St. 41.
Maribor, dne 21. septembra 191L
Tečaj XLY

Ost ljudstvu v^pouk in zabavo.
IsKaia vsaS četrtek In velja s pofitnino vred In v Maribora ■ pošiljanjem na dom za celo Ieio 3 K, pol leta 2 K In za Četrt leta I K« Naročnina za Nemčijo 5 K, za drage IzvenavstrII«is B*4ela 6 K« Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 Ki Naročnina se poSilja na: Upravništro »Slovenskega Gospodarja" t Mariboru, — List se dopoSilja do odpovedi. — Udje „Katot ilsioroega društva" dobivajo list brez posebne naročnine^ « Eosamezni listi stanejo iO vin, Uredništvo: Koroška cesta itesj 5, -- Eokopisi se ne vračajo, i-, UpravništvoKoroika
cesta štev. 5, vsprejema naročnino, Inserate in reklamacije, S» laseraia se plačuje ofl enosfopne petitvrste na enkrat iS slih, ta dvakrat 25 rln., za trikrat 35 vin. Zs večkratne oglase primeren popust InseraH se sprejemajo Ha srede zjutraj >-i H»
zaprte reklamacija so poštnine proste,
Nemiri na Dunaju.
Kri je tekla.
Cena vsem živilom in vsakdanjim potrebščinam je zadnji šas visoko poskočila. Toda socialna-demo kraška stranka v Avstriji vidi le eno živilo, ki se je tudi podražilo, namreč meso. In par let že ne slišim© drugega klica iz njenih vrst kakor: Tujo živino in prekmorsko meso v našo državo, Z drugimi besedami se to pravi: Uničimo kmeta,, da sami lahko živimo.
Socialna demokracija namenoma in iz političnih vzrokov govori samo o mesni draginji. O podraženju petroleja, sladkorja, piva, železa, premoga, platina, mila, špirita itd» noče izgubljati besed. Streti hoče političnq moč avstrijskega kmetijstva, vso politiko spraviti v tir veleobrti in tako zadati smrtni udareo kmečkemu stanu, iz kojega razvalin bi naj prišli socialni demokraciji novi, mnogoštevilni pristaši.
In tudi glede mesne draginje je socialna demokracija krivična, ker pripisuje razlog za dragi/njo kmetu. Ravno te dni pa se vsak pošten Človek lahko prepriča, da je nasprotno res. Cena živini pada, cena mesu pa se dviga. Kdo je krivec, ni težko uganiti, toda socialna demokracija hoče imeti za krivca edino-le kmeta.
Da bi socialna demokracija opozorila tudi najvišje kroge na svojo agitacijo proti mesni draginji, je zadnjo nedeljo, dnei 17. t. m, uprizorila na Dunaju velikanske nemire. Toda najvišji krogi so se lahko o nečem drugem prepričali nego o mesni draginji med socialnimi demokrati. Med nemiri so se slišali glasni kriki: Živela prekucija! Živela ljudovlada! Živela Portugalska! In na svetilnike so pritrjevali rudeče zastave z napisi: Živela prekucija! Vse gibanje je pokazalo, da hoče socialna demokracija streti močni in mirni kmečki stan, ker le preko njegovih mrtvih teles lahko pride do svojih ciljev: do revolucije, do republike in do razmer, kakor so na Portugalskem. Nedeljski dunajski izgredi niso veljali draginji, ampak so. bili agitacija za splošno prekucijo. Sedaj pa nekoliko poročila o nedeljskih dunajskih nemirih.
Izgredi nameravani.
Socialno-demokraŠka stranka je sklicala na Dunaju za nedeljo, dne 17, t. m. v rotovž protestno zborovanje zoper draginjo. Da je imela tudi druge namene, je pokazala s tem, da to pot ni poskrbela za reditelje. Zbralo se je od 120 do 140 tisoč oseb, med nji-
mi več tisoč Žensk, ki so se obnašale najbesnejše^ Shod se je vršil pred rotovžem. Govorili so socialno-demokraški poslanci. Med govori je množica vzklikala: „ Ž ivio Portugal!" — „Živela revolucija!" — „Angleško govoriti!" — „Generalni štrajk!" — „Pasivna rezistenca!" itd. Več izgrednikov je dvignilo podobo, na kateri je bil naslikan na laterni viseč minister. Nek mlad demonstrant je zlezel na svetilnik in pritrdil zastavo z napisom: „Živela revolucija!" Veliko pozornost je vzbudilo, ko se jo med izgrednike pomešalo 500 poštnih in brzojavnih uslužbencev v uniformah. Tudi kipe pred rotovžem je množica okrasila z različnimi zastavami z revolucionarnimi napisi.
Izgredi se začnejo.
Ko je bil shod končan, so razni oddelki izgrednikov začeli na več krajih Hprizarjati nemire. Velika množica je hotela vdreti proti cesarskemu dvoru. Toda vrata pred zunanjim dvorom so se takoj zaprla in vojaška straža se je umaknila.. Nato se vsuje množica proti upravnemu sodišču ter začne bombardirati poslopje s kamni. Tudi proti dvornemu muzeju se je metalo kamenje in železje. V tem nemiru pa so bile tudi bližnje trgovine zelo prizadete. Začeli so pobijati Šipe pri gostilnah in trgovinah, hoteč udreti va-nje,.
Vojaki nastopijo.
Policija je bila proti velikemu Številu izgrednikov brez moči. Zato je moralo nastopiti vojaštvo. Eskadron ulancev je začel prodirati proti izgrednikom. Bil je sprejet s peklenskim vriščem. Najbolj so divjali nemirneži v Ottakringu. Tu so pobijali Šipe pri javnih poslopjih in razbijali trgovine. Lotili so se celo Šol. Na eni ljudski šoli so pobili šipe, razdrli ograjo ter znosili vse klopi na ulico. Sodrga je obmetavala tudi altlerhenfeldsko cerkev s kamni. Iz drevoredov so pobrali klopi, iz Šol so pometali stole in tiskovine, knjige, omare in naredili iz njih na ulici barikade, da bi vojaštvo ne moglo prodirati.
Eden mrtev, štirje težko ranjeni.
Oblast je nato komandirala vse vojaštvo proti Ottakringu in posrečilo se je vsaj glavne ceste očistiti izgrednikov. Sodrga je sprejela vojaštvo s kamenjem. Vojaštvo je prodiralo z bajoneti ip ranilo več oseb. Pocestni boji so trajali celo dopoldne do večera. Izgredniki so se vedno zbirali in za barikadami zavarovani, vojaštvo s kamenjem bombardirali. Kava-
lerija je bila primorana, sodrgo večkrat naskočiti* — Proti večeru je postal položaj Še bolj nevaren, fc-gredniki so hoteli vdreti v hiše in pleniti, vsled sar so hišni oskrbniki hitro vsa vrata zaprli. Ker le niso demonstrantje odnehali, in je začelo deloma iz njih vrst, deloma iz oken na policijo in vojaštvo padati kamenje, je bilo končno vojaštvo primorano, oddati na sodrgo salvo. En demonstrant je bil z bajonetom preboden, da je na licu mesta izdihnil, ranjenih pa je bilo 58 oseb, 4 zelo težko, vendar so tu vmes všteti tudi vojaki in policisti. Od policistov jih je veS težko ranjenih. Aretiranih pa je bilo v Ottakringu 100 oseb,
Mir se vrača.
Ko je tekla kri, so se začele množice razgublja-ti. Vodstvo socialno-demokratične stranke je izdalo pomirjevalen oklic, seveda mnogo prepozno, ker je bila nesreča že gotova. Doseglo pa se s temi izgredi ni za draginjo popolnoma nič. Socialna demokracija je le pokazala, da je do mozga prekucijska, drugega vspe-lia pa razbijanje in prelivanje krvi ne bode imelo. V ponedeljek je bil na Dunaju že mir. V, vseh krogih vlada ogorčenje pad vodstvom socialne demokracije, ki so tirali toliko ljudi v nesrečo. Ko se je peljal cesar v ponedeljek iz Senbruna na dvor, si je ogledoval razdrtine pri upravnem sodišču ter odločpo obsojal tako brezpametno divjanje, Skoda je, da so žrtve večinoma nedolžne, a hujskačev, ki so vsega krivi, roka pravice ne bo mogla doseči. Draginja pa se z revolucijo gotovo ne bo odpravila.
Druga mesta.
V	Pragi se je tudi v nedeljo dne 17, t. m. .vršilo deset socialno-demokraških shodov proti draginji.. Po shodu je 15.000 udeležencev šlo na trg sv. Vaclava, kjer je govoril poslanec Nemec razburjeni množici, ki je nosila rdeče zastave. Slišali so se klici: Živio revolucija, proč s kmeti, proč z vlado itd. Tudi češki narodni socialci so priredili burne shode. Do kakih resnih spopadov ni prišlo,
V	drugih mestih na Češkem se je vršilo okrog 40 velikih zborovanj, ki so bila vsa naperjena proti draginji in kmetom. Vsi shodi so bili združeni z malimi in večjimi nemiri po ulicah.
Enake razburkane shode in obhode je priredila socialna demokracija v Grad««, na katerih so graški socialno-demokraški voditelji in poslanci huj-
PODLISTEK.
Vinska letina v preteklih stoletjih.
Mnoge naše bralce bo gotovo zanimalo, ako jim podamo kratek seznam, kako je v 18. in 19, stoletju v, naših krajih gospodovala suša in kakšne so bile posamezne vinske letine.
Vsled suše, oziroma mokrote prejšnjih let je bila 1. 1714 strašna lakota, da je v naših krajih pomrlo mnogo ljudi od gladu. — Leta 1818 je bila huda suša. Celo spomlad in poletje ni padlo ne kapljico dežja. Po travnikih in njivah je bilo vse zažgano, drevje golo, tudi vinogradi so zelo trpeli. Vino je bilo to leto močno kot žganje. Drava se jo tako posušila, da se je lahko kjerbodi prebredla. Tudi leta 1719 in 1726 je bilo zelo suho in vroče. Vina je bilo mnogo in izvanredno dobro. — Leta 1766 je bila taka suša, da v ljutomerskih goricah ni bilo skoraj nič vina; v mariborski okolici pa je bila vinska letina iz-borna. — Leta 1776 je bilo vino kislo kot ocet. Po mnogih krajih je ostalo grozdje popolnoma trdo. — Leta 1777 je prirastlo vsled suše zelo malo vina, a bilo je izvrstno; imenovali so ga Še dolga leta potem „zlato kapljico". Po poljih pa je silno slabo obrodilo, pretil je glad. — Leta 1779 je bilo od februarja do pozne jeseni izvanredno lepo in toplo vreme. Vsega je obrodilo obilo, vino je bilo posebno sladko. — Leta 1783 je neka suha megla prevlekla ozračje tako, da sta mesec in solnce sijala č*-to rudeče, nek žvpplen dim se je kadil po zraku. Dobrega vina je bilo v obi-lioi.
Največ vina v 18. stoletju se je pridelalo v le-i\h 1785, 1786 in 1787. Pa tudi sladko je bilo. Krfi-
ni ar j i so ga točili bokal ali stari „pint" po 1 do 3 krajcarje. Vino leta 1788 pa je bilo tako močno, da je mnogo ljudi zbolelo od njega. Izvrstno in mnogo vina je bilo tudi 1. 1790. Slabe letine so bile 1789, 1791 in 1793. Zadnje leto je mraz in spomladni sneg ter poletna toča uničila skoraj ves ;qinski pridelek.
Leta 1794 in 1795 je bilo zopet zelo malo vina, a še tisto slabo. Nenavadno ugodne vinske letine so bile leta 1796, 1797 in 1798, Vinska kapljica je bila čudno sladka in močna. Bilo je pa vina tudi izredno mnogo. Ljudje so se še dolga leta spominjali na to „vinsko trojico". Leti 1799 in 1800 ste bili suhi, a vinska letina je bila pičla.
Leta 1801, 1802 in 1803 so 'bila za vinorejce sla- , ba, vino kislo. Malo boljše je bilo leta 1804, Leta 1005/p pa je bila letina izvanredno slaba, vino pa najslabše',^ kar se ga je kdo spominjal. Se koncem oktobra je bilo grozdje trdo, da so ga morali tolči. Vino je bilo tako kislo, „da je kar za ušesi Škripalo, Če ga je kdo pil". Enako je bilo leta 1006.	(^
Dobra vinska letina je bila leta 1807, bilo je izvrstno vino; slabo je bilo leta 1808. Leta 1809 in 1810 pa je bilo radi suše mnogo zelo dobrega vina.
Leta 1811 je bilo malo vina, pa izvrstno in sladko tako, da še boljšega najstarejši ljudje niso pomnili. Dalo se je dolgo vrsto let dobro shraniti. Kot starina se je prodajalo to vino bokal po 1 do 2 gld. srebra. Leta 1812 je bila trgatov obila, a vino je bilo slabo. Od leta 1813 do leta 1817 so bile sploh same slabe letine. Leta 1816 je bila huda lakota v naših krajih. Leta 1818 in 1819 je bilo malo vina, a dobro. Leta 1820 in 1821 je bilo zopet zelo hudo. Grozdja malo, a še tisto je bilo o Lukeževem trdo kot oreh. Poljskih pridelkov ni bilo nič. Leta 1822 so pridelali malo, pa izborno vino, lota 1823 pa je bila slaiba trgatev. Leta 1824 je bilo mpogo zelo dobrega vina, potem pa vsa leta do 1830 je bilo vino nenavadno sladko, leta 1831,
1832 in 1833 pa so bile slabe letine glede vina, kakor tudi drugih pridelkov. Leto za letom je bilo slabše.
Prišlo je glasovito leto 1834, Po zimi 1833—34 ni bilo ne deža, ne snega, bila je tako gorka zima, da so ljudje po zimi bosi hodili okrog in imeli živino na pašnikih. Meseca januarja so že cvetele marelice in breskve. Meseca marca je že trsje poganjalo. Sredi aprila se je že grozdje pokazalo, majnika je cvetelo. Trgatev se je pričela že koncem avgusta in je trajala do konca novembra. Vročina je bila neznosna, suša nepopisna. Od spomladi do Velike gospojnice ni bilo kapljice dežja; večkrat se je napravilo k dežju, pa se je zopet vse razkadilo. Studenci in potoki so se popolnoma posušili. Mura in Drava sta bili tako plitvi, da je človek lahko oblečen suh prišel črez. Pomanjkanje vode je bilo strahovito. Žejo so trpeli ljudje in živina. Vsled suše se je tupatam drevje posušilo, gozdovi so se od vročine zažigali. Vse je bilo golo, ceste in travniki so bili enaki. Pomanjkanje krme in paše je bilo veliko, cena je živini grozno padla, en funt govedine je stal tedaj le 4 krajcarje. Kmetje so morali skoraj vso živino poklati. Naslednja leta pa je postala živina zopet strašno draga.
Žita je leta 1834 vkljub suši precej prirastlo.. Suša in vročina je zelo vplivala na trto; vina je prirastlo mnogo in izvrstnega. Bilo je sladko kot strd in se je dalo vžgati kot žganje. Držalo se pa v gor-kih kleteh ni dolgo. Ker je bilo premočno, spravilo je mnogo ljudi pod crudo. Se dandapes stari ljudje pripovedujejo z vidnim veseljem o sladkem vincu leta 1834,
Leta 1835 je bilo silno mnogo vina, a ni dobro dozorelo. Leta 1836 je dalo grozdje zopet izvrstno in mnogo vina.
Leta 1837 in 1838 je bila slaba letina. Leta 18391 jo vladala zopet huda suša, prirastlo je obilo dobrega vina, ki je bilo zelo sladko. Leta 1840 je bila srednja letina. V letih 1840, 1841, 1842 je pobila toča sko-
skali delavsko množico proti draginji in kmetu. Policija je bila pripravljena, a ni imela mnogo opravka, ker so se demonstracije vršile bolj mirno, kot na Dunaju. Enako je bilo v drugih avstrijskih mestih.
Nahujskana množica pa je skoraj povsod pozabila na draginjo in je le vpila po načinu francoskih in portugalskih prekucuhov proti vladi, cerkvenim in posvetnim oblastnijam.
Politični ogled.
—	Državni zbor bo začel zopet dne 5,. oktobra delovati. Prve dni se bo govorilo, kakor kažejo najnovejši dogodki, večinoma le o draginji. Zastopniki kmečkega prebivalstva bodo poskrbeli za to, da se ne bo govorilo samo o draginji mesa, ampak tudi o drugi.h draginjah. Nekateri stanovi si mislijo, da ima le kmet pravico do stradanja. Zato zahtevajo vse mogoče uredbe, ki bi gotovo uničile kmetski stan. Kmetje morajo stati na straži za pravice svojega stanu. Ne smejo se vrniti več Časi, kakor so bili Še pred 30 in 20 leti, ko je vsakdo smel odirati kmeta, kakor ga jo hotel in umel.
Deželni zbor štajerski Še do danes ni sklica*) na jesensko zasedanje. Mi vemo iz dobro poučenih krogov, da so naši poslanci zopet ponudili Nemcem roko v spravo, ako se dovolijo najpotrebnejše zahteve spodnještajerskega kmetskega ljudstva, kakor so cestne, vodne, vinogradniške in druge zadeve. Ptujski „Stajerc" torej samo hujska, ako krivdo za nedelavnost štajerskega deželnega zbora zvrača na slovenske poslance. Ce se ne snide deželni zbor, krivi so tega samo Nemci, ki niti drobtinic nočejo privoliti spodnještajerskim Slovencem. Gotovo pa Slovenci niso zaradi tega v Štajerski deželi, da bi le delali in stradali, mastili pa bi se naj drugi. Vse ima svoje meje,
—	Novi avstrijski vojni minister. Cesar je imenoval generala Morica viteza pl. Auffenberga za vojnega ministra. General Auffenberg je bil dosedaj poveljnik 15. vojnega kora v Sarajevu; rojen je bil leta 1852 v Tropavi. Njegova žena je rodom Ljubljančanka in govori dobro slovenski.
