gt. 83.

Uhaja vsak torek in soboto ob
4. uri popoludne. Ako pade na ta dneva
praznik izide dan prej ob 6. zvečer. Stane
po poitiprejeman ali v Gorici na dom
poliljan celoletno 10 K, polletno B K in
četrtletno 2’50 K. Prodaja sevGorici v to-
bakarnan Schwarz  v Šolskih ulicah,
Jeilersitz  v Nunskih ulicah in Le¬
ban na Verdijevem tekaliiču po 8 vin.

V Gorici, v soboto dne 17. oktobra 1908.

Letnik X.


Uredništvo in upravništvo se
nahajata v .Narodni tiskarni.,
ulica Vetturini h. št. 9.

Dopise je nasloviti na uredništvo,
oglase in naročnino pa na upravništvo
»Gorice«. Oglasi se računijo po petit-
vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po
14 vin., 2-krat po 12 vin., 3-krat po
10 vin. Ako se večkrat tiskajo, raču¬
nijo se po pogodbi.

Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Bavčar.

Tiska »Narodna tiskarna 44  (odgov. L. Lukežič).

Izjava.

Na opetovano zatrjevanje od
liberalne in klerikalne strani, da bi
podpisani klub imel kakšno zvezo
z italijanskim liberalnim klubom v
deželnem zboru, izjavlja podpisani,
da klub take zveze nima in n i
imel.  Vse nasprotno sumničenje in
podtikanje je izrodek liberalne do¬
mišljije, kateri so šli tudi nekateri
neprevidni pristaši slovenske ljudske
stranke na lim. Klub p r o t e s-
t u j e proti takemu natolcevanju ter
opozarja, da mu dela enako kri¬
vico,  kdor te neresnične odnošaje
izmišlja, kakor kdor jih skuša do¬
kazati ali nepremišljeno veruje. Klub
imenuje lažnika in obreko¬
valca  vsakega, ki te vesti trosi
ali ponavlja, dokler jih ne dokaže.
Dokazati pa tega ne more nikdo,
ker take zveze ni in ni Mio.

Gorici. 15. oktobra 1908.

„Klub. slov. Ijud. stranke".

Klerikalna anarhija.

Našli so se: »Soča 14 , »Edinost" in
goriški »prijatelji 11  v ljubljanskem »Slo¬
vencu 44 . Ein Schauspiel fiir Gotter, kako
Bi podajajo roke Gorica, Ti st pa Ljub¬
ljana, da skupno nastavijo topove proti
dr. Gregorčiču, ki je zdaj obsojen in za¬
kopan. To je moral biti krepak mož, da
je bilo treba tolikih ia kombiniranih na¬
skokov, predno so ga podrli in Bjpravili
v krtovo deželo.

Posebno goriški »prijatelji 44 , stanov¬
ski tovariii in »klerikalci prve vrste 44 , doh¬
tarji in nedohtarji, smejo biti ponosni na
visoki časti, ki jih je doletela, da se je
Andrej Visoki v toliko ponižal, da se je
ozrl na njih premišljene, stvarno in do¬
stojno pisane članke ter potisnil jih s
svojim okornim škornjem v »Sočo 14 , da
bodo tudi njegovim čitateljem služili v
dušno hrano, kakoršna prija liberalcu in
»pravemu klerikalcu 44 .

Kakšno veselje za goriške Gregor¬
čičeve »prijatelje 44 , da tudi Makso Cotič,
jokavi urednik jokave »Eiinosti 14 , je spo¬
znal njihove dopise, poslane »Slovenca 44 ,
za vredne, da jih predloži na krožnika
svojim čitateljem, ko si z jutranjo kavo
privezujejo duše, da jim ne ginejo ter
da na podlagi teh dopisov skuje še stru-
penejših člankov zoper dr. Gregorčiča,
voditelja goričkih katoliških Slovencev.

Liberalna »Soča", »nadstrankarska"
»Edinost" in katoliški »Slovenec" po¬
jejo združeni pesem »goriških prijateljev":
proč z Gregorčičem, italijansko-liberalnim
zaveznikom, škofovim obsojencem, na¬
rodnim škodljivcem. — Prav imate, proč
ž njim, pa vi na njegovo mesto!

Pa dovolj šale 1

*

Stvar ima tudi svojo resno stran.

