. iz Poljan; Weibl Al., pos. iz Metlike; Fucha Jan., pos. iz Blatnika; Moravč Fr., pos. iz Vel. Loke; Verce Jos., pos. iz Korita; Zupan Jos., pos. iz Račjegasela; Žugelj Miko, pos. iz Otoka; Pečarič Mart., poB. iz Drašič; Udovič Fr., pos. iz Spod. Ponikev; Zaje Ant,, pos. iz Potoka; Vizler Al., pos. iz Vel. vasi; Rupert Aut., pos. iz Krškega; Mežan Jan , pos. iz Kamnega potoka; StipaniČ Iv., pog. iz Gradaca; Groznik Jan., pos. iz Malegadola; Mam Aug, pos. iz Dul; Neubauer Fr., pos. iz Mirne. — Nadomestni porotniki gg.: Krive Jos,, pos. iz Dobja ; Dr. Pozoik Alb., pos. in c. kr. notar v Novem Mestu; Hodnik And., pos. iz Spod. Krouovega; Kokail Ant., kamnosek iz Beršlina; Šali Fr., poB. iz Češče vasi; Bojane Fr., pos. íe Št. Petra; Durini Viktor, pos. v Novem Mestu; Ambrožič Jan., pos. iz Žerjovio; Belland Vine., pos. iz Stranske vasi
( „ Domoznanstvo kranjske vojvo-) dine"), sp. Iv. Lapajne, imenuje se drobna knjižica, ki je deloma ponatia spisa, ki je bil pod tem naslovom priobčen v Uč. Tovariša".
(Narodne legende za slovensko mladino.) II. zvezek teh mičnih svetih povedek je izdal ravno kar učitelj A. Kosi v Središči na Štajerskem. Stane 20. kr. Priporočamo to primerno berilo vsem ljudskim Ëolam.
Listnica uredništva.
Dopis Í7, San FranĚiSka t Kaliforniji in drage pviob-Ëinno, larudi preobilega gradiva, prihodnjič.
Sejmtyvi na Dolert^shem:
v novembru: Dne 3. v Novem Mestu, ViSnji-gori, Zagorji (za Savo) îd na Mirni; 6. v Vel. LaSifiah; 8. v Št. Vida pri Zatićini; 10. v Št. Jarněji; 11. t Buôki inualgn; 12 v Baâeèi vasi; 17. v Št. Martinn pri Litiji in Radečah; 18., v Metliki; 19. tia Raki;
24.	v St. Bnperta in pri Št. Lovrencu na Temenici ;
25.	v Krškem in Zatiôini.
Loterijske srečke.
Trst 18. oktobra 38 74 84 47 49 Gradec 25. _47 57 35 45 1
Na prodaj je	ti95-2]
nova hiša in njiva,
na ktero se 12 mernikov poseje. Hila je posebno pripravna z*, kaeega penzijoniranega gospod«. Cena se zvé pri lastnika v Kandlji št. 49. poleg Nov. msat«.
t
Potrtim srcem javljamo podpisani vsem BorcdnikoiD, prijateljem in zuacvem prežalostno vest, da so predragi nam soprog, oziroma oče, gospod
Franjo Fehani,
posestnik,
eÎDoèi ob 10. nri, po dolgej boiezni, previđeni a »v. zakramenti, v 64 letu svoje utaroati mimo v Gospodo zaspali.
Pogreb bo v četrtek 30 t. m. ob 9. uri dopolndne na takajšnje pokopališče.
Sv. maie za dn^o preblazega ranjoega ae bodo brale v takajšnej faruej cerkvi
Dragi pokojnik bodi priporočen v blagi spomin in molitev.
ŽUŽEMBERK, 29. oktobra 1890.
tň" Neža Pehanl, soprogi. — Fanl Butalič roj. Pehani, hči.
Î Fran]e, Ignacij, Ivan, Alojz)], Josip, Friderik, Mirko ^	in SreËka Pehani, bhiotí.
'Wê
Jayna zahvala.
Ko se ja razneslo po časnikih, da so podelili Njih Veličanstvo Fran Josip L zlati križ 8 krono naši malenkosti, dohajalo je dan na dan toliko telegramov, vizitnle íd listnic Í2 raznih krajev, da v tremitlïu ne morem vsem odgovoriti pismeno. Toraj prosim blage prijatelje, naj blagovolijo sprejeti tem potom HrČno zahvalo.
NOYOMESTO, 29 oktobra 1890.
[200]	P. Ladislav Hrovat. il
V trgu Mokronog se dajé z dném I nuv. t. I.
z zàlego in stanovanjem, prav La lepi priliki, na več let v uajem. Kat&n6neja pojasnila daje g. Anton Kržiénik, posestnik v Mokronogu,	[i9oi
Najboljša vazelina in mazilo za vozove,
vsake količine, dobiva se po najnižji ceui pri trgovca
Fr. Kastelfcu starejšemu, v Novomestu,
Ii7i—5]	(pri plavi krogli.)
Nakup surovih (neobdelanih) palic.l
Neobdelane drenove, glogove, belega in črnega trna in leskove palice s kljnkami knpnje vedno in T vsaci množini ter po najvišji ceni. Posebno pa še za drenove in jesenore palice ponnja po 30 do 50 gld. za 1000 palic ter kupaje Im dolge in 24 do 50*^ debele, ravne glogove palice v vsaci množini Janez Wakonigg, trgovec v Smartni pri Litiji na Kranjskem
do 30 let star, kateri bi čadom«stoval včasih tndi postiijona, se vzame v službo. — Tisti, ki zuajo pisati in brsti imajo prodnost. Oženjeni niso izključeni. Ponudbo i naïoauiloiii «farosti io dosedanjih slnžb naj se pošiljajo pod L, 15. na vredniâtvo tega Usta.	n97-i]
Javna zahvala.
Přečeštili gospod Kaiimlr Bratkovič C. kr. notar v Trebnjem je blagovolil darovati trebansfcej čvetero-razrednej Ijadskej soli prekrasno podobo „Valentina Vodnika" v vrednosti od 15. gld. Za ta velikodušni dar zahvaljujeta se najnljndaejo krajni solski svet in Ěolsko vodstvo
Alojzij JerSo,	Ignacij KlemenÈI5,
naduËitolj.	predsednik krajnega Šolskega svet».
TREBNJE, dne 24. oktobra 1890.
•••••••••••«•«•••••••••M«
Vsi stroji za kmetijstvo i vinorejo! j
lluh ÍD saiflG stístalDíce,
Grozdni mlini in mlini za sadje,
vse najnovejše sestave v razni velikosti.
SS^ Škropilnice za trte.
Mlatilnice, snažilnice in vitlje ali vlečki, robkalice za koruzo, sejalnice, plugi itd.
AníoiDaíičDfi sîistalDlce za u\m klajo.
Sušilnice za sadje in zelcnjayo.
Rezlln'ce za krmo v veliki izbiri in isvrstni izpeljavi ponnja po najnižjih
tovarniških eenah [lea gj
IG. HELLER, DUNAJ, Praterstrasse 78.
Slovenske zapisnike In razjasnila na zahtevanje brezplaino in franko, — Prodajalo) dobé ugodne pogoje.
Zmožni zastopniki ae iščejo in dobro plaíajo.
îeeeeeeeeeeeeeweweeeew«
L