Avstrijsko uradništvo se v zadnjem času hudo zavzema za povišanje svojih plač ter preti, da ne bo več delalo, ako se njegovim željam ne ugodi. Srečni ljudje, ki lahko tako brezvestno govorijo. Ako bi kmet tako ravnal in vsled draginje ne hotel delati in plačevati davkov, bi državpi uradniki gotovo ne upoštevali njegovih razmer, ampak ga rubili in nazadnje brez usmiljenja pognali iz hiše. Ko zahtevajo uradniki sedaj nove plače, pa nič ne povedo, kdo naj jih plača. Ali kmet, ali obrtnik? Ta dva stanova trpita gotovo mnogo več, nego avstrijski uradniški stanovi, in posebno v letošnji zimi jima preti beda in pomanjkanje. Zato je tudi izključeno, da bi se naj ugonobilo kmeta in obrtnika, samo da lahko živi uradnik. Treba se je ozirati na razmere vseh stanov in vsem zagotoviti vsakdanji kruh. To pa ne gre, da bi se naj kmečki in obrtniški stan v slavo in čast drugih stanov ubil.
—	Napad na ruskega ministrskega predsednika Stolipina. V četrtek, dne 14, septembra je v gledališču v mestu Kiew na Ruskem pek odvetnik Bagraff u-strelil dvakrat na ministrskega predsednika Stolipina; krogla mu je obtičala v trebuhu. V gledališču, v katerem se je nahajal tudi car z družino, je nastalo veliko razburjenje. Stolipina so zanesli v bolnišnico, kjer je v ponedeljek, 18. sept. ob 10. uri zvečer umrl. Morilec Stolipina je rodom jud. Na Ruskem so vseh nemirov večinoma krivi judje, ki se na Šolah v Švici in drugih deželah navzamejo prekucuškega duha.
Svetovni mir je še vedno v nevarnosti, dokler se Francija in Nemčija ne sporazumeta radi Maroka, kjer se borita vsaka za svoj upliv. Pogajanja napredujejo zelo počasi. Med tem pa so nastale v veliki politiki nove težave, ker hoče tudi Italija imeti v Tripo-
raj vse dele Spodnjega Stajerja, trta je obrodila drugače dobro. Od leta 1842 do leta 1846 se je pridelalo mnogo srednje-dobrega vina; v letu 1845 je bila zopet huda suša.
Leto 1847 je bilo slabše radi mokrote. Leto 1848 je poleg vojsk in vstaj prineslo tudi mnogo zelo dobrega vina; leta 1849 pa je bilo vino slabše.
Leta 1850 je bila strašna zima, kaldoršne Še nihče ni pomnil. Pozeble so trte in drevje, da to leto ni bilo ne sadja ne vina. Tudi žita je zelo malo pri-rastlo. V letih od 1851 do 1860 je toča hudo klestila po Spodnjem Štajerskem. Vendar so bile posamezpe vinske letine še dokaj ugodne.
Dne 27. junija 1861 je strašna toča uničila vinograde, sadje in polja med Središčem, Ormožem, Ljutomerom in Rajdgono. Vinski pridelek je bil za več let uničen.
Leta 1866 je dne 24. maja hud mraz uničil vinograde. Leta 1869 je že 18. oktobra zapadel visok sneg, nastopil je velik mraz, ki je ugonobil mnogo grozdja in poljskih pridelkov»
Od leta 1870 do leta 1880 so bile srednje vinske letine. V tem desetletju so se leto za letom ponavljale razne vremenske uime, ki so tudi vinogradom priza-djale mnogo škode.
Od leta 1881 do leta 1885 so bile zaporedoma slabe vinske letine, vina je bilo le malo, pa Še to kislo in slabo. Precej dobro vino je bilo leta 1885, odslej pa so bila vina do leta 1890 slabša, ali vsaj sred-
lisu več upliva. Pogajanja Nemčiji niso dala miru, tako, da se je sedaj tudi Italija zglajsila s svojimi zahtevami na afrikanskih tleh. Vse evropske države hočejo imeti kolikor mogoče moči ob Sredozemskem morju, za to pa so tudi hudo ljubosomne med seboj in bati se je ob najmanjših zamotljajih velikih vojsk.
Razne novice.
*	Umrl je dne 19. septembra v ormoški bolnišnici Č. g. Simon Petek, kaplan v MajŠpergu. Rajnemu se je vnela noga, napravil se mu je takozvani „Šen" v nogi, kar je povzročilo smrt. Pogreb se je vršil danes, v četrtek, ob 11. uri dopoldne. N. v m. p.!
*	Svobodomiselci proti verskim vajam šolske mladine. Liberalci ip svobodomiselci vseh narodov se zadnji Čas strastno bore proti verskim vajam Šolske mladine. Ni jim prav, da imamo v Avstriji postavo, ki določuje, da se morajo Šolski otroci udeleževati šo-larskih sv. maš, da morajo iti k spovedi in obhajilu, tudi jim pi všeč, da morajo opravljati otroci skupno molitev pred in po pouku. Svobodomiselci dobro vedo, da Če se mladina v rani mladosti ne bo navajala k poštenemu življenju, bodo jo tem lažje nasprotniki krščanstva vjeli v svoje mreže. Proti nameri društva „Svobodna Šola", ki hoče doseči omejitev verskih vaj šolskih otrok, morajo krščanski stariši nastopiti z vso resnostjo.
*	Čast vsake hiše je dober katoliški list. Kaka razlika med hišo, kjer so udomačeni „Slov. Gospodar", „Straža"; „Naš Dom" ali drugi, v katoliško-slo-venskem duhu pisani listi, in pa med ono, kjer se prebirajo nemškutarski in liberalni listi! Tukaj vzor-življenje na podlagi katoliških načel, tam pa nemir, preklinjanje in surovost. .Vrednost dobrega berila, poštenih listov je neprecenljiva. Zatorej pa, katera hiša hoče veljati za pošteno, naj si naroči „Slovenskega Gospodarja" ali druge naše liste. Tista kronca, ki se plača Četrtletno za naročnino, pač nobenega ne bo ugonobila. Posebno pa zahtevajmo od onih, ki imajo radi naše novce, to so gostilničarji, trgovci in o-brtniki, da si naroČijo naš list, Naj velja pravilo: V vsako pošteno slovensko hišo „Slovenskega Gospodarja" !
*	Koroški Slovenci so imeli svojo politično organizacijo osredotočeno v „KatoliŠko-političnem in gospodarskem društvu za Slovence na Koroškem", Društvo je pred letošnjim ljudskim štetjem v. posameznih1 krajih izvrševalo lastno ljudsko Štetje, da se dožene zanesljivo Število Slovencev. Dasiravno se je tako zasebno ljudsko štetje izvrševalo nemoteno tudi po drugih deželah, vendar je koroški deželni predsednik baron Hein društvo dne 8. januarja t. 1. razpustil. Voditelj koroških Slovencev, dr. Brejc, je vložil proti nepostavnemu razpustu društva ugovor. Notranje ministrstvo je ugovoru ugodilo in je te dni razveljavilo odlok deželne vlade. S tem je koroškim Slovencem, ki se imajo boriti s še bolj drznimi nasprotniki kot Štajerski Slovenci, dano lepo zadoščenje. V kratkem se bo vršil občni zbor društva, da se zopetpo društveno delovanje pospeši. Koroškim bratom k lepi zmagi iskreno Čestitamo!
*	Orlovska organizacija na Štajerskem se vedno lepše razcvita. Novi odseki se ustanavljajo nedeljo za nedeljo. Razveselila nas je ustanovitev Orla v Ptuju, kjer je bila ta organizacija za naše mladeniče res nujno potrebna. PreteČeno pedeljo pa se je u-stanovil zopet nov telovadni odsek v Središču, in to v kraju, kjer se Štejejo liberalci za popolne samopaš-ne gospodarje. Letošnjo jesen se bo ustanovilo Še več novjh odsekov na Dravskem polju in drugod. Orli so se pri našem ljudstvu res zelo priljubili s svojimi lepimi nastopi. Rodoljubi, naznanite nam, kje bi Še kazalo ustanoviti Orla*
*	Kako liberalci sramotijo naše mladeniče. Naši fantje Še niso pozabili, kako so prijatelji slovenskega liberalnega učiteljstva sramotili nje s psovko: „Slovenski fantje so posvinjili Šentjursko kmetijsko šolo". Vsi organizirani spodnještajerski fantje so se
nje vrste. Pojavila se je vsako leto bolj močno strupena rosa ali peronospora.	'
Leta 1890 je prirastlo zopet nenavadno dobro vino. Tudi to leto je suša hudo pritisnila, primanjkovalo je krme in drugih' pridelkov.
Vina med leti 1890 do 1900 so bila zopet srednje vrste, eno leto slabše, drugo zopet boljše. Dobre in mnogo vinske kapljice je prirastlo, kakor znano, tudi leta 1900,
Toliko površno o vinskih letinah v. pretečenih dveh stoletjih, V marsikateri stari kmečki hiši imajo še zapiske vinskih letin za več desetletij nazaj. Za-nimivo bi bilo, ako bi se taki zapiski objavili. V na^ ših vinorodnih krajih ljudstvo zelo zanimajo poročila o vinskih letinah pretočene dobe.
V vinorodnih krajih velja pravilo, da se vinske letine za vsakih 100 let ponavljajo. Ker j'e leta 1811 zrastlo izvrstno vino, ki je slovelo Še do konca devetnajstega stoletja visled svoje sladkosti in moči, pričakujejo naši viporejci, da bo tudi letošnja kapljica e-naka oni pred 100 leti. Vedno lepo vreme, suša in toplo jesensko solnce utegne te nad« slovenskih vinorej-cev uresničiti.
Skoraj bomo zapeli:
Konjički Škrebljajo, Ker voz'jo težko, Ker vince peljajo, K'je mpčpo, sladko!' ^
tedaj vzdignili proti temu sramotenju. Tudi še ni pozabljeno, da se šentjurski nadliberalec Drofenik na znanem gospodarskem shodu v Poljčanah ni ravno prikupljivo izrazil o slovenski mladini, očividno radi tega, ker je naša mladina zavrgla med staro Šaro nazadnjaški liberalni evangelij. Po naši, nad vse lepo uspeli petrovški slavnosti pa pride „Slov. Narod" in si predrzne o naših vrlih kmečkih ip delavskih mladeničih zapisati med drugim sledeče sramotilpe besede: „Tako pa staviti pošvedrane hribovske lantaline in napol pohabljene bogomolce z našimi izvežbanimi in discipliniranimi Sokoli v isto vrsto , . ," Tako nizkotno piše o naših slov. kmečkih in delavskih mladeničih glasilo slovenskih liberalcev, „Slov. Narod", dne 14. septembra. Fantje slovenski! Na ta napad izda-jalskih liberalcev je treba pošteno odgovoriti z ustanovitvijo novih telovadnih odsekov v vseh večjih krajih Slovenskega Stajerja, da bo jeza liberalnih maza-čev še večja. Povemo pa liberalcem, da naj iščejo „pošvedrane in pohabljene lantaline" med vrstami liberalnih sokoliČev.Naši mladeniči so korenjaki, to so že neštetokrat pokazali.
*	Zahtevajte povsod naše užigalica! Zadnji Čas se opaža, da liberalni komiji na mnogih krajih našim ljudem nočejo prodajati naših vžigalic ter da kratko-malo pravijo, da „so pošle" itd. -Naše somišljenice in naši somišljeniki naj vedno v v;seh trgovinah in trafikah odločno zahtevajo naše vžigalice „v korist obmejnim Slovencem", Kjer jih Še ni, jih takoj vpeljite! Liberalnim komijem, ki prikrivajo naše vžigalice, pa pojasnite stališče. Zahtevajte povsod od trgovcev, da takoj naroče vžigalice pri tvrdki C. Menardi v Ljubljani !
*	Za Slov. Stražo je nabral g. Anton Krepek 1290 znamk. Hvala lepa!
Rojaki, ki prihajate v Gradec, zapomnite si hišo v Prokopigasse Štev. 12, blizu glavnega trga, kjer se nahaja slov. izobraževalno društvo „Kres"; društvo sv. Marte za brezposelne služkinje in edina naša domača gostilna „Zum Andreas Hofer".
*	Nemški Šulferajn bo imel letošnji občni zbor v nedeljo, dne 1. oktobra v mesto Toplice-Schonau na Češkem.
*	Podraženje sladkorja,. Letos se je sladkor neprimerno podražil. Odkod to? Pravijo, da je napravila suša pri sladkorni pesi ogromno škode. A povdar-jati moramo, da sladkor, ki je sedaj v prometu, Še ni izdelan iz letošnje sladkorne pese. Tovarnarji in prekupovalci sladkorja so kar tako zvišali ceno sladkorju. Zanimivo je, da je naš avstrijski sladkor n. pr. na Angleškem več kot polovico ceneji. Tam stane kg sladkorja 40 vin,, v Berolmu 53 vin. Na Angleškem rabijo sladkor celo pri pitanju prašičev. Da moramo v Avstriji sladkor tako drago plačevati, je pripisovati v prvi vrsti dejstvu, da je na sladkor velik davek; od kg se plača 38 vin. davka. Največ pa je kriv po-draženju sladkorja takozvani sladkorni kartel, to je organizacija sladkornih tovarnarjev, ki povzdignejo cene, kakor se jim pač zljubi. Čudo, da še socialni demokratje in liberalci sladkorno draginjo ne pripisujejo kmetu,;
*	Podraženje piva. Na Dunaju so se zbrali ta deden avstrijski pivovarnarji in so določili, da se pivo podraži s 1, januarjem 1912. Zvišanje bo znašalo, kakor smo poročali, 2 kroni pri 100 litrih piva.
*Kontrolnih zborov dosluženih vojakov tudi letos ne bo, tako je odredilo vojpo ministrstvo.
Slov. kršč.-soc. zveza.
V nedeljo, dne 17, septembra se je vršil y, Ljubljani občni zbor osrednje S, K, S. Z. Ob 9. uri dopoldne se je najprvo izvršilo blagoslovljenje Ljudskega doma; blagoslovil ga je vlč. g. kanonik Šiška. Po blagoslovljenju se je začel občni zbor, predsedoval mu je prof. J are. Zastopniki pokrajinskih zvez so nato poročali o delovanju zvez,
O štajerski S. K. S. Z. je poročal gospod ¿5r. H o h n j e c:
S. K. S. Z. za Štajersko ima sedaj pod svojim okriljem 139 Članic, proti 120 lanskega društvenega leta, na novo je torej pristopilo 19 čL/nic.
97 društev je poslalo poročilo o občnem zboru, Udnino za preteČeno leto je še na dolgu 30 članic. V pretečenem društvenem letu je bilo 10 odborovih sej in eden občni zbor.
Centralna khjižnica ima sedaj 317 izposojeh-al-cev knjig; izpctbdilo se je v društvenem letu 2950 knjig. Na novo smo kupili 27 knjig različne vsebine. Darovalo se nam je. 850 knjig, različne vsebine, večinoma pa Mohorjevih knjig, nekaj pa tudi matičnih; prirastlo je torej centralni knjižnici 877 knjig, tako da sedaj Šteje centralna knjižnica 6827 knjig.
Nastopili so kot govorniki: vlč. gospod dr. Hobnjec 60krat, vlč, gospod dr. Korošec 45ikrat, gospod Zebot 50krat, gospod Kemperle 33krat, gosp. dr. Leskovar 24krat, vlč. gospod dr. Kovačič 9krat, gospod Pušenjak 22krat, vlč. gospod dr. Medved 3krat.
Letošnjo zimo smo priredili dva socialna tečaja in sicer za obmejne Slovence v St. Ilju v Slovenskih goricah' in v Konjicah. Oba izborno iztekla, dobra udeležba, zanimanje veliko.
S. K. S. Z. za Štajersko je priredila letos dva romarska vlaka pod vodstvom vlč. gospoda profesorja dr. Jerovšeka na Trsat.
Mladenifikih in dekliških zvez je po 50. Telovadnih odsekov. Orlov je sedaj na slov. Štajerskem 14.
Na občnem zboru dne 6. aprila 1911 je bil izvoljen stari odbor ih sicer: dr. Anton Korošec, predsednik; dr. J. Hobnjec, podpredsednik; dr. Franc Kovačič, dr. Karol Verstovšek, dr. Anton Jerovšek, župnik Evald Vračko, Ivan Kociper, dr. Fr. Luk-man, Franc Zebot, Franc Gomilšek, odborniki; Vinko Zolgar, blagajnik; dr. Anton Medveji, Ivan Gori-Sek, Franc Spindler, Vlado PuŠenjak, namestniki; [Alojzij Haubenreich, Anton Tkavc, računska pregle-dovalca.
S. K. S. Z. plačuje naročnino za revne obmejne Slovence za 185 izvodov „'Slovenskega Gospodarja" in za 10 izvodov „Našega Doma."
S. K. S. Z. je poslala lansko leto in letos veli-kq Število knjig in sicer: na RemŠnik 150,. Gornjo Radgono za Prekmurce čez 200, v Apače 100, Kamnico čez 100, v Marenberg čez 250,
Pisem se je rešilo čez 300.
Odborove seje se vrše vsak prvi Četrtek v mesecu.
Znakov dekliških' se je prodalo okrog 1000. O-krog 1000 jih1 je Še v zalogi. Dekleta, ¡Sezite po njih!
O delovanju Zveze Orlov je poročal dr, Pogačnik. Na novo se je ustanovilo pretočeno društveno leto 21 odsekov, skupno jih je sedaj 147,
Poročali so Še: profesor Robida o odsekih za predstave, g. Vovko o „Bogomili", g. dr. Mantuani o zbirki zgodovinskih in naravoslovnih predmetov, gospod Svetek o pevskih društvih, g. Jež o Slov, Straži in dr. Zaje o Jugoslovanski Strokovni Zavezi.
Zanimanje je vzbudilo pismo odsotnega predsednika S. K, S, Z., ki se je prečitalo. Dr. Krek piše : S, K. S. Z, se bo p r e o s n o v a 1 a. Ustanovi se v Ljubljani posebno društvo. Zveza bo potem samo središče naših društev, zato ji je treba novega življenja, Vršiti se morajo vsako lelo socialni tečaji, društveno življenje se naj poživi s posebnimi letaki, ki bi razpravljali za ljudstvo vsa važna vprašanja, ki so na dnevnem redu. To bi bilo nekaj novega, a bi prineslo mnogo uspeha. Odbori naših društev se naj preosnujejo, imeti moramo okrožja in zaupnike, ki naj izvršujejo agitatorično delo naših društev. Urediti se mora tudi denarna stran društev. V to svrho predlaga dr, Krek izvolitev posebnega odbora, ki naj vso zadevo premisli. Treba se je v naših društvih tudi več baviti z agrarnimi, to je kmečko-političnimi vprašanji. On je pripravljen spisati II, izdajo knjige „Socializem" in „Črnih bukev kmečkega stanu". Pismo in predlogi dr. Kreka so se vzeli z navdušenjem na •znanje.
Nato je zaključil predsednik občni zbor, ki je dal zopet novih misli za uspešno ljudsko izobraževalno delo. Naša misel je misel napredka. Živeli vsi, ki se tega zavedajo, živeli tisti, ki hočejo na delo, da se izpopolnimo. Bog blagoslovi naše delo!
Mariborski okraj.
m Mariborski okrajni zastop. V soboto, dne 16. septembra je mariborski okrajni zastop izvolil za načelnika mariborskega župana dr. Schmidererja, za podnačelnika pa zopet meščana dr. Kornfelda. Kje so bili tisti „kmetje", ki so dne 14, in 19. avgusta a-gitirali med lahkovernimi volilci, da bo za podnačelnika izvoljen kmet. Ali smatrajo menda dr, Kornfelda za kmeta, ali sta dr. Krenn in Kamerer kmeta? V skupini kmečkih občin je bil za okrajnega odbornika izvoljen znani Dominik Peklar iz St, Jakoba v Slov. gor. Ta izvolitev se sme smatrati kot zahvala mariborskih meščanov, Peklarju, k'j je edini pripomogel, da nima slovenski kmet 18 ali vsaj 9 zastopnikov v tem važnem zastopu.
m Maribor. Pri volitvi volilnih mož za pridob-nipsko komisijo za mariborski sodni okraj, ki se je vršila dne 11. septembra, so zmagali v IV, in III. razredu kandidati, ki jih je postavil slovenski volilni •odbor. Vse volilne može prosimo, da vsaj do 25. septembra pošljejo legitimacije in podpisane glasovnice slovenskemu volilnemu odboru v Mariboru v tiskarno sv. Cirila, Volitev komisije se vrši že dne 27, septembra,
m Mariborska okolica. Bivšemu kandidatu Franceljnu se nočejo več klanjati njegovi bivši prija-ielji. V nedeljo, dne 17, septembra je imela kmetijska podružnica za Maribor in okolico zborovanje v gostilni „Zur Stadt Wien". Francelj je predlagal za načelnika podružnice nadučitelja Seidlerja iz Poberža, a je s svojim predlogom pogorel. Izvoljen je bil prejšnji načelnik Pfeffer. Girstmayr je izzval nazadnje s svojim besedičenjem razpor med zborovalci. In takega Človeka nam je „Stajerc" pri zadnjih drža^nozbor-skih volitvah priporočal za poslanca,
m Maribor. Südmarkina podružnica bo priredila letošnjo zimo tečaj za priučenje slovenščine za tiste Nemce, ki bi radi jedli slovenski kruh. Za ta tečaj žrtvuje Siidmarka letno 200 K. Nemci spoznavajo, da se slovensko ljudstvo vedno bolj zaveda svoje narodnosti in zahteva od tistih, katerim nosi svoj denar, da govore slovenski, Zviti so res naši narodni nasprotniki. Sovražijo nas in našo govorico, a naš denar jim pa diši, zato se seclaj učijo slovenščine.
m St. Jakob v Slov. gor. Nismo se čudili, ko smo izvedeli, da so mariborski meščani pomagali Dominiku Peklarju, da je bil izvoljen za okrajnega odbornika. To so bili voditelji posilinemško-meščanske stranke dolžni Dominiku, ker jim je on pomagal, do zmage proti slovenskim kmetom. To mesto Peklarju paß ne bode posebno v ftast, ker je izvoljen od aar :sprotnikov slovenskega kmečkega ljudstva». Videli bo-
mo, če se bodo odslej zidale iz St, Jakoba pa vse Štiri strani lepe, bele ceste. Ce imajo mariborski meščani Peklarja res tako radi, mu bodo pomagali, da se bo zidala cesta k M. Snežni, Somart in Poličko vas. Pa ta reč je zelo dvomljiva.
m Sv. Trojica v Slov. gor. Tisti gospod pri Sv. Trojici, ki velja za bogataša in je brez vse potrebe kupil Schiitzovo vilo, menda vendar ni tako bogat. IzprosjaČiti si je moral pri Sndmarki tisočak, da je sploh mogel kupiti vilo. Kje je torej tisto dozdevno bogastvo? O tem je znano po celem okraju, da beračijo posilinemci pri Südmarki, Torej gre pot teh posilinemcev vseeno že navzdol! Le Še naprej tako, gospodje. Mi vam bomo že tudi malo pomagali po klancu dol.
m Sv. Trojica v Slov. gor. Nekateri naši posilinemci se zgrašajo nad tem, da Slovenci nočemo obiskovati gostiln, kjer prirejajo nemške bale in raz-obešajo frankfurtarske zastaive. Mi vemo, da na teh veselicah prepevajo „Die Wacht am Rhein", hajlajo in izzivajo Slovence, sramotijo slovensko narodnost, opravljajo Slovence in jih zapeljujejo k narodnemu odpadništvu. Ce smo vam v nedeljo tako zoperni, da nas podite z nemškimi cunjami od hiše, potem nas bržkone tudi v delavnik ne rabite, V Slovenskih goricah je Slovenec doma,
m noče. V pedeljo, dne 17, i. m. smo spremili ki zadnjemu počitku g. Pavla Glazerja, gostilničarja in posestnika iz Reke. Rajni je bil brat g. tir. Karola Glazerja. Kako je bil priljubljen, je pokazala velika množica, ki se je pogreba udeležila. Zapuščeni rodbini in vsem sorodnikom naše sožalje. N. v m. p.!
m Slov. Bistrica. Gospodarski shod kmetov slovenjebistriškega okraja, ki se je vršil v nedeljo, dne 17. septembra popoldne v hotelu „Avstrija", se je zelo lepo obnesel. Prišli so kmetje iz vseh župnij celega okraja. Shodu je predsedoval deželni poslanec g. Peter Novalc. Prvi je govoril nadrevizor PuŠenjak o nakupu živine iz Češkega. Kmetje so se po govoru pridno oglašali k besedi in želeli pojasnila. Odgovarjali so gg. PuŠenjak ter poslanca Pišek in Novak. Fr. Zebot iz Maribora je govoril o skupni prodaji živine in pomenu Osrednje zadruge, dr. Leskovar pa o raznih davkih v Avstriji. Drž, in dež. poslanec Pi-Šek je očrtal zbranim sedanji politični položaj in se je dotaknil tudi zahtev, pod katerimi bi pripustili slovenski poslanci zopetno delovanje deželpega zbora. Deželni poslanec Novak je govoril o krivicah, ki se gode spodnještajerskim Slovencem, posebno v gospodarskem oziru. Kmetje so z zanimanjem poslušali govornike in izrazili želje, da bi se taka zborovanja večkrat prirejala.
m Makole. V občini Statenberg so bile dne 13. septembra volitve novega odbora. Slovenska kmečka zveza se jití je udeležila v vseh treh razredih. V 3. razredu je nastopila prvič in dosegla znatno Število glasov. Jasno je, da posilinemci prihodnjič niti tega razreda ne bodo mogli več rešiti. Nazadovanje posili-nemške stranke je očitno: v 2» in 1, razredu se volitev piso več udeležili, dočim so imeli dosedaj v 2, razredu celo enega odbornika. Zato se nam zdi nerazumljivo, zakaj se trgovec in gostilničar JurŠiČ tako izpostavlja za propadajočo Štajercijansko stranko. Ali misli, da bo to njegovi trgovini in krčmi koristilo? V 2, razredu je prišlo do nekega osebnega nasprot-stva, kar upamo, da se drugokrat ne bo več zgodilo. Drugo, kar moramo grajati, je nepotrebno nasprotje med kmeti pa Ložnici ip v Stranskih Makolah, Tudi to ni prav. Vsak kraj naj ima primerno število odbornikov. Mi vidimo izboljšanje težkega kmečkega stanu v združevanju, ne pa v medsebojnem nasprotovanju, Ta prepir slabi našo odporno silo proti posili-nemcem in odvrača pozornost od drugih važnih občinskih nalog. Edino pametno volilno geslo se nam zdi: Volite najboljše slovenske može po celi občini in zla^-ta vredna edinost naj preveva vrste naših mož.
m Sv. Magdalena. Zadnjo nedeljo v mesecu, t. j. 24. septombra ima D. Z. svojo redno mesečno sejo in predavanje. Kakor čujemo nastopilo bo že tudi več deklet. Vse društvenice, pa tudi druga dekleta, ki še niso v D. Z. pa želijo spoznati njeno delovanje, so povabljene k predavanju, ki se vrši po večernicah v društveni sobi.
m Sv. Jurij v Sl»v. gor. Kmet. podružnica pri Sv. Jurju v Slov. gor., priredi dne 1. oktobra t. 1. gospodarsko poučen shod, po rani službi božji v gostilni g. Fr. Krajnca. Prodaval bo g. J. Belle, ravnatelj slov. kmet. šole v Št. Jurju ob juž. žel. Ob tej priliki se bodo sprejemala tudi naročila za umetni gnoj za jesensko gnojenje. Jurjev-čani pa tudi drugi, pridite v obilnem številu ra shod.
m Hoöe. Mladeniška zveza ima v nedeljo, dne 24. sept. po večernicah poučno zborovanje. Na dnevnem redu so govori, deklamacije in petje. Ob enem bo izvanredni občni zbor in volitev dveh novih odbornikov. Fantje pridite.
m Slivnica pri Mar'boru. Naša mladeniška zveza priredi v nedeljo dne 24. sept. odhodnico svojim tovarišem vojaškim novincem, s sledečim vsporedom: Govor za slovo, šaloigra: „Poštna skrivnost" in petje. Ker je čisti dobiček namenjen slov- Straži, ste vsi zavedni Slovenci in prijatelji našega odra uljudno povabljeni. Pričakujemo tudi naše vrle sosede iz Hoč in Frama. Torej v nedeljo na svidenje v Slivnici!
m Poljčan«. Slov. Kat. izobraževalno društvo v Poljčanah priredi cesarsko slavnost dne 24. septembra v prostorih tamošnje ljudske šole. Vtpored: 1. Rožmarin. 2. Kmečko dekle. Oboje poje poljčanski mešan zbor. 3. Slavnostni govor. 4. Cesarska pesem. Pojó vsi navzoči. 6. Krčmar pri „Zvitem rogu". Igrajo mladeniči izobraževalnega društva 6. Svojeglavna Minka. Igrajo dekleta izobraževalnega društva. 7. Kmet — Herod. Igrajo mladeniči izobraževalnega društva. 8. Pri prosti zabavi, ki se vrši v gostilni g. M. Svetlin: deklamacije, govorčki, petje in godba. Začetek takoj po večernicah. Med odmori svira ma-kolska narodna godba. Vstopnina 60 vin. Stojišča 40 vin. K obilni udeležbi vabi odbor.
Ptujski okraj.
p Ptuj. V ponedeljek, dne 18. septembra so ptujski mestni očetje izvolili zopet peka Orniga za Župana; za podžupana pa je bil izvoljen Steudte, Navadno se je vršila po županski volitvi bakljada z god-
bo po mestu, kar pa je tokrat izostalo. Znamenje, da niso vsi PtujČani veseli Ornigove izvolitve.
p Ptujske novice. KrČevinsko Bralno društvo priredi v nedeljo, 24. sept. v prostorih Nar. Doma na Ptuju ljudsko veselico z gledališko igro „Domen", petjem, govori, Šaljivo pošto itd. Vsak, komur je za pošteno razvedrilo, pridi, posebno pa Še vabimo odhajajoče vojake-novince. Začetek ob 3. uri popoldne. — Draginja. Dasiravno so v zadnjem Času cene za svinje silno padle, so mesarji meso Še podražili! Kdo torej dela draginjo? Sedaj je pač jasno, da židje in njih trabantje; nešte.v(ilni prekupci izrabljajo vedno in povsod nesrečo poljedelca! — Mestne šole so začele pouk dne 18. septembra,
p Cirkovce. Umrla je dne 5, t. m. Marjeta Ce-lan, p, d, stara Mesarečka. Bila je svoje dni dolgoletna cerkvena pevka in pozneje dobra, vzgledna mati in gospodinja. Sveti naj ji večna luč!
p Iz ormoškega okraja. Obmejnim občinam ptujskega političnega okraja v prevdarek in premislek. Kot večletni župan ene obmejnih občin gori omenjenega okraja opažam zelo nepriročno zvezo obmejnih občin ptujskega političnega okraja z osredjem političnih oblasti in pri tem zadenem na vprašanje, kako velika olajšava bi bila v tem oziru, ako bi se te obmejne občine priklopile k ljutomerskemu okrajnemu glavarstvu; k temu navajam nekaj važnih razlogov: I, Občine, ki mejijo na ljutomersko okrajno glavarstvo, so od ormožke železniške postaje oddaljene približno dve uri in od tod še celih 22 km od Ptuja, nasprotno pa od Ljutomera le kakih 5 do 6 km, kar pomeni po domaČe povedano, da občinski predstojnik kako nujno zadevo, in teh je vedno dovolj, že lahko v Ljutomeru uredi, ko Še drugače komaj pride v Ormož na postajo in od tam Še 22 km z vlakom v Ptuj. Pri tem se ne trpi le mnogo na denarnih izdatkih, ampak tudi na Časovni izgubi, in bi bila torej naravnost velikanskega gospodarskega pomena gori predlagana priklopi-tev občin k ljutomerskemu okrajnemu glavarstvu, 11, Obmejne občine ptujskega političnega okraja so v svojem gibanju in prometu veliko bolj priročne Ljutomeru kot Ptuju. Pri tej točki se mi zdi vredno omeniti, da so občinski predstojniki večinoma navadni kmetje, ki morajo mnogo, oziroma vse posle, ustmeno opravljati, kar bi za pod prvo točko omenjena velikanska razdalja od Ptuja bila za nje velika Ugodnost, ako bi te posle opravljali v Ljutomeru. 'III. Predlog sam podpira obenem že tudi dejstvo, da je že en del teh občin všolan v ljutomerski okraj in da tudi iz nevšo-lanih občin v Ljutomer, obiskujejo radi priroČnosti Šolo v Ljutomeru, Za danes ostanemo samo pri gornjih vrsticah1, ki sem jih napisal z namenom, da izvedo to misel drugi merodajni možje v obmejnih občinah (v poštev pridejo pred vsem Zerovipci, Herman-ci, Veličane ali tudi Kog). H koncu Še opomnim, da so o stvari obveščeni naši državni in deželni poslanci, ki so obljubili, naše stremljenje podpirati, ako bi bile posamezne točke v tem edine. Naj bi se tedaj merodajni možje oglasili v časopisju, se sklical sestanek zaupnikov iz prizadetih občin in tako spravili stvar do končnega sklepa. — Zupan.
p Ormož. Dne 14. septembra je izbruhnil požar v bližnji hrvatski vasi Virje. Ker so bile hiše krite vse s slamo, se je ogenj naglo razširil. Do tal je pogorelo 20 poslopij z vsemi premičninami, živežem in krmo, Skoda je ogromna,
p Sv. Tomaž pri Ormožu. Nedeljski shod je krasno uspel ob. velikanski udeležbi. G. poslanec Brenčič otvori zborovanje, pozdravi zbrane može in predlaga predsednikom g. Rižnarja, župana v Sav-cih. Predsednik pozdravi zborovjalce in da besedo poslancu Brenčiču, ki se zahvali za toliko udeležbo in obenem za zaupanje pri volitvah. Nato poroča o svojem delovanju v državnem zboru, kaj je storil za svoje volilce in kaj bo še storil, kar so vzeli volilci z veseljem na znanje. In h kopcu jih je pozival, naj se oglase k besedi, če ima kateri kakšno željo. Oglasilo se jih je več. Gospod poslanec je dal takoj pojasnila. Nato se je sklenilo sledeče: Volilci pri Sv* Tomažu zahtevajo odpis davka radi suše. Poslancu se je izreklo popolno zaupanje, kakor tudi vsem drugim poslancem Slovenskega kluba. Nato se zahvali predsednik govorniku za tako poučna izvajanja in zaključi lepo zborovanje,
p Zerovinci. Lepo število zavednih mož, gotovo nad 150, je prišlo v nedeljo, dne 17. t. m. k Pih-larju, da slišijo svojega poslanca Mihaela Brenčiča, ki je v enournem govoru poročal o državnem zboru, o svojem delovanju in o delu drugih naših poslancev. Volilci so bili zadovoljni z njegovim poročilom in delovanjem ter so mu izrekli svoje popolno zaupanje. Na stavljena vprašanja je g. poslanec točno odgovarjal. Ljudstvo vedno bolj uvideva, da zanj nimajo srca razni liberalni gospodje, ki se tuintam malo nasmehnejo kmetu, ampak Slovenska kmečka zveza. Plo-ja nismo videli v našem kraju več kakor enkrat, ko se je zaklenil pred nami; naš poslanec pa je bil v nedeljo že drugič med nami! Tako je prav! Voditelji naši, med ljudstvo!
p Središče. Pri nas se je v nedeljo ustanovil nov telovadni odsek Orel. Kakor v Ptuju, tako je tudi pri nas Orel nujno potreben, da organizira naše vrle mladeniče in jih vzgoji za navdušene krščansko-narodne može. Da se je ustanovil srediŠki Orel, gre zasluga mariborskemu odseku, Natančpeje poročamo prihodnjič. Na zdar!
p Zetale pri Rogatcu. Tukaj so si. ustanovili vinogradniki začasno posredovjalnico za prodajo letošnjega vina. Že pred desetletji so hodili v žetalsko župnijo vinski kupci iz Kranjskega,, iz Savinjske do*
line in iz nemškega Stajerja; vsled trtne uši pa je bila ta kupčija pretrgana. Ker so sedaj gorice vse prenovljene in bo letos naprodaj Čez 1000 polovnjakov, ali čez 3000 hektolitrov izvrstne kapljice, imamo upa-nje, da bodo stari in novi kupci začeli zopet prihajati v naše kraje. Od Ptuja je z vozom 2 uri, od rogaške postaje pa 1 uro. Čeravno raste v Zetalah izvrstno vino, bodo cene zmernejše kakor v Slovenskih in Ljutomerskih goricah in v Zavrču, Iz prijaznosti posreduje med vinogradniki in kupci g. Jože! Krajnc, kaplan v Žetalah.	^,	,	. ^ T, y
p Ptuj. Vabilo na veliko ljudsko veselico katero priredi Krče-vinsko bralno društvo v nedeljo dne 24. sept. ob 3. uri popoldne v dvorani Narodnega doma v Ptuju. Vspored: 1. Razne pevske točke. 2. Pozdravni govor. 3. Velika narodna igra „Domen" s petjem v petih dejanjih. 4. V spodnjih prostorih prosta zabava z raznimi govori S. K. S. Z., šaljivo pošto, petjem itd. Ker je čisti dobiček namenjen za razširjanje društvene knjižnice, se preplačila hvaležno sprejemajo.
p Pri Veliki Nedelji bo dne 8. oktobra shod dekliških zvez o«. Marijinih družb za vso velikonedeljsko dekanijo. Podrobni vspored se objavi prihodnjič. Agitirajto za obilno udeležbo.
p Ornož. Zahvala. Povodom sklepa šolskega leta se je priredila na slovenski ormoški okoliški šoli dne 2avg. šolarska veselica. Ob tej priliki so bili vsi učenci in stariši učencev primerno pogoščeni. Hvala gre slav. ormoški čitalnici, ki je za pogoščenje darovala 120 K. Nadalje se podpisano šolsko vodstvo zahvaljnje p. n. ormoškim gospem in gospodom, ki bo prispevali z darovi. Hvala tudi g. z,inku, da je prepustil svoj krasen gaj, godbi hardeške požarne hrambe, vsem gospem in gospodičnam, ki so pogoščenje izvršile, učiteljstvu za sodelovanje in sploh vsem, ki so si stekli za imenovano šolarsko veselico kakih zaslug. Šolsko vodstvo Ormož—okolica, 18. sept. 1911. Jos. Rajšp, Šolski vodja.
Zahtevajte v gostilnah katoliško-narodne liste Straža in Slov, Gosp.
Ljutomerski okraj.
1 Ljutomer. Ce bi kateri prejemniki molih knjig bili pozabili, dovoljujem se jih opozoriti na tozadevpo položnico. — P. Skuhala.
1 Ljutomer. Dne 14. septembra je začel goreti gozd v Cezanjevcih. Bati se je bilo, da bo radi vetra in ker je vse suho, se razširil ogenj dalje. Vendar so prihiteli ljudje in ognjegasci požar ugasili. Pogorelo je en oral gozda, ki je last Franca Stanjko in dr. Rožiča.
1 Veržej. Hm, hm, kaiko se pač svet obrača. Naš g. učitelj pa so postali velik prijatelj „nemščine". Celih osem tednov so nosili v Mariboru vojaško suknjo, pa so slovenščino malo pozabili. Po Ver-žeju se radi sprehajajo z bolj na nemško stran, obrnjenimi gospodi in; gospodičnami. Kaj bo pa sedaj, ko so ti odšli? G, učitelj, sedaj bodete zopet morali z nami „Verženci" občevati, upajmo, da se bodete že zopet privadili. — Verženski skunkač.
1 Iz Radinec se nam piše: Z začudenjem smo izvedeli, da se je tudi naš okrožni zdravnik dr, Hohn dal voliti v gornjeradgonski okrajni odbor in se je tako pokoril povelju dr. Kamnikerja, kateri hoče naš okraj ne le samo versko in narodno, ampak tudi gospodarsko zasužnjiti. Dobro je, da se poznamo!
1 Gor. Radgona. Dr. Kamniker, Častni občan trga Gornja Radgona, on, ki v okraju ne plačuje niti vinarja davka, temveč na račun okraja pobira mastne dohodke, hoče zavihteti svoj nemško-nacionalni bič nad slovenskim, kmečkim ljudstvom gornjeradgon-skega okraja in mu odvzeti njegove najdražje svetinje. Vsled tega je nastalo v okraju velikansko razburjenje in upamo, da bode imelo isto za našo stvar najboljše posledice!
I Gornjeradgonski okr. odbor sestavili so si naši Nemci in posilinemci tako-le: Za načelnika so volili 691etnega, „delaželjnega", „vsestransko priljubljenega" znanega Fr. Wratschkota, njegovim namestnikom pa solastnika Rotenthurma, graŠČaka Oto Zor. zinija. Ostali odbor pa so sestavili iz teh-le „kmetov": Izdelovatelj šampanjca in znani priseljenec Berthold Bouvier, oskrbnik grol Trautmannsdorfovih posestev, Vinzenz Steinbrenner, zdravnik dr, Hohn iz Radinec in Alojz Koller iz Hrastja. Zadnji je pač bolj „miren" mož. Iz kmečke skupine so volili v odsotnosti naših kmečkih zastopnikov Janeza Žižek iz Negove, ki pa je že pred volitvijo podal podpisano izjavo, da izvolitve ne sprejme. Tako „odlično" sestavljen odbor bode našel primeren odmev po celem gornjeradgonskem o-kraju. Gotovi ljudje pa si naj zapomnijo, da so Wratsch-kovi časi prešli in da se bodejo imeli bojevati z zar vednim slovenskim kmečkim ljudstvom! Zatrli niste spečih, ne boste nas bedečih!!
1 Radgona. Dasiravno smo prekmurski Slovenci zelo odrezani od bratov, ki prebivate onstran Mure, vendar se tudi mi .čvrsto gibljemo. Lansko leto u-stanovljeno Izobraževalno društvo za Prekmurce dokaj živahno deluje; posebno Častno pa moram omeniti našo Dekliško zvezo, ki ima združenih pod svojim okriljem veliko število zavednih deklet iz vseh prekmurskih vasi. Imamo že precej knjig in Časnikov na razpolago, vendar Še vedno premalo. Obračamo se do bratov v sredini Slovenije s prošnjo, da pošljejo Izobraževalnemu društvu v Dedoncih, p. Radgona, kaj knjig in Časnikov. Nasprotniki tudi močno Širijo slabo berilo med nas. V Potrni se je naselil kar nekak agent, ki brezplačno deli med čtivaželjno ljudstvo „Štajerca" in nemške knjige s slikami. Mi hočemo živeti, a prosimo vas pomoči.r
Kmet. podruživca pri 8v. Jurju ob Ščavnici priredi v nedeljo 24. sept. t jurjevski šoli po rani maši kmet. zborovanje, pri katerem bode predaval gosp. Fr. Pirnat, c. kr. okr. živinozdravnik iz Slovenj-gradca, o živinskih boleznih ter pripomočkih zoper iste, o pomenu kužne postave itd. I.ti dan popoldne ob treh bode predavanje z ist m dnevnim redom pri Kapeli. Pridite živinorejci, stvar je za gospodarstvo zelo važna.
Slovenjgraški okraj«
s Šmartno pri Slov. Gradcu. Za 3. september naznanjena ljudska veselica, katero je priredilo Bralno društvo pri g. Rotovnik-Plesniku v Legnu, se je zelo dobro obnesla. Udeležba je bila obilna, da so bili vsi prostori natlačeno polni. Nepričakovano dobro se je dovršila igra: „Pravica se je izkazala". Ti fantje jo pa znajo pihnit. Zlasti rejeni „krčmar" in raztrgani „berač" sta imenitno „učila" drug drugega. Potem je pa prišla Še „planšarica" s hribov. Krasno nam je popevala ljubke planinske pesmice ter mično pripovedovala od svojih letk in stricov, tako, da bi jo bili prav radi Še dolgo poslušali. Pozabiti pa tudi ne smemo naših slavnoznanih pevcev, ki so izpopolnjevali veselico s svojim ubranim petjem. Vsem skupaj se prav toplo zahvaljuje odbor Bralnega društva.
Šoštanj. Dne 12. t. m. je umrl v Družmirju narodni Župan šoštanjske okolice, g. Jos. KoŠan. N. v m: p.! — Po Ravnah in PleŠivcu je zbolelo več ljudi za grižo, nekaj jih je tudi že umrlo. Ljudje pripisujejo bolezen vživanju sadja, katero je vsled dolgotrajne suše sparjeno.
s Šoštanjska okolica. Komaj se je nekoliko pozabila sramota iz zadnjih državnozborskih volitev, ko so naše tri okoliške občine volile po veČini liberalno, nas je Že zopet vznemiril nov žalosten dogodek. Za volitev v šoštanjski okrajni Šolski svet smo videli na nemški volilni listini imena: Dvornik, Zager, Ver-buč. Prvi kandidat za družmirski županski stolec, drugi župan topolški, tretji bivši župan Šentflorijan-ski, ki so med glavnimi vzdrževatelji in agitatorji N. stranke v teh občinah» Ta žalostni slučaj nam zopet jasno kaže narodnost „Narodovcev". Ljudstvu se vedno bolj odpirajo oči, kam vodi liberalnn Narodna stranka. Z Dvornikom in VerbuČem je ljudstvo že obračunalo, za Žagarja pa tudi Še pride dan računa.
Velenje. Nemška veselica v Velenju zadnjo nedeljo se je klaverno obnesla. Udeležba je bila slaba, dež je motil in ker niso imeli druge muzike, so dobili baje neke cigane. Iti so morali brez izzivanja v trg, brez zastav; orožnikov je bilo precej veliko, baje 18 brez domajčih, Slovenci so se zadržali popolnoma mirno. Neuspeh nemške veselice je torej popo-len.
s Skale pri Velenju. Hudo se je ponesrečil dne 10. septembra posestniški sin Janez Smon. Ko je peljal voz hlodov na postajo v Šoštanj, je padel tako nesrečno pod voz, da so mu Šla kolesa čez telo in je zadobil težke telesne poškodbe. Malo upanja je, da bi okreval»
s Veje nje. Prihodnjo nedeljo dne 24. t. m. gremo pa vsi v društveni dom. Slov, Dekliška zveza nam bo priredila popoldne po večer-nicah lepo veselico. Dekleta bodo predstavljala žaloigro „Vestalka", ki nam predstavlja divje preganjanje kristjanov za časa rimskega cesarja Nerona. Škalski tamburaši nas bodo razveseljevali z lepim tam-buranjem in tudi lepo petje bomo slišali. Zato pa bomo šli vsi zavedni Slovenci v nedeljo popoldne v Društveni dom. Pridite tudi bližnji in daljni sosedi v obilnem številu, da se boste med nami malo razveselili in poslušali našo zavedno mladino.
Konjiški okraj.
k Konjice. Naši „Nemci", kojih imena se večinoma vsa končujejo z iči, so prišli med seboj nekaj y. navskriž, Dasiravno se očitno še ne pokažejo v raz-poru, vendar vemo Konjicani, da v posilinemškem ta-boru ni več vse v redu. „Mladi" bi radi vzrastli Čez „staire", imajo svoje lastno zbirališče, istotako „stari; obe struji tekmujeta med seboj, katera bi dobila čim več KonjiČanov na svojo stran. Vsekako je pričakovati še zanimivosti iz te borbe.
k Iz konjiške okolice. Glasovita je vinska kapljica, ki se pridela iz naših vinskih goric. Posebno naša črnina slovi daleč izven naše dežele. Letošnji pridelek bo izboren, a ne posebno obilen. Trgatev se bo letos 14 dni prej začela kot navadno, ker je grozdje že izvanredno dozorelo. Vendar priporočamo, da se naj vinorejci nikar preveč ne prenaglijo s trgatvijo, ker Če bo jesen tako topla kot je pričakovati, bo grozdje pridobivalo vsak dan mnogo sladkorja. Oglašajo se že tudi kupci za novo vino. Vendar naš vino-rejec ne nasede na te limanice. Letošnje vino bo gotovo veljalo že od preše liter najmanj 60 vin.
k Oplotnica. Pri posestniku Štefanu Založniku v Oplotnici je opazil dne 14., septembra hlapec Ma-gerl, da je voda domaČega studenca bela kot mleko. Zadeva se je takoj javila oblasti in preiskava je dognala, da je vlil nekdo v studeneo karbolovo kislino. Sumi se, da je storil to hudoben. Človek iz kakega sovraštva. Orožniki strogo poizvedujejo.
k Zrede. Pri nas se bodeta v nedeljo dne 15. oktobra ustanovili Mladeniška in Dekliška zveza. Govoril bo na ustanovnem shodu g. dr. Hohnjec iz Maribora. K ustanovitvi naj pride poleg domače tudi mladina iz sosednjih župnij.
Celjski okraj.
c Celje. Liberalni Časnikarski mazači so se sedaj po dunajskih dogodkih zavedli, da po svetu vlada draginja. Kriv te draginje je, kakor samoumevno,, e-dino-le dr. Korošec. Saj je on delal letos točo, panal dež, povzročil sušo, in sedaj je seveda on tudi kriv draginje. Zato pa predlaga „Slov. Narod" z dne 19. t. m., da bi bilo dobro sklicati draginjsko shode po Savinjski dolini, in dr» Korošca pošteno poučiti o zahtevah Savinjčanov. glede draginje. Da bi bolj podku-ril, zlaže se liberalni resniooljub v istem dopisu, da dr, Korošec zapravlja svoj denar po toplicah ter v Ljubljani, kjer pristaš liberalnih kozolcev skrivnostno
namigava o aferi s težko omaro. Toda vsakemu je znano, kdor se je le količkaj brigal za. delovanje clr. Korošca, da stoji v neprestanem osebnem in pismenem stiku s svojimi volilci ter da Še ni imel niti ure na razpolago, v kateri bi se lahko po vzgledu liberalnih kolovodij zabaval po toplicah ali v Ljubljani» Ko liberalni mazači Še niso nič vedeli o draginji, je dr. Korošec zaradi toče posredoval za podporo prizadetim, vkljub temu, da so nekatera liberalna županstva poročala proti podpori; trudil se je pri davčnih oddelkih doseči odpis davka vsled suše; in vsi župani celjsko-vranskega okraja so bili priča seje pri okrajnem glavarstvu, v kateri se je vsled prizadevanja clr. Korošca in tovarišev obravnavalo, kako odpomoči letošnji draginji in slabi letini. To se je zgodilo že dne 7. septembra, ko se še liberalnim lažnjiveem niti sanjalo pi, da je treba Savinjsko dolino in dr. Korošca poučevati glede draginje. Savinjsko dolino je t^e-ba sedaj le poučevati, kako liberalci venomer lažejo, kako nesramno povsod izkoriščajo ljudstvo in ka. ko so tudi v političnih stvareh zaostali, kajti glede draginje so naši poslanci storili že vse korake, ki se sploh dajo storiti. (Opomba uredništva: Seveda je tudi liberalna laž, da je dr. Korošec glasoval pri posvetovanju klubovih načelnikov proti sklicanju državnega zbora. Prvič se sploh ni glasovalo, drugič pa dr» Korošec ni govoril proti sklicanju državnega zbora, ampak zahteval, da se naj ne skliče prenagljeno, dokler namreč niso vse predpriprave gotove. Kajti ljudstvo ne potrebuje od državnega zbora besed, temveč dejanja, S tem je brezmejna lažnjivost celjskih liberalcev zopet popolnoma razkrinkana!)
c Iz Savinjske doline. (O hmelju.) Kakor smo že mnogokrat imeli priliko poročati, moramo žalibog danes zopet potrditi, da smo savinjski hmeljarji s hmeljem letos žalibog večinoma tepeni. Cim dalje tem bolj se namreč izve, da je večje Število hmeljarjev letos hmelj po 200 K za meterski stot naprej prodalo in ker smo ga vsled suše razmeroma jako malo pridelali, so žalibog gotovi dohodki naših hmeljarjev letos jako pičli. Malo je takih, kateri se niso pustili od žalskih mešetarjev glede predprodaje hmelja pregovoriti in kateri ga niso mešetarjem v naprej obljubili. Tisti naši rojaki so srečni, kajti, akoravno znaša pridelana množina hmelja letos mnogo manj nego druga leta, pa je na drugi strani cena hmelja visoka, tako, da je gotovi dohodek vendar primeren. Veseli so letos žalski liberalni mešetarji, kateri mislijo, da bodo letos na račun ubogega kmetartrpina obogateli. Kajne, tak dobiček je že lep? Kupili so hmelj v predprodaji za 200 K meterski stot ali cent, dobijo pa za njega po 800 K, tako, da jim ostane samo pri enem meterskem stotu samo okoli 600 K Čistega dobička v žepu! To so kmečki žulji, to je kmečka kri naših vrlih savinjskih hmeljarjev, in to neusmiljeno ravnanje naših žalskih liberalnih „rojakov" in „domoljubov" se bo hudo maščevalo; to si zapomnite! Letos smo navedene me-šetarje spoznali in mi Savinjčani jim v bodočnosti ne bodemo Šli več na limanice, ker je in ostane naše ge-slo: „Proč ž njimi!" Sedanja cena hmelju je 7 K 50 vin. za kilogram ali 700 K do 750 K za meterski cent. Ce ne pride v prihodnjem letu kaj izvanrednega, že sedaj smelo prorokujemo, da bodemo tudi v prihodnjem letu imeli primerno dobre hmeljne cene.
c Petrovče. Zadnji živinski in kramarski sejem, katerega smo imeli dne 13, t. m. v PetrovČah, je bil prav dobro obiskan. Prignalo se je nepričakovano veliko goveje živine in bilo je tudi mnogo obrtnikov in trgovcev, kateri so imeli svoje blago na prodaj in kateri so ga prav dobro prodali. Sedaj imamo v PetrovČah štiri sejme, dva stara ip dva nova; nova sejma, za katera je naša občina dolgo prosila, sta nam z velikim trudom priborila eden naših obče spoštovanih in zaslužnih občanov v zvezi z rajnim državnim poslancem vit. Berksom. Z veseljem pozdravljamo, da naši sejmi od leta do leta bolj napredujejo.
c Petrovče. Naša lepa, krasna občina napreduje vsled delavnosti našega občinskega zastopa in naših vrlih občanov v vsakem oziru. Po večletnem prizadevanju smo dosegli, da je okrajni zastop celjski s pomočjo občine kupil most čez Savinjo, kateri veže dva dela okrajne ceste Petrovče—Liboje—Griže in kateri je bil v nevarnem stanju in ga lepo popravil ter opustil mitnico za večne Čase, Dalje je okrajni zastop na našo prošnjo napravil v naši občini v teku zadnjih let dva nova mosta ter pred leti prevzel neko občinsko cesto proti Libojam v svojo oskrbo. Sedaj se pa izvršuje vsled prošnje in s pomočjo občinskega zastopa zopet neko jako važno in potrebno delo, in sicer naprava vodotoka ali kanalizacija v PetrovČah, katero delo je z ozirom na; to, ker pelje skoči Petrovče o-krajna cesta, prevzel okrajni zastop celjski. Z dovršeno kanalizacijo bodo odpravljeni tudi zadnji nedo-statki v zdravstvenem oziru v naših prijavnih in lepih PetrovČah, in Petrovče bodo tudi glede snažnosti in varstvenih naprav Še letos prekosile marsikatero mesto in marsikatere trge.
c Št. Peter v Savinjski dolini. G. Franca U-šena, posestnika v Gornjih Grušovljah je obiskal v noči dne 12. t. m. neki tiček uzmovič. Pri dobro zaprtem poslopju se mu je posrečilo, da je „preiskal" prostore, v katerih ima shranjen hmelj. Da se mu to nevarno delo boljše izplača, pobasal ga je okoli 15 kg in odkuril ž njim po potu, katerega taki ptički navadno imajo, namreč skozi okno. Upati je, da zadene tatu zasluženo plačilo»
Gornjigrad. Volitve v okrajni zastop gornje-grajski se vršijo dne 22. t. m. za veleposestvo, dno 23. t. m. v trgih in dne 27. septembra v kmečldh občina®.
e Gornji grad. Samodrč paromlinarja MajdiČa iz Celja je drdral pred kratkim z veliko naglico po cesti iz Refeice. Pred neko gostilno se je ustavil posestniški sin Matija Irmančnik s kopjem, ki se je ustrar šil samodrča, skočil na stran, voz je padel nalrmanČ-nika, kateri je težko poškodovan.
c Nova Štifta pri Gornjem Gradu. V „Nar. Listu" so se v dopisih iz Nove Stilte začeli v zadnjem Času repenčiti posebno neki „Dolski". Menda nimajo pametnejšega dela, kot obrekovati poštene ljudi in pisariti laži v časopisih. Razven župnika so jim na potu tudi mladeniči in dekleta, ki nočejo trobiti v liberalni rog. Da pa ne bodo v prihodnje zaradi teh imeli toliko skrbi, jim povemo, da se naj za nas nik.ar nič ne brigajo. Zlasti pa ne potrebujemo nobenih na-»kov od raznih ponočnih razgrajačev, ki menda menijo, da so samo zato na svetu, da ponoči okoli rogo-vilijo in uganjajo liberalne budalosti.. Radovedni smo, ali se za podpisom „Dolski" skrivajo tisti junaki, ki so pred kratkim neki večer prav tolovajsko razgrar jali okoli neke gostilne, hoteČ izzvati pretep, in ki so potem med potjo domov hoteli vse razbiti in so celo poskušali vdreti v neko hišo, kar se jim pa ni posrečilo? Ali je med vami tudi tisti, ki je meseca avgusta ponoči enkrat vrgel kamen skozi okno v gostilno g. SavinŠeka? Pišete, da se tukaj v dveh gostilnah veliko pleše. Kdo so pa tisti, ki so dozdaj v eni teh gostilen največkrat plesali? Ali ne ravno „Dolski"? Nas poučujete, kako se naj obnašamo, pa se raje sa^-mi tako obnašajte, kot se poštenemu človeku spodobi! Vi nesramno obrekujete poštena dekleta, ali kakšno je pa v nravnem oziru vaše življenje? Ali naj o tem tudi pišemo? Pometajte pred svojim pragom! Koman-dirate tudi nekaj g. župnika, pa vedite, da g. župnik vaših ukazov ne potrebuje, Še manj pa vaših nasvetov! Vi, ki še vsi skupaj niste dali župniku nikdar ne vinarja, mu drznete oponašati to, kar mu žup-ljani prostovoljno dajo. Sram vas bodi!! Res, čedalje lepša družba se zbira okrog „Nar. Lista", Mi „Nar. stranki" na pridobitvi teh „Dolskih" Čestitamo, Najbolj jih je pa gotovo vesel tukajšnji slavni organizator liberalne mladine, ker s takimi junaki bo on, kot mogočni vojskovodja, gotovo slavno premagal „klerikalnega zmaja".
c Griže ob Savinji. Pri volitvi pet udov v kraj-ni Šolski svet Griže, čegar načeflstvo je bilo dosedaj, mimogrede omenjeno, v nasprotnih rokah, je bilo v nedeljo, dne 17. t, m. izvoljenih pet vrlih pristašev S. K. Z. in odlični grižki občani. Naš krajni šolski svet dobi torej v kratkem zopet slovensko-ka|toliškega načelnika. V nedeljo, dne 17- t. m. se je v Grižah tudi vršila volitev pet udov v tukajšnji cerkveno-kon-kurenčni odbor, pri kateri volitvi so bili soglasno izvoljeni vrli katoliško-narodni možje, in sicer dva zar stopnika petrovške ter trije zastopniki grižke občine. Živeli zavedni Savinjčani!
c Sv. Marjeta pri Rimskih toplicah, Malokedaj se kaj sliši iz naše prijazne dolinice, a vendar delujemo vedno za napredek. Veselica, koja se je vršila dne 13. avgusta v prid Bralnemu in tamburaškemu društvu, se je nepričakovano dobro obnesla. Cenjenih gostov se je nabralo lepo Število. Imeli smo čast pozdraviti goste iz vseh sosednjih župnij, posebno veliko iz Laškega trga, tudi domačinov in letoviščar-jev. Igri „Ne kliči vraga" in „Štirje junaki" so igralci, dasi prvokrat na odru, dobro rršili. Obilo smeha je povzročil „Martin KrpaČ". Kot govornik je nar stopil veleč. g. Sagaj iz Laškega trga in nam v jeder-natih besedah razložil pomen in korist društva. Nastop mešanega zbora, koji je Štel s pomočjo laških pevcev 35 moči, je zelo ugajal, zapel je par umetnih pesmi. Res, bil je lep užitek, slišati ubrane glasove v mešanem in moškem zboru. Nastopivši tamburaški zbor je bil vsem v zadovoljstvo. Med posameznimi točkami je svirala godba iz Laškega trga. Prisrčna hvala vsem udeležencem in vsem, ki ste pripomogli k prireditvi. Posebno domačemu vlČ. g. Župniku, ki nas v tej zadevi vedno gmotno podpira. Vabimo vas, dekleta in fantje, kateri imate veselje do tamburic, ker so brezplačno na razpolago, da se oglasite ter v dolgih zimskih večerih pridno zahajate k vajam, da zopet po Božiču katero veselo urico priredimo.
c Sv. Lenart nad Laškim. Osem let je bil pri nas neizmerno priljubljen nadučiteij g. Planer. A vzela najn ga je neizprosna smrt. Ves Čas, kar je bival pri nas ta blagi gospod, ni prišla od nas nobena novica v lažnjive liberalne Časopise. Pred enim letom pa je prišel k nam od Sv, Duha iz Haloz neki gospod Segula. In zdaj pa se kar naenkrat bere pogosto v liberalnih časopisih, posebno v „Nar. Listu", od Sv. Lenarta nad Laškim. In kaj pa prajvi „Nar. List"? Ja, on pravi, da so tu SentlenarČani in gospod župnik! Pa kaj je to tako strašnega? To je gorje. Zakaj ni več liberalcev tu! Jih je nekaj, pa ti imajo malo moči. Kaj pa veljave? Se je posušila! Mi farani te ljudi nič ne porajtamo. Najbolj vneti za liberalno Kukovčevo slavno zgodovino so: žnidar na Vrhu, Po-sodnjak, potem mešetar Sumljak, Soretova Franca in Janez. Ti zbrani okoli „lererja" tuhtajo noč in dan, kako bi nas dražili in našega priljubljenega gospoda župnika jezili. Pa veste, glasno smo že govorili, zbrani pred šolskim stanovanjem, in povedali gospodu Seguli: „Le kar pojdite!!! Zastonj Vam peljemo Vaše pohištvo. Našega gospoda župpika pa ne damo za nobeno ceno." — Farani,
c Hrastnik. Glavna učiteljioa gospodinjskega tečaja na kmetijski šoli v St. Jurju, gdč. Rezi Kožuh, je pobirala koj začetkoma med gojenkami denar za klub naprednih akademikov;, mislila je, sedaj imajo dekleta Še denar, In ko ena ni bila voljna dati, jej je rekla: saj ste vendar tudi Vi Slovenka?! kakor bi ne
mogel dober Slovenec ali Slovenka biti, kdor ne podpira liberalnih visokošolcev, iz katerih bodo postali, če sploh tako daleč pridejo, sami liberalni dohtarji. Pri liberalnih dijakih pa skušnja uči, da čim .več denarja imajo, tem manj se jim mudi, da bi dovršili svoje Šole. Vstopnino za veselico naprednih akademikov pa naj plačajo tisti, ki se je udeleže; aJi pa morebiti že naprej mislijo, da se bo dr. Zguba priklatil na veselico. Ce je vrtnar tako navdušen za napredne akademike, naj daruje, a dekleta niso zato tja prišla.
c Celje. Izobraž. društvo v Celju bo imelo svoj občni zbor t nedeljo dne 24. septembra pop. ob 3. uri v vrtni dv rani hotela pri Belem volu.
c Tombolo priredi Izobraževalno društvo v Celju v nedeljo, 24. t. m. po občnem zbora ob pol 4. uri popoldne v hčtelu „Pri Belem volu". Dtbitkov je 150. Tablice se prodajejo po 20 vin. in sicer v nedeljo pred tombolo in tudi prej po društvenih zaupnikih. Med odmori vdarjajo tamburaši. Vstopnine ni n-.beno.
c Pri Sv. Peteru na Medvedovem selu priredi kat. slov. izobr. društvo v nedeljo dne 24. sept. poučno zborovanje z govorom in petjem ter s šaljivim srečolovom, ki bo ra. delil 150 dobitkov. Udje in prijatelji društva, na veselo svidenje. Dobitki se hvaležno sprejemajo.
v • vi •	*	•
Brežiški okraj.
b Brežice —Sromlje—Bizeljsko. Vjinorejci pozor ! Letošnja dobra kapljica bo imela ceno. Brezvestni, vinski trgovci pa razširjajo ustmeno in v liberalnih listih (gl. „Slov. Narod") vest, da bodo cene zelo nizke, da bi tako že pred in med trgatvijo mogli nakupiti veliko mošta po slepi ceni. Torej pozor in nikar ne verujte takim prijateljem kmeta!
Suša v brežiškem političnem okraju, Vsled zahteve poslanca gospoda dr..B e n k o v i Č a se je Vršila seja okrajnih pomožnih' odborov Brežice, Sevnica in Koeje v Brežicah na okrajnem glavarstvu dne IS. t. m. pod predsedstvom gospoda okrajnega glavarja. Seje so se udeležili: dr. Benkovič, dr. Barle, dekan TomažiČ, gospod M. Zevnik in drugi. Dr. Jankovič je bil vsled bolezni zadržan. Na predlog dr. Benkovi-ča se je sklenilo predlagati namestniji, da se naj za trpeče prebivalstvo in živino dobavi koruzo in otrobe razdeli, cfeloma brezplačno, deloma po znižani oeni; tudi ajdovo seme se bo nabavilo; živila naj se razdeli po zimi, ajdovo in druga semena pa spomladi.
Navzoči davčni relerent gospod finančni tajnik Fischereder je obljubil, da se bo vsakemu dovolil rok za plačilo davkov do pol leta in več, kdor zato prosi. Dr. Benkotvič je aktom priložil obširno spomenico o bedi v breškem političnem okraju, povzročeni po nenormalnem vremenu prejšnjih let in letos, po denarni krizi in nadprodukciji vina. V dokaz resnične bede je predložil podatke iz sodnih registrov o ekseku-cijaii in dražbah. Eksekucij na premično blago je bilo leta 1907 354, leta 1908 467, leta 1909 537, 1. 1910 pa celo 690. Eksekucij na zemljišča je bilo leta 1907 48, leta 1908 96* leta 1909 11, tota 1940 482, 1. 1911 pa že 290; posestev je bilo prodanih leta 1907 tri, 1. 1908 eno, leta 1909 ¡Sedem, leta 1910 pia 66, leta 1911 že 14; tudi tožbe so se pomnožile, ker posojilnice tir-jajo glavnice nazaj. — Nekatere občine še niso storile nobenega koraka, da bi zahtevale podpore. Pro-Šno za podporo v denarju ali v živilih je treba ločiti od prošnje za odpis davka!
Oblasti žalibog še vedno sodijo potrebo po tem, če se zahteva odpis davka ali ne; odpis državnega davka res ni velik in občinam dela težave, ker ne dobe doklajd, a zahteva po odpisu davka je znak potrebe in se tako uvažuje. Občine naj svoje želje in predloge pravočasno naznanijo glavarstvu, tudi naj pra-Vično določijo, l^cio je potreben podpore. Prejele bodo kmalu naznanilne pole. Težavno bo rediti vprašanje, kako naj se podpora razdeli, da ne to preveč nezai-dovoljnosti.
Na občine, ki so bile po toči poškodovane, se bo posebej ozirajlo.
Okrajni pomožni odbor je temeljito prerešetal vse okoliščine. Posvetovanje je trajalo cel dopoldan.
b Rajhenburg. V petek, dne 13. septembra je pogorela tukaj hiša in' gospodarsko poslopje gospe Fi-Šerjeve iz Zagreba. Kako je ogenj nastal, se ne ve. Tukajšnji požarni brambi gre zasluga, da se ni razširil ogenj Še na druge predmete. Požarna bramba je za naš trg res velikega pomena.. Želeti bi bilo, da bi kazali tržani več zanimanja za to društvo, ko za kako drugo. Požarna bramba pa bi naj bila vedno le požarna bramba in nič drugega.
b Rajhenburg ob Savi. Kmalu se bo sešel pri nas novi krajni Šolski svet. Kmetje! Izvolite si to pot načelnika, ki pozna vaše težnje, in ki bode imel tudi voljo, zastopati vaše koristi. Dogodki izza pretečenih dni so vam Še gotovo v spominu. Kdor šolo plačuje, ta naj ima tudi besedo pri ra/znih šolskih zadevah.
b Senovo pri Rajhenburgu. Pri nas smo sami krepki in močni fantje ter možje doma. To pokažemo večkrat v gostilni g. župana Senica. Na dan držav-nozborskih volitev smo se malo spoprijeli in kmalu so bila nekomu rebra zrahljana. Sodnija v Selnici je sicer rekla, da so take šale, ki imajo za posledice zrahljanje reber, že osivelih mož, nedopustne, in da stanejo denarja, a nič ne de. Do 500 okroglih, srebrnih kronic se že da za tako zabavo, in eden teden zastonj jesti in piti, pa še nemoteno počivati, to je pa tudi nekaj. Pred dobrim tednom je bilo zopet „luštno" v isti gostilni g. Senice. Drugi dan po krvavi igri je imel g. zdravnik dokaj opravka z obvezovanjem ran in s „testati". Oni dan le pa je gospod Divjakov Pepče prišel iz gostilne g. župana b precej Čudno glavo, in obraz mu je bil kar krvavo-Žarefi. Ljudje so rekli, da to niso bile ose, ki so ga ošpikale. Gospodu Župani» Senici bo treba čestitati na tem, da v njegovi gostilni ne manjka krvaviK Saloiger In drugih zapimivosti,
ki kažejo tako jasno na proovit naroda v našem kraju, Žalostno, da, prav žalostno!
b Bizeljsko. Zupan Malus — ljudski prijatelj? Te dni priobčuje g. Malus inserat po listih, da ima naprodaj 1000 (en tisoč) hektolitrov vina 1 /a s t n e -g a pridelka po 60 do 80 K. To je tisti Malus, ki je kot kandidat za deželni zbor imel polna usta sladkih besed za kmeta; ko pa vinorejec ni mogel prodati vina, pokupil je od kmetov po slepih cenah in ga sedaj z mastnim dobičkom prodaja kot lastni pridelek. Kmet bo pa gledal v zrak, ko bo liberalni mogoteo vtaknil tisočake v žep — sad njegovih žuljev. Privoščimo g. Malusu dobro kupčijo, a ljudje, ki se na tak način maste na račun ljudstva, nimajo pravice igrati ljudskega prijatelja. Ce je g. Malus res tako dober ljudski mož, bi mogel na drug način pomoči ubogim Bizeljčanom, ne pa le iskati svoj dobiček,. Liberalci so pač povsod enaki.
b Poklek nad Blanco. Dne 9. septembra je^ udarila strela v gospodarsko poslopje kmeta Roštotiarja, Nastali ogenj je vpepelil vse, izvzemši eno hišo. Bog nas varuj takih nesreč! Sosedje, priskočite na pomoč svojemu bratu-siromaku!
b Videm. V koruzi blizu kolodvora se je našel pred kratkim papirnat zaboj in v njem umorjeno deklico, staro od 4 do 5 let. Splošno mnenje je, da se je dogodil ta strašni zločin v kakšnem tujem kraju, a da ne bi bilo sledu za zločincem, je ta odstavil umorjeno žrtev pa ono njivo. Natančnejših podatkov o zločinu Še nimamo.
b Planina. Sin planinskega župana je po poročilu „Slov, Gospodarja" pred nedavnim časom vbijal nemško oliko z debelo lato slovenskemu zidarju v glavo. Za to prosvetno delo je dobil od c. kr. sodnije v Sevnici dne 30. avgusta najvišje priznanje v obliki 3 dni zapora in 200 kron globe.
Narodno gospodarstvo.
Perutninsko razstavo priredi odbor Kranjske osrednje perutninarske zadruge dne 4. in 5. novembra t. 1. v Ljubljani, Opozarjamo vse one, ki hočejo razstaviti perutnino, to je kokoši, gosi, race, purane, golobe in tudi jajca posameznih vrst, že sedaj na to, in jih prosimo, da se pravočasno priglase pri podpisanem, in sicer najkesneje do 1, oktobra. Obenem naj označijo pleme,, ki ga nameravajo razstaviti. S to razstavo bo v zvezi tudi oddelek za domače zajce (kunce). Natančnejša pojasnila in program se pravočasno objavi v Časopisih., Iv, Zupan, nadučiteij v Dolskem, p. Dol, Kranjsko,
Znižanje železniških prevoznih cen za prevoz krme. Z Dupaja poročajo: Vsled pomanjkanja krme in stelje, ki ga je povzročila letošnja suša, in vsled česar je močno prizadeta živinoreja, je železniško ministrstvo v sporazumu z ostalimi ministrstvi dovolilo na vseh progah avstrijskih državnih in stranskih železnic, ki jih upravlja država, 50odstotno znižanje železniških in prevoznih cen za krmo in steljo, ki stopi takoj v veljavo. To znižanje bo v veljavi do konca meseca marca 1912.
Letina sliv na HrvaŠkem. Poročalo se je, da letos pa Hrvaškem in v Slavoniji ne bo mnogo sliv. A vkljub hudi suši je bilo sliv v izobilju. Kakor pri nas na Štajerskem, tako so tudi hrvaške slive letos zelo bogate na sladkorju. Cena hrvaškim slivam je bila 8 do 10 vin., kilogram.
Sredstvo proti kugi-slinovki pri goveji živini. Belgijski Učenjak dr, Doyer je iznašel letos sredstvo,. s katerim se uspešno zdravi proti slinovki. Poskusi so pokazali, da se bo sredstvo zelo dobro obneslo. Želeti bi res bilo, da bi se ta nadležna kuga zamogla vspešno zdraviti.
Srbski izvoz živine v Italijo se je zadnja leta dvignil za celih 30% in bi se bil Še bolj, da ni ravno ob največjem prometu lani v Srbiji izbruhnila živinska kuga. Leta 1906. je Šlo srbske živine preko Soluna le 1643 kosov, leta 1910 pa že 34 tisoč 38 kosov, od tega samo v Italijo 29.767 kosov, in sicer za tako dobro cepo, da nam bo Italija tudi od sedaj naprej prevzela velik del srbske živine, ki se je prej skoro izključno izvažala le v Avstro-O grško.
Pregled vinske trgatve v avstrijskih deželah po stanju vinogradov koncem avgusta 1911. Računa se, da pridelajo: Spodnja Avstrija 800.000 hI; Štajerska 351.200 hI; Koroška (popoln, uničena trg.) 100 hI; Kranjska 160.000 hI; Tirolska 590.100 hI; Predarl-ska 700 hI; GoricarGoriška 200.000 hI; Tržaška okolica 9.000 hI; Istra 369.750 hI; Dalmacija 1,120.900 hI; Češka 12.000 hI; Moravska 137,000 hI, Skupaj 3 milijone 755.850 lil. Neznanska suša, bolezni in hude toče so odnesle 50% trgatve.
Svinjerejcem. Huda bo letos za svinjsko krmo. Krompir je radi suše zelo trpel in smo ga le malo pridelali, korenja bo najbrž tudi malo, pridelek repe pa bo pod ničlo. Kar je ni pomorila suša, so jo ugonobile gosenice. Treba bo iskati drugih pripomočkov, da vzdržimo plemene svinje Čez zimo. Letos je bilo mnogo sliv; drože od teh so dobra piča za svinje. Lastniki velikih žganjarij je navadno sipajo v greznice in jarke. Izrabite svinjerejci te drože za krmo vaših svinj. Zelo dobro je za pičo plemenih svinj sadno listje, posebno ono od sliv in jablan. Snažno je treba listje spraviti in nam ne bo tako silno manjkalo po zimi svinjske piče. Sedaj v jeseni pa imejte svi-pje pridno na paši..
Cena živine in „draginja" mesa. Da kmet res ni kriv draginje mesa, dokazujejo jasno Številke. Na vseh živinskih sejmih v._Avstriji se opaža padanje cene živini. Da Še pomanjkanje živine ni tako veliko» spričuje dejstvo, da ostane na velikih sejmih na Du-
naju ip drugih mestih mnogo živine neprodane. Vpitje socialnih demokratov po argentinskem mesu je le navaden Svindelj, Če se pomisli* da je cena mesu na dunajskem velikem mesnem tržišču nižja, kot je cena argentinskemu mesu, čegar ostanki so na Dunaju mesa lačnim socialnim demokratom Še vedno na razpolago. Naj socialni demokratje poprej to meso pokupijo, potem Še-le vpijejo za drugim. V naših krajih je sedaj cena goveji živini, ki je pripravna za mesarje, od 76 do 90 K 100 kg žive teže, mesarji pa prodajajo meso 'še vedno 1 kg po 2 K. Teleta se plačujejo sedaj po 1 K 10 vin. kilogram, a teletina velja v mesnici Še vedno 2 K 10 do 2 K 40 vin. Enako je pri svinjah. Na deželi hodijo svinjski mešetarji in govorijo o padanju cen pri živini. Kupujejo svinje povprek za nizko ceno. Na vago se plača sedaj dobro pitane zaklane prašiče 1 K do 1 K 10 vin., kar pač nikakor ni v primeri s pomanjkanjem krompirja ip koruze. Kmet res ne ve, ali ima pri reji živine plačano krmo ali trud. Svinjsko meso pa stane sedaj pri mesarjih: nič manj kot 2 K 40 vin.. Torej zaslužita prekupec in mesar več kot živinorejec, ki je moral celo leto ali Še več rediti žival. Naj vzamejo socialno-demokratičn.i hujskači svinčnik v roke in naj računajo. Spoznali bodo, da je kmet glede draginje popolnoma nedolžen. Pa kaj je socialnim demokratom za resnico, oni ljubijo le hujskarijo, Štrajk in poulične nemire.
Koliko bo letos hmelja? Letošnjo hmeljsko letino cenijo strokovnjaki sledeče: Na Češkem 98—108 tisoč stotov, na Moravskem 3—4 tisoč, na Štajerskem 15—20 tisoč, v Galiciji 8—9' tisoč, na Zlgornjem Avstrijskem 3—4 tisoč, skupaj torej 127—145 tisoč proti 29*7 tisoč lansko leto. Na Ogrskem se ceni 13—15. tisoč, torej v celi državi na 150—160 tisoč. V Nemčiji ga cenijo na 183—190 tisoč (lani 384 tisoč), na Francoskem 35—40 tisoč, v Belgiji 40—45 tisoč, na Ruskem 35—45 tisoč. V celi Evropi ga bo torej 433—480 tisoč; potrebuje pa se ga 715 tisoč stotov. Na Angleškem cenijo letino na 250—260 tisoč (lani 304.000), v Ameriki na 350—400 tisoč. Hmeljska letina celega sveta se ceni na 1,053.000—1,150.000, potreba znaša 1 milijon 650.000 do 1 milijon 750.000, torej primanjkljaja 597.000 do 600.000 stotov.
Uvoz danskega masla v Avstrijo zelo napreduje. Letos so ga do začetka junija vpeljali z Danskega za dva milijona kron, to je toliko, kakor lani celo leto. Pravijo, da je maslo trpežnejše. Dunajčani so se navadili na prijetni okus. Zaradi velike množine krav in obilnosti mleka ga dajejo zdaj tudi ceneje, kakor pa naše domače mlekarne.. DomaČim mlekarnam dela dansko maslo precej hudo Škodo,. — Na Ogrskem mle-kairne veselo napredujejo, toda ogrska konkurenca se pri nas vedno manj čuti, ker rastejo na Ogrskem z obrtjo tudi mesta, ki ogrske izdelke porabijo doma,.
Tudi volna se podraži. Tovarnarji volnatih izdelkov so dne 19. septembra na Dunaju sklenili, da z novim letom 1912 povišajo cene volnenim izdelkom za 2 vin, meter.
Cene deželnih pridelkov.
Ime pridelka.		Gradec		Maribor		Celje		1	?	Ormož	
		K	T	K	v	K	v	K	T	K|	▼
		_	__	12	_	12	__	12	_	li	__
Rž.......		9	60	10	25	9	50	10	—	8	50
	o	9	30	8	15	9	50	10	_	8	EO
Oves......	§	8	80	9	25	9	25	10	—	9	—
Koruza.....	&	—	—	9	75	9	75	11	—	9	50
Proso......	T3	—	—	10	—	10	—	—	—	8	—
	J*	—	—	10	—	10	—	—	—	9	—
Siadko seno. . . .	o lO	—	—	3	25	3	25	3	—	3	50
Kislo „ . . . .		—	—	—	—	—	—	8	90	3	—
		—	—	1	75	1	75	3	70	8	—
Fižola......											
											
Leča......	S «	_	_	—	60	—	—	—	—	—	_
Krompir.....		—	—	—	08						
8ir.......	S>	—	—	—	40	—	—	—	—.	—	—
Surovo maslo . . .	o	—	—	2	50						
Maslo......	M	—	—	1	80	—	—	—	—	—	—
Speh, »vež ....	H	—	—	1	70						
Zolje, kislo ....		—	—	—	24	—	—	—	—	—	—
											
Mleko...... Smtt&na, sladka, . . „ kisla. . .	1 liter	1 1 1	_	_	22 96 96	—	~-	—	—	—	—
Zelje, 100 glav ....		—	—	S	50	—	—	—	—	—	—
Jajce, 1 kom.....		—	—	—	06	—	—	—	—	—	—
Poročilo o sejma goveje živine v Gradca
dne 14. septembra 1911.
Prignalo se je 133 volov, 127 bikov, 116 krav, 12 telet. Cene za 100 kg žive teže. Lepi pitani voli 100 do 108 K, srednje debeli 90 do 98, suhi 86 do 90, biki 84 do 96, lepe pitane krave 78 do 88 srednje debele 60 do 76, suhe 56 do 60. Tendenca : Pripeljalo so je 60 komadov ve6 kot prejšnji teden. Cene nazadovale.
Na svinjski semeDj se je pripeljalo 2384 svin: cene za 100 kg mrtve teže 130 do 144 K. Cene nazadujejo.
Listnica uredništva.
al. l. ilvala za poslano, porabimo prihodnjič. — Fram: Smo že pisali o tem. — Zavodjne: Preosebno ! — Šmarje p. J.: Gospodje sami ne želijo takih zagovorov. — Sv. Trojica v SI. g.: Dobili že poprej od drage strani. — Trotkova: Ostalo pride prihodnjič ! — Har-dek, Kavč pri Velenju, Hamborn: Prepozno za to številko.
Najnovejše.
Duhovniško vesti. C. g. dr. Anton Jehart je 1-menovan za nemškega pridigarja v Celju; 6. g. Ja-
nez Doberšek pa pride za kaplana v Zaleo; 5. g. novomašnik Ivan Ogulin je nastavljen za drugega kaplana v Vojnikil.
Deželni zbor. Slovenski Štajerski poslanci so bili voljni, omogočiti letos jesensko zasedanje deželnega zbora. Zahtevali so, da je to zasedanje strogo gospodarskega značaja. Hoteli so dati nemški večini priložnost dokazati, da vsaj v gospodarskih rečeh ne nasprotuje željam spodnještajerskih Slovencev, Predlagali so, naj se obravnava o podpori za sušo, o regulacijah rek ip potokov, za katere so že izdelani načrti, o podpori za vinogradnike, o najpotrebnejših in v okrajnih zastopih že sklenjenih cestnih zgradbah, o izdelanih železničnih načrtih in o pouku za gospodinje. Torej samo strogo gospodarske in izvedljive zadeve. Toda pri Nemcih Še niso našli prijaznega odmeva. Vrhu tega so Nemci zahtevali, da se dovoli 9 milijonov deželnega dolga. Vsled zadnje velikanske zahteve se je včeraj pretrgalo pogajanje z Gradcem, Na eni strani nič dobiti, na drugi strani pa dovoljevati milijone, za to naši poslanci niso mogli prevzeti odgovornosti. Vrhu tega so bili Nemci skrajno trdi, n. pr. niti regulacije Drave niso hoteli zasigu-rati. Slovenski poslanci so imeli v tem Času dve seji, pogajanja v Gradcu sta vodila zadnji in tekoči teden dr. Korošec in dr. VerstovŠek,. Ker so se pogajanja razbila, ne bo jesenskega zasedanja Štajerskega deželnega zbora.
Poslanec Doškar priredi dne 1. oktobra po rani maši sliod pri Negovi pred cerkvijo, po večernicah pa pri Sv. Benediktu v gostilni „Pri poŠti".
Vel. Nedelja. Opozarjamo mladeniče cele deka-nije na veliko mladeniško slavlje v nedeljo, dne 24. t. m, pri Veliki Nedelji. Govorit pride g. dr. Hohnjec.
Galicija v Savinjski dolini. V nedeljo, dne 24. septembra ob 3. uri popoldne se vrši pri g. Reharju na Pernovem veselica Izobraževalnega društva z zanimivim sporedom. Vrli domačini in sosedje pridite!
Dijaška kuhinja v Mariboru ima svoj letošnji občni zbor prihodnjo soboto dne 23. t. m. ob uri popoldne v stanovanju predsednika pod vodstvom g. stolnega dekana dr. Ivana Mlakar. Vsi udje so napj uljudno vabljeni. Zaradi silne draginje in zaradi hudega pomanjkanja, živil, katero je povzročila letošnja suša, bode delovanje Dijaške kuhinje letos zelo težavno, pri podporah se bode moralo izvanredno šte-diti. Ker je pa ubogih in podpore potrebnih, a tudi vrednih dijakov, ravno letos jako mnogo, prostmo naj-iskrenejše vse plemenite rodoljube in blage prijatelje naše mile mladine, naj se večkrat spomnijo naše Dijaške kuhinje ter jo blagovolijo po svojih močeh! podpirati. Vsak dar bode dobrodošel, naj ga Bog stotero povrne! — Odbor.
Iz celega sveta.
Kolera. V bližini Brucka ob Litvi so našli dne 16. septembra na polju mrtvega brezposelnega peka JanoŠa Nahadila, Zdravniška preiskava je dognala, da je umrl za kolero. — V Citanuovi pri Trstu je 18. t. m. umrl na sumljivih znakih kolere mornar neke italijanske ladje, Franc Nordio, — V bolnišnici na Su-šaku je dne 19. septembra umrl za kolero delavec A. BonetiČ. V Dragi pri SuŠaku je za kolero obolel delavec Segnan, — Na Turškem razsaja med vojaštvom kolera vedno dalje; vsak dan oboli na novo od 40 do 50 vojakov, od katerih jih navadno po 10 do 15 umrje.
V Carigradu oboli za kolero na dan 46—50 ljudi, 17—23 jih umre. Bolgarska vlada namerava pro* siti turško za dovoljenje, da sme poslati svoje zdravnike na Turško.
Luegerjev spomenik. Dunajski krščanski soci-alci nameravajo postaviti na Dunaju bivšemu dunajskemu županu in voditelju krščanskih socialcev, velik spomenik, ki bo stal en milijon kron. Dosedaj se je nabralo za ta spomenik že 270.000 kron. Mestna občina dunajska bo prispevala večjo svoto.
Velike vojaško vaje na Karpatih so bile dne 15. t. m. ob 10. uri dopoldne končane. Nadvojvoda prestolonaslednik Franc Ferdinand je posebno pohvalil načelnika generalnega Štaba, ker so bile vaje najlepše med vsemi, kar se jih1 je udeležil* Udeležilo se jih je nad 100.000 vojakov.
Žalosten izid prepira med bratoma. V ponedeljek, dne 18. septembra proti večeru je prišlo v Trstu do žalostnega krvavega Čina med dvema bratoma. 361etni tapetnik Franc Asman se je okolu 5. ure popoldne podal v mizarsko delavnica svojega brata Karla. Iz neznanih vzrokov je nastal med obema prepir, tekom katerega je Franc z britvijo težko ranil svojega brata na prsih in na rami. Ko se je Kari v nezavesti zgrudil na tla, je Franc pobegnil in tekel v neko krčmo. Bržkone iz obupa o misli, da je v jezi umoril svojega brata, si je z isto britvijo prerezal vrat ip. se mrtev zgrudil na tla. Pozvani zdravnik iz rešilne postaje je ranjenega brata Karola za silo obvezal in ga dal prenesti v mestno bolnišnico, Franc pa je bil takoj mrtev.
Beda kmeta v Istri. Iz Crnikala v Istri poročajo : Po naši okolici je meseca junija silna toča, združena z viharjem in nalivom, napravila veliko Škode. A tudi silna suša nas tlači; vsled vročine že mesec dni nismo imeli dežja. Uničeni so vsi pridelki, tako, da turščice ne bo niti za seme, fižola in krompirja le seme. Vinska trta je uničena Že po trtni uši. A kar je novih vinogradov, je pa su&a ves pridelek uničila. Vsem tem nesrečam se pa pridružuje še najhujša, davčni eksekutor, ki nam rubi živino, Če jo je sploh našel. Kaj naj počne zapuščeni kmetf Kje je torej iskati vzroka draginji?, 2e peto leto je, kar vlada pri
»«••- »'• -.- •	■ : :	' r	"t v i' ar f lil ■
nas suša. Veliko živine se je prodalo radi pomanjkanja krme, mnogi so morali prodati živino, da plačajo davke, tako, da bodo mali posestniki kmalu skoro ob vso živino. Kako pa naj obdeluje kmet svojo zemljo ?!i Zapuščati mora svoj dom in se seliti. Tako slabo, kot se godi kmečkemu ljudstvu v Istri že dolga leta, se menda ne godi nikomur v Avstriji,.
Vulkanski izbruh na Japonskem. Na Japonskem je nenadoma izbruhnil vulkan Asama, Pri izbruhu se je ponesrečilo 34 oseb. Razbeljena lava je presenetila dve družbi, in sicer 17 tujcev in 17 japonskih otrok, ki so napravili izlet na ognjenik.
Stavka železničarjev. Listi poročajo, da nameravajo avstrijski železničarji vprizoriti splošno stav-* ko po vseh avstrijskih železnicah*
Požari na Ogrskem. Te dni je divjalo na Ogrskem zopet več požarov, V Paksu je uničil požar dve veliki hiši in zahteval tudi 4 človeške žrtve,, ¡V Guti pri Komornu je zgorelo 100 hiš, dan poprej pa 17 hiš. Škodo cenijo na pol milijona kron. V občini Giertiar-mos je uničil požar poleg 10 hiš vse pridelke. V občini Nyoger pri Sobotici so zažgali otroci in je zgorelo vslsd močnega vetra 18 hiš in vsi pridelki.
Nemiri na Dunaju. Skoda, katero so napravili socialni demokratje s svojo nedeljsko rabuko na Dunaju, je ogromna. Več velikih trgovin v Ottakringu je nahujskana in razdivjana množica razdjala. Povprečno se ceni vsa Škoda, povzročena po nedeljskih nemirih, nad dva milijona kron. Največ škode je na poslopju upravnega sodišča, kjer so pobite vse Šipe na zunanji strani; v Lerhenleld-ulici ni nobena hila nepoškodovana; hudo so trpele tudi velika trgovska hiša na Hernalsu, nad katero so Šli socialni demokratje s krampi. Na rotovžu je pobitih 483 šip, na neki šoli pa 1500 Šip. Razdivjana množica je razbijala posebno sveta znamenja. Na nekem mostu so kip sv. Janeza razdrobili v kosce. Enako so delali s podobami cesarja. — Policija je skupno pozaprla v nedeljo 263 oseb, okrog 100 pa je bilo prijetih Še v ponedeljek, dne 18. septembra, VeČino teh so izročili deželnemu sodišču,. — S temi podivjanostmi so izgubili na Dunaju socialni demokratje ves tisti ugled, ki so ga še imeli. Vse obsoja postopanje socialdemokraških voditeljev, ki so že cele tedne pripravljali te nemire in. hujskali delavce, a niso skrbeli za reditelje, ,Ves Dunaj obsoja sedaj socialne demokrate. Da se nadalj-ni izgredi preprečijo, je poklicanih na Dunaj več polkov vojakov.
Nasledek kuge-slinovke. V vasi Drobovic v Galiciji, kjer je ta živinska kuga zelo razširjena, je čez 20 ljudi, ki so vkljub prepovedi zav,živali meso obolelih živali, dobilo hude otekline okrog usten, na jeziku in v grlu. Zdravniki so spoznali okuženje in zelo dvomijo, da se bodo dali ti bolniki ozdraviti, posebno, ko se je usten že lotila gniloba. Kjer se torej pokaže ta kužna bolezen, je treba največje previdnosti. Tudi mleko obolelih krav je navadno okuženo,.
Stavka mizarjev v Gradcu končana. Celi tri mesece so socialno-demokraški mizarji v Gradcu štraj-kali, ker več mojstrov ni hotelo odstraniti krščansko mislečih mizarjev. Včeraj, dne 20. septembra se je doseglo sporazumljenje med pomočniki in mojstri. Danes se prične zopet redno delo.
Tiskarske napake. Pavel Adam, eden najduho-vitejših francoskih pisateljev, je napisal o tiskarskih napakah to-le: „Tiskarske napake so pogreški, ki jih ne najde niti stavec, niti tisti, ki pregleduje liste, marveč samo čitatelj. Narodi trpe za pregrehe svojih vlad, a uredniki trpe za napake, k.i jih niso zakrivili. Tiskarske napake spadajo med neizogibne posebnosti vsakega tiskovnega proizvoda, ki mora biti hitro gotov. Marsikatera vest, ki bi jo v obče nihče ne či-tal, postane Še-le vsled tiskarske napake vredna Čita-nja. Dokler bo obstojala godba, bodo obstojali tudi nepravilni zvoki, in dokler se bo tiskalo, bodo na svetu tudi tiskarske napake. Dragi Čitatelj, ne išči tiskarskih pogreškov in vedi, da ni povsem brez na^ pake niti list, ki ga čitaš, niti tisti, ki ga je napisal, a niti tisti, ki ga — Čita!"
Slovenski zrakoplovec v Ameriki. List „Glas Naroda" poroča, da gradi v Ameriki bivajoči Slovenec Peregrin Mertelj velik zrakoplov, ki bo baje iz-Vianredno dobro sestavljen ter bo prekašal marsikaterega francoskega in angleškega zrakoplovca, Mer-telju pomaga graditi zrakoplov inženir Schmidt. Meseca novembra namerava že Mertelj poleteti s svojim zrakoplovom iz Novega 3orka, kjer ga gradi, v mesto San Francisko, Izumitelj pravi, da si upa poleteti z zrakoplovom tudi v Evropo, kar bo baje storil prihodnjo pomlad, da obišče staro domovino. Zrakoplov stane Mertelja 20.000 dolarjev, to je nad 80.000 kron,. Mertelj je star sedaj 26 let. Svetovni zrakoplovei se zelo zanimajo za mladega izumitelja.
Velik požar na Tolstem y,rhui. V Karavankah ob koroški meji na kranjski strani je gorelo kakih 14 dni na gori Tolsti vrh, 1800 metrov visoki. Gorelo je resje, grmičevje, drevje. Velikanski kres je bil ta požar. Na stotine ljudi je gasilo, slednjič je dež udu-Šil ogenj. Ponesrečil se je pri gašenju Josip Konc, ki je padel po skalovju in se ubil.
Požari na Koroškem. Mipoli teden je izbruhnil požar v gozdu pri Gorah blizu Pusarnice. Pogorelo je 10 oralov krasnega gozda. Gašenja se je udeležilo nad 500 gasilcev. Ravno 24 ur pozneje, ko se je vnel gozd, je začelo goreti v Gorah posestvo Alojzije Kohl-mayer. Zgorela je hiša, hlev in celo gospodarsko poslopje. Človeških žrtev požar ni zahteval. Gasiti niso mogli, ker ni bilo vode. Skoda znaša nad 20.000 Kt zavarovalnina pa le 6000 K* Ogenj je povzročil la malo oddaljen gozdni požar.	(
Izbruh Etne. Iz Rima poročajo* Vsled neprestanih izlivov lave in močnih potresnih sunkov je o-pazovalnica na ognjeniku Etni skoro popolnoma opu-stoŠena, Nanovo nastalih 52 žrel bruha z velikansko silo in groznim bobnenjem kamenje in razbeljene množine lave. Preko cele Katanije pada droben pepel, ki od časa do časa popolnoma zatemni obzorje. Zrak je z žveplenimi parami tako prenasičen, da otežuje dihanje. Glavni tok lave je prekoračil železnico pa Etno pri Moji ter se je tu obrnil proti Solicciati. Na svojem potu je uničila lava vse vinograde in kmečke hiše. Lava se vali v širini 860 metrov po pobočjih ter pustoši v vedno večjem obsegu. Neprestano prihajajo poročila o novih potresnih sunkih. Dne 14, sept, zvečer ob %12. uri opaženi potresi v Florenci, 'Sie-ni in drugih krajih v Toskani so brezdvomno v zvezi z izbruhi Etne. V Sieni je bil potres tako močan, da so vsled gibanja zvonikov pričeli zvoniti cerkveni zvonovi. Ljudje so bežali v grozni razburjenosti iz hiš na ceste, vendar se ni zgodila nobena posebna nesreča, Zidovje hiš kaže številne razpoke.
Velika železniška nesreča pri Varaždinu se je zgodila dne 14. t. m. zjutraj okrog 4. ure. V času, ko je vozil vlak iz Varaždina v Cakovae se je pripeljal po cesti kmečki voz, na katerem sta dremala dva moška in ena ženska, Ker ni nihče pazil na konje in tudi na prehodu ni varnostne pregraje, je Šel .vpz črez progo v trenotku, ko je pridrvil vlak, ki je zgrar bil voz in ga docela stri. Ženska je prišla ravno pod stroj ter bila zmečkana, en moški je odletel v stran in dobil le lahke poškodbe, drugi je smrtno ranjen.
Grozna nesreča na Nemškem, Neka patrulja u-lanskega polka je imela vaje ob rekiLabi na Saškem; hotela je tudi preplaviti reko, a vojaki so zašli v hud vrtinec, ki jih je potegnil v globočino; utonilo je 10 ulancev in en podčastnik.
Iz življenja nesrečnega mehikanskega cesarja Maksimilijana, ko je bil ta Še avstrijski nadvojvoda, pripovedujejo naslednjo zgodbo: V Carigradu je dal nadvojvoda naložiti neko ladjo z raznovrstnim blagom, ki ga je kupil tam. Ladja naj bi še isti večer odplu-la v Neapelj. Kapitan je prosil nadvojvodo, naj dovoli odjadrati Še-le drugi dan, ker bo ponoči vihar. Nadvojvoda, misleč, da je kapitanov strah prazen, ponovi zapoved in naznani, da se tudi sam hoče peljati z isto ladjo, da dokaže kapitanu, da ni nevarnosti. Kapitan prestrašen prosi nadvojvodo, Če Že hoče, da ladja odplove, naj saj sam ne hodi na njo. Vihar bo grozen. Nadvojvoda Maks pa je ostal pri svojem sklepu in dejal: „Kdo ukazuje tu, jaz ali Vi?" „Cesarska visokost, brez dvoma Vi!" pravi kapitan. „Tedaj", zapove nadvojvoda, „odjadramo ob 11, uri zvečer. Pripravite vse potrebno." Kapitan se ni mogel več ustavljati in da zakuriti kotle. Nadvojvoda je ob 11. uri nestrpno čakal pri morju, kedaj mu naznanijo odhod ladje. Ura je bila že polnoči, a nikogar Še ni z naznanilom. Slednjič mu pridejo povedat, da je ladja odplula pred 1, uro in nadvojvode ni vzela seboj. Kmalu nato se je izvedelo, da je tisto noč razbil vihar nadvojvpdovo ladjo, s katere se ni rešil niti en mož. Kapitan je žrtvoval svoje življenje in rešil nadvojvodo s tem, da je pol ure prej odjadral, kakor je bilo zapovedano.
Pomanjkanje vode preti Trstu. Že sedaj daje vodovod 2000 kubičnih metrov vode manj v enem dnevu kot bi moral dati,. Ako suša ne preneha, bode Trst brez vode.
Vestnik
mlad. organizacije.
Zveza Orlov v Ljubljani je založila krasne diplome za redne, podporne in ustanovne člane. NaroČi si jo lahko vsak član posebej ali pa naj naroČi odsek za več članov skupaj. En izvod brez okvira stane 2 K. Risba je krasna, Sezite po tej krasni diplomi!
Pri Sv. Križu tik Slatine se pripravlja podlaga za Orla. Na zboru Mladeniške zveze nam je v nedeljo, dne 17. septembra vse potrebno razložil župnik Gomilšek, Res spodobilo bi se za našo veliko župnijo, v kateri je svetovno znano zdravilišče, da se mladeniči združimo v telovadni odsek. Mala Četa nas je že navdušena zanj. Ko se nekoliko pomnoži, skli-čemo v drugi polovici oktobra ustanovni zpor našega Orla, Dva velikodušna podpornika sta najn že ponudila pomoč. Fantje križevski' na delo, da prejkoslej razpne ponosne peroti: Križevski Orel!
Mladeniški shod pri Sv. Križu pri Sp. Dravogradu se je vršil za koroške in štajerske mladeniče dne 8. septembra. Zbralo-se jih je nad 400 od štajerske in koroške meje. Ko bi Vi .videli, g. urednik, kar ko so si stiskali roke Korošci in Štajerci v pravi bratski vzajemnosti. Pridigoval je č. g. Kogelnik, župnik v Radišah, sv. mašo pa je daroval organizator Štajerske mladine, Č. g. dr. Hohnjec. Pod lipo se je začel nato mladeniški shod, vodil ga je dr. Rožič iz Celovca. CerneŠki župnik č. g, Rozman je v pozdravnem govoru omenjal, da je romarsko cerkev Sv. Križa blagoslovil nepozabni naš vladika Slomšek. Dr. Hohnjec je govoril o važposti mladeniške in dekliške organizacije. Govor voditelja Štajerske mladine je našel zelo živahno odobravanje. Dr. Rožič povdarja pomen dobrega berila, v govor je vpletel tudi važnost Jugoslovanov v Avstriji. Zelo navdušeno je Še govoril mladepič iz Marenberga, ki je navduševal z živo besedo koroške in Štajerske mladeniče za versko-narod-no delo. Župnik Rožman se je zahvalil nato govornikom ip udeležencem, na kar se je shod zaključil. Ta dan so se zopet gpoznaji Štajerski mladenifci s koroškimi brati, kar je gotovo velevažnega pomena.
Trgovina špecerijskega blaga
fftllan Hočevar Celje
Zaloga pražene kave „An Mikado".
Priporoča za tekoči čas pod zagotovilom točne
in solidne postrežbe:
ruskega in kitajskega čaja, pristnega jamska roma, slivovke, brinjevca, konjaka in raznovrstnih likerjev. Sveže rozine, grozdi če, chebe, mandelne, lešnike, orehe, Eosani&e češplje, strdi itd.
Živinorejcem nadim za pitanje svini dobro znanega„ Lucculus", mastina in klajno r-pno. Ob času setve opozarjam p. t. kmetovalce, da se dobi v moji zalegi zanesljiva, kaljiva semena za polja in vrtove. :-:
Tudi priporoča raznovrstne voščene, sveče in druge kaddo in olje.	771
Vzajemna zavarov. v Ljubljani.
Glavni zastop za
Spod. Štajersko
.. ..
Tovarna za peči H. K0L0SEUS
;We!$, Gornje Avstrijsko.
Izvrstne m v vsakem oiiru nedosegljive peči iz železa, emaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hote!*, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparom, s plinom in pečina plin, trpežne irske peči. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, s« pošljejo takoj. Zahtevajo se naj ,Originalni Kaosens-štedilniki in manj vredni izdelki naj se trsčajo. Ceniki zastonj.
pri Franu Pograjc, :: Maribor, Faforiksgase 21
zavaruje 1. proti požarni škodi vsakovrstna poslopja, zvonove in premičnine ter — 2 proti prelomom zvonov. Edina domača slovenska zavarovalnica. S foji k svojim ! Sprejema tadi zavarovanja za življenje, ozir. doživetje in proti nezgodam za Nižjeavstrijsko deželno zavarovalnico. 43	Pojasnila daje gorenji žastop.
UUilglll Bil Ullll
Aparat za lotanje
kakor ga kaže
poleg stoječa slika
in kateri bi v nobeni hiši naj ne majkal, se dobi
Zinauer & Co. Sv. Jakob v Slov. gor. }
Cena s svincem in navodilom samo 6 K. Pošilja se po povzetju. Jako priprosto! Zelo prakttično! Nobena igrača!
Naročajte, ponudite, zahtevajte in pijte samo
Tolstovrško slatino,
ki je edina slovonska ter najboljša zdravilna in namizna kisla voda. Od vsakega zaboja plača podjetje v narodne namene 20 vinarjev, kamor aarečnik določi. Naslov:
Tolstovrška slatina, pošta Guštanj, Koroško, kJer ie tadi e08^ lovišče in prenočišče.
-—-————=—==—=======^^	Svoji k svojim! *3PG
J Pojasnila o inseratih
daje uprasmštvo samo tistim, hi priložilo vprašanju znamko za ID u.
Loterijske Številke:
Dne 18. septembra 1911. Gradec . 67 44 21 14 39 Dunaj . 69 6 9 42 32
Odda se s 1. nor. t. 1. služb» organ i sta in cerkovnika pri Sv. Dnhu v Ložah. Prednost imajo prosilci samskega stanu, ki «najo kako obr: ali se raaumejo na, trto-rejo. Oglasiti se je osebno pri cerkvenem predstojniitvu.	936
Gostilna s posestvom na Veseku št, 16 pri Sv. Marjeti ob Pesnici se proda. Vpraša se Miihlgfc?se 15 Maribor.	9i8
En», skoraj popolnoma novo
strojalo
(Hobelbank), unlversslns psi b»
mizarsko delavnico, in maššna za brusit, vse za boljšo mizarsko obrt pripravno te po ceni proda. Kje, pove upravništvo.	988
Učenac se sprejme pri Alojaija Maček, trgovina z želrzom Tržaška cesta 25. Maribor.	987
Učenca iz poštene hiše sprejme Hackl, kolarski mojster, Št. Peter pri Gradcu.	488
Kože in volno
kupuje po naj»išjih cenah Kari Gr&nitz, Maribor, Gosposka ulica štev. 7. Maribor.	982
Za krojače In 6»vl|«rje dobro o-hranjeni šivalni stroj se aaradi pomanjkanja prostora po nizki ceni proda. Vpraša se pri A. Kapun v Mariboru, Jožefova ulica št. 3.
962
Izvetban stavbeni mizar dobi stalni zaslužek. Spreitz, Juden-dori pri Gradcu. 9(59
Malo posestvo 4 in pol orsda zemlje, 2 hiši, kuhinja in gospodarsko poslopje, lep travnik, lepe brajie, z vsem kar se i« skoi leto pripravilo. Cena 10.600 K proda s« takoj. Holl, Poberie št. 64 pri Mariboru.	959
čvrstega šestletnega fanta br»z
oleta, kdor ga želi za svpjtga r»ti. N.slov pov« upravništ 966
xxxxxxxxxx
Na predaj je dvoje velikih in lepih posestev. Prvo potestvo ima 18 oralov travnihov in njiv s približno 1000 sadnimi drevesi in 4.000 drogi hmelja, več oralov gozda, hišo za stanovanje, hlev in koaolec. Posestvo leži v bližini farne cerkve in je od železniške postaje oddaljeno »/« ure. Drugo posestvo leii blizu okrajne ceste, od š.lezniške postaje '/j ur* oddaljeno in ima 15 oralov travnikov, njiv in sadonosnikov, vež oralov gozda, lep vinograd, hišo za stanovanje, hlev, kozolec in popolnoma dobro ohranjeno opekarno. Cena obeh posestev po dogovoru Naslov prodajalca pove upravništvo lista.	968
Službo »ajerja žsli nastopiti «*-nesljiv in trezen, oženjen mlad mož, ki ima veselje do ivinor.je in poljfdeljitTa; naslov F. T. pošt-no ležeče, Ruše._ 933
P»s»stvo, 18 oralov, s tremi poslopji, sadnim vrtom in lepim gozdom, njivami in travnikom. Natančneje se izve pri občinskem tajniku v Poljčanah.	984
Kapsi pszsr. Proda sb mlin in žaga m močni vodi, v mlinu eo »o-vi stroji na štiri pare kamnov, mletja je dovolj za noč in dan. K mlinu spadate dve njivi in (ravnik, en sadonosnik in vinske braj-d«, za sn polovnjak vina,^ zraien je še vrt za zelenjavo. Žsga je tudi v dobrem stanu, lesa za žagat vedno zadosti, mlin in žaga nese zaslužka na leto dve tisoč osam sto kron. Poslopje je vse zidano in z opeko krito, se nahaja blizu velike ceste in tovarne, pol ure od postaje Poljčane na Zbelo-vem. Vpraša se pri Supanc Bernard, mlinar in Žagar, p. Sv. Duh Loče. __964
Najemnik se išče za grad Plevno. Ožeojen rokodelec, ki vrtnarsko delo in nerrt.ki jezik nekoliko razume. Travnik, njive in vrt, okoli 8 oralov. Hiša s 5 izbami, kuhinja, tri kleti, nov marof, dobra pitna voda. Mleko in sočivje se mora v poletnem č&ju proti plačilu v blHknji grad dajati. Baronovka Bek, Žalec	966
Lepo YeieposestYO,
oddaljeno četrt ure od Maribora se proda. Kje, pove upravništvo »Slov. Gospodarja«.	973
Trrdka Alojz Maček,
| »trgovina z železom in stavbenim materialom v Mariboru, Tržaška sesta 25, zraven bolnišnice, priporoča po nizkih cenah zagorsko apno, portlant in roman cement, traverze, železo za vozove, strešno opeko, peči, štedilna ognjišča, priprave za iste, kotle iz kovanega in litega železa, žganjske kotle,umetni gnoj, oglje za kovače itd. Priporoča še kotle-parilnike, po nižjih cenah kot od a-gentov. Vel. zaloga krst in nagrobnih križev. - Zarezna strešna opeka I a 1000 kom. 72 K, II. 60 K, biber-glad-ki I. 5o K, II. 30 K. — 986
Trgovci!
Sveža jajca kupujem vedno po najvišji ceni. Ponudbe na:
Anton Prah,
Dunaj IV, Sckonkrun-nerstrasse 7.
Na željo pošiljam cenik Dopisuje se lahko slovensko
Prodajalka, vešča slovenskega in nemškega jezika, v manufakturni in špecerijski stroki dobro izurjena, se sprejme pri Anton-nu Korošcu, trgovina mešanega blaga v Radgoni. Prednost imajo tiste, katere znajo šivati.	961
Rodovitno posestvo v zgornjem Jakobskem dolu, 18 oralov je na prodaj. — Taisto obstoji iz vinograda, travnikov, njiv, sadonosnika in pašnika. Poslopja so v dobrem stanu. Denarja bi se moralo okoli 4000 K pri kupčiji izplačati. Posestvo se tudi zamenja. Vprašaja se naj blagovolijo poslati pod „Rodovitno posestvo" na uredništvo Slov. Gospodarja.	981
Dobro ohranjen šivalni stroj se jako po ceni prod*. Maribor, Ka-serngasse it 19.	993
I ali 2 pekovska učenca so sprejmete pri M. Potočnika v Ptuja, Gosposka ulica.	992
Nova biša je na prodaj v Brežicah, ležeča sredi mesta, vendar nekoliko proč od glavne ceste, popolnoma pripravna za kakega penz jo-nista, z lepim vrtom. Kupna cena zmerna in bi se ne bi trebala ista vsa takoj izplačati, samo deloi znesek. Več s» izve pri upravništvo t*ga lista.	974
Lepo posestvo je na prodaj z novo zidano hišo, en oral njive, pol orala travnik, okoli hiše je mlad sadonosnik s 30 drevesi katera že deloma rodijo, cena 2200 K. Posestvo je v Gornjem Porčiču št. 97 pri Sv. Trojici v Slov. gor. Vpraša se pri Francu Kramberger-ju, čevljarju, pri Sv. Benediktu.
979
Posestvo na prodaj, dve njivi, žita se seje 20 mernikov na nje, travnik s sadnim drevjem nasajen, dva gozda, pri njivi je koioiec, mv z opeko krit, hiša je zraven ceste aa sredi vrt», živinski in svinjski hlev *ta tudi na vrtu, vrt meri eden oral, jej>ol nasajen z vitsko trto, narejene so brajde, vina se pridela 18 do 15 veder, hiša je od farne cerkve pet minut, voda je zraven, od postaje je oddaljeno 6 minut, hiša in vrt sta sredi vasi, govedc se redi dvoje, svinje troje, še lahko več, svinjski hlevi so novi, so trije, goveji hlev je tudi nov. Cena za vse: deset tisoč K. Kupci ee naj oglasijo pri Franc Mastnak v Račici št. 6 p. Lo'<a pri Zidanem mostu.	972
Priden fant, iz boljše rodovire se želi iti učit trgovine. Vpraša se za naslov pri upravnišlvu. 9 0
Hrastov les, posebno d ge za sode, najmanjše in najvačje, vseh vrst v vebki množi ji, tudi oela debla za mlinske in tovarniške gredelne, • les za preše, hleve in mostOTe, sploh za sodarje, tesarje, in mizarje, vsaue velikosti in množine ima na prodaj Franc Vogri-nec, p. Sv. Andraž v Slov. gor. žel postaja Ptuj.	976
Na prodaj Je lepo posestvo, obstoječe iz hiše in gospodarskega poslopja, njiv, travnika, sadonosnik», gozda, zraven pripada ena lepa viničarija. Proda se skupaj ali vsako poaebej. Vse posestvo je blizu mesta. Vpraša se pri lastniku g. Bračko Friderik v Vodolah pri Št. Petru blizu Maribora.	977

Proda se zaradi b«leimi lepo malo posestvo pri Sv. Petro pri Mariboru, z vsemi premičninami, ter z lepo letošnjo trgatvijo. Jako ugodni plačilni pogoji. Več pove Matija Knnp-lež, pri Sv. Petro, p. Maribor. 942
Učenec iz poštene hiše se sprejme v trgovino mežanega blaga. Franjo Rozman, trgo>ec Veriej, peš ta Kriiovci.	941
Absolventlija trgovskega tečaja s
prav dobrim izpričevalo™, vešča slovenskega iu nemškega jf-zika, stenografije ter strojepisja išče primerne službe. Naslov pove uprav-ništvo Slov. Gospodarja. 935
Hiša z vrtom, pripravna za uradnika ali zasebnika, z štirimi stanovanji, 20 minut od mesta Celje sa takoj iz proste roke proda. Več se izve pri Rok in Marija Škoijanc, £podiy'a Hudinj» 87. Celje. 931
Naznanilo.
Kupujem vsake vrste zrno in tadi les po najboljši ceni; tudi m menja zrnje z moko. Janez Špaa, posestnik parne žage in mlinar ▼ Mariboru, nasproti dragonske kasarne, Magd&ltesko predmestje.
160
Učtfetjiea, i prostim stanovanjem in kurjavo, blizu večjega mest«, menja službo i tovariiic» ali tovarišem. Kje «e zve pri uprav. Slov. G«ip.	780
Srganlstova služba v Gorngera-gradu se razpisuje; nastopiti se mora v srsdi oktobra, mora biti org«ni»t-ceciJjanec; dohedki po dogovoru. Cerkv. predst. 956
Posestvo, obstoječe iz enonadstrop-ne hiše, popolnoma urejene za večjo trgovino in plodovito zomljiSče, se pod zelo ugodnimi pege-ji zaradi saniranja razmer pri poleg stoječem posestniku takoj proda. Obrniti se je na lastnico Ano Strenean, Moairje.	918
Lepo posestvo 1 uro od mest», 10 minut od mlekarne, obstoji iz treh seb, treh kuhinj, 5 Bvinjskih hlevov, hlev za štiri goveie, Skedenj, vse zidano, veliš sadonosnik dve njivi, velika brajda, se nabere 1500 1 se pod lahkimi pogoji proda. Natančneje se izve v Studencih pri Mariboru, Wiesengasse 6.
950
Štefan Kaufi«
trgovina z želesnmo
v Radgoni, priporoča svojo toliko zalogo lepo pozlačenih nagrobnih križev po jako nizki ceni. 23
Novozidana hiša na Tezsi pri Manbotu s 5 sobami, 10 let davka prosta, in njiva ki meri pet četrt orala, sed«m stavišč, se pod ugodnimi pogoji takoj proda. Vpraša se naj pri Vincencu Geršak, na Tezni št. 8 pri Maribora. 958
Posestva, dobičkanosna in krasna vsake velikosti t mariborski okolici so po ceni na prodaj. Brezplačna pojasnila daje Josip Sernec, Gr&dška, p. Pesnica.
Išči se viničarja za vinograd pri Mariji Snežni. Prosto st»covauje, v čistem denarju nad 600 K na leto, mleko od ene krave, prosta kurjava in užitek od ene rji s o. Ponudbe na upravništvo. 921
Učcnec za slikarsko in pleskar*
sko obrt se sprejme pri Franc Zelesr y, pleskar in s ikar, Maribor, Sc midplate.	912
Dobro idoča gostilna s koneesijo inventarjem, kegljiščem, t vrtom in gospodarskimi poslopji vred je radi tmrti v Mariboru v bližini kolodvora juž tel. na prodaj. Vpraša se v Mariboru, Milhlgasse 15.	925
Proda so prosto oljno jako lepo posestvo, 81 oralov veliko, 55 oralov gozda, ostalo travniki in njive, v nailepši legi hočk*ga Pohorja. Več pove Th. Pečar v Hočah. 890
Proda se gostilna s popolno koncesijo, z žganjetočem, ležeča ob glavni cesti in v vasi, — lepa lega za izletnike; oddaljeno je 20 minut od mesta Ptuj. Zelo sposoben prostor za kakšnega trgovca. Zraven je bliaa 6 oralov zemlje, t. j. njiv, sadnega vrta za zelenjavo. Natančni naslov se izve pri upravništvu tega lista.	898
Sanatorij „Mirni Dom"
Oklic,
sprejema
Deta za pipravila
DaM Po stali
Taina postožba I
Velika zaloga ur, dragocenosti, srebrnine in optičnih
stvari po vsaki ceni. Ii(SI ga skrtksl Ulistr. osni* tastu)
£raHof«aa «d 20 to 208 K. Niklaata rnmont.-ara K S'60 Pristna srebrna ura „ 7'— Original ornega ura „ 18'— Kuhinjska ura	4'—■
Budiljka, niklasta	S1—
Poročni prstani	S.—
Srebrne verižic	„ 3"—
— Večletna jamstvi —
Nas!. Oietinger
Theod. Fehrenbach
urar In očalar m
Maribor, fieapsska alloa 28. Kjpstats zlatnina In srebro.
priporočan od zdravnikov,
bošnike na živcih,
tudi nevarne slučaje, histerične, bolno na srcn, želodcu, pa take, ki so samo okrepčinja potrebni. — Cene so zmerne. — Prospekti na zahtevo zastonj. —
- Dr. Franc Geii, Gornja Sv. Kigota.
Slovenci! sinv'""^
Franc Koban: kamnosek
poprej Al. Horeat v Račjem
se priporoča slavnemu občinstvu in čč. duhovščini za napravo nagmbnili spomenikov in drugih kamnoseških deL — Cene zmerne.	q«3
Rane - in Keiilno mazilo „SIGNA1
l 9»
Izvrstn« učinkujoče za vsakovrstne rane, opekline, otiske in tv6re na nogah. Natančno navodilo o vporabi je priloženo vsaki tubi.
Oripualtuba: 1 K 20 h. — poštnina 20 h. Le pristna z varstveno znamko
SE P. F. -M
Naroča in dobi se pri deželni lekarni
v SSsvenski Bistrici.
s katerim se sklicujejo zapuščinski upniki.
K e. kr. okrajnemu sodišču v 6t. Lenartu v Slov. gor. oddelek I., naj vsi tisti, katerim gre kot upnikom kaka terjatev do zapuščine, dne 7. septembra 1911 umrlega Ja-neia Majhen, posestnika iz Žikatc, zapustiviega navedbo poslednje volje, pridejo zaradi napovedi dokaza svojih zahtev dna 3. oktobra 1911 popoldne ob 3 ur», ali pa naj do lega časa vlože pismeno svojo prošnjo, ker nebi sicer imeli upniki do te zapuMne, če bi vsled plačila napovedanih terjatev pošla, nikake nadaljne pravioe, razen v kolikor jim prisoja kaka zastavna pravica.
C. kr. okrajno sodišče Št. Lenart v Slov. gor.,
970	odd. I., dne 14. septembra 1911.
Zahvala.
Dne 5. julija 1. 1. mi je uničil požar eno poslopje, katero sem imel zavarovano pri domači
»Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani" še le 9 meseoe?.
Škoda se je takoj oeoMa po glavnem poverjeniku g. Pograjcu iz Mariboru in «e je tudi cela zavarovalna STOta brez vsacega pridržka takoj izplačala.
Radi točnega in kulantnega izplačila si toraj štejem v dolžno«t, to edino domačo zavarovalnico vsakomur naj-topleje priporočati.
Kol, p. Dol jri Hrasta&u, 27. avgusta 1911.
791	Ivan, M&rija Erman.
„Kaplšoe za svinje" cTkLtUentoa |e
Gespod A. H., Sv. Križ, piše: Hvala Vam za priposlano zdravilo: Svinjske kapljice za rdečico: Vspeh vrlo povoljni:
Gospod Jan«« E. piše:
SME" Prav dobro pomagalo!
mest m lekarna pri c. kr. orBu 325
Maribor, Glavni trg 15.
„Za 10 vinarjev liter"
najboljšega jaboIjč«ika, skoraj jednako pristnemu lahkemu vinu se napravi sama iz najnovejše iznajdbe „Jablus".
Iz „Jablusa" napravljena pijača zdigne (vre), kakor naravni mošt, je zdrava in krepilna.
1 zavoj „Jablus" z navodilom vred samo K 5"30 po poštnem povzetju. Prekupci odstotke. Zastopniki se iščejo.
Glavno	fl^ifelfiae'* Podplat, ^
zastopstvo ffJClPlUS Štajersko g
Pojasnila zastonj in franko.
Trgovina s cementom in stavbenimi izdelki Ferdinand Rogač
Maribor, Fabriksgasse št 11
priporoča svojo mnogovrstno zalogo cementnih cevi, Stopnic, korit, kakor vseh drugih cementnih izdelkov. — Dalje: karonatih cevi, rnotla-kerske plošče itd. Sprejmejo se druga cementna dela v izvršitev. Plošče za tlakovanje, korita za napajati po najnižjih cenah.
C. kr. notar
Hinko Požun
uljudno naznanja, da je začel redno poslovati
959	v Gornji Radgoni.
Nenavadno hiter razvoj sopara.
Se pošilja na poskušnjo.
Tisoči že v rabi.
Zahtevajte cenike.
m
Vsako kurivo porabno.
70 odst. drv se prihrani.
Zastopniki se iSčejo.
t
narejeni iz kovanega železa in kovinaste pločevine, torej trpežni
„Titania" tovarne Wels Niž. Avstrijsko
zastopstvo FRANC ASEN.
Gradec, Mariengasse 22. — Največja specialna tovarna za parilmke v Avstro-Ogrski.
J
Ormos ka posojilnica v
rmozu
registrevana zadruga z neomejeno zavezo,
ima svoje prostore v lastni hiši v Zgornjem mestu. =
Hranilne vloge
se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo po 5 %• Obresti se pripisujejo h kapitalu 1. januarja vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pešti, so pešteo hranilne položnice na razpolago (šek konto 44 613). Rentni davek plača posojilnica sama.
se dajejo
na zemljišča in na osebni kredit po 6 °/0. Prošnje in listine za vknjižbo dela posojilnica brezplačno. Stranka plača le koleke.
Uradne ure
so vsako sredo in soboto od 8. do 12. ure dopoldne, iivzemši praznike. Samo v uradnih urah se sprejema in izplačuje dentr.
Posojila se dajejo
vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in cd 2. do 5. ure popoldne.	978