V trdem boju, katerega bije dr.
Gregorčič z zvestimi svojimi katoliškimi
tovariši proti liberalnemu generalu An¬
dreju Gabričeku v deželnem zboru, po¬
habili so njegovi »prijatelji" na cilj, po
katerem stremi, do katerega bi mn mo¬
ral pomagati vsak resnični katoliški mož
f Ta emi svojimi močmi, ter ga napadajo
1 * 2 *sede pri cerkveni oblasti in v jav¬

nih listih s krivimi poročili in neut eme-
ljenimi obdolžitvami.

Nadškcf ni govoril pri svojem na¬
govora o katoliških strankah (v množini),
ampak o stranki ali o poslancih. Gregor¬
čičevi »prijatelji" so pa javili »Slovencu^ 4 ,
da nadškcf je obsodil »obe katoliški
stranki", ter zasoli ga z dopisi, ki naj
spričajo, da Gr. je vsega kriv, res kriv
in sam kriv, med tem ko oni, kiseilen-
tifiknjejo s S. L. S., so nedolžai.

Užaljeni so, da Gr. ne dela »načelne"
politike, ki bi najbrže obstajala v tem,
da poprosi za dovoljenje pri vsakem »ko¬
raku, ki ga stori, svoje »prijatelje 14 , držeče
se načela: m i nkažemo, v s i ukažemo,
načelnik je le izvrševalec tega, kar m i
določimo. Ali na to treba sledeče opaziti.

Prvič ni mogoče pri določevanja
taktike, ko je treba vsled nastalih novih
razmer v trenotkn ali v nekaterih tre-
notkih odločiti se na desno ali levo, po-
prašati za svet vse tiste, ki želijo biti pc-
prašani. Diugič je dvomljivo, da bi vsi
povprašanci — ako bi čas dopuščal —
zjediniti se za enako in isto postopanje.
Tretjič ni gotove, da bi večina iz raz¬
ličnih razlogov, ki so včasih prikriti, ki
se ne povejo, vselej pravo zadela. Četr¬
tič je bolj verjetno, da zadene pravo pot i
izkušen in razumen politik, kakoršen je j
dr. Gregorčič, ko pa kopa »prijateljev", \
ki ga zasledujejo in mn »načeloma" na¬
sprotujejo, kjer morejo, ker hočejo imeti
voditelja, katerega vodijo, ne pa vodite¬
lja, ki bi vodil. »Proč z dr. Grg." je med
njimi menda znan klic.

Če v takih okoliščinah dr. Gr., spo¬
minjajoč se svoje preteklosti, povpraša
sam sebe za svet, je gotovo, da bolje
zadene, nego s povpraševanjem pri vro¬
čekrvnih mladičih, ki potrebujejo še po¬
uka in skušnje; odrasli možje se ne ču¬
tijo žaljene radi navideznega preziranja.
Tako se je zgodilo tndi tukaj ; dr. Gr. je
izbral edino pot,  ki brani vsaj začasno
največjemn škodljivca slovenskega naro¬
da na Goriškem in najodkritejšemn in
vstrajnemu nasprotnika kat. vere in cer¬
kve v dež. odbor, oziroma do upravne
moči v deželi. Kaj zahtevate višjega za
zdaj ?

Ta je začasno dosegel z abstinenco
in obstrukcijo Omogočeno pa mn je bilo
to, ali vsaj olajšano, po okoliščini, da so
bili ital. liberalci siljeni s svojega stališča
do istih korakov.

Ker so bili »prijatelji" užaljeni, npi-
jejo o samooblastnera postopanja, o brez-
načelni politiki, o zvezi z ital. liberalci,
o škandala, kakoršnega ni videla goriika
dežela, o zavoženi taktiki itd.

V pota svojega obraza se trudijo
dokazati nenaravno in nenravno, nečast¬
no in škodljivo zvezo z ital. liberalci.
Dokazi bo tako revni, da jim slepec ne
more verovati. Sam ljubljanski list, do
katerega so se zatekli, je moral po av¬
tentični informaciji izjaviti, da glavni do¬
kaz, katerega je neki J. A. navedel za
ono zvezo (imenovanje podglavarja), je
ničev.  Enako jez drngim dokazom,
kakor je pojasnil »Prim. List".

očitali mn v javnem listo, da taji to, kar
v resnici obstoji (zveza Pajer-Gregorčič),
da torej laže,  in so skušali dokazati,
da je resnična njihova trditev. Njihovi
dokazi so se pokazali popolnoma ničevi,
naj sodi razumen

In zdaj nastane vprašanje: Kako
naj se sodi ta nastop »prijate¬
ljev" nasproti  dr. Greg., duhov¬
nika, dolgoletnemu
načelnika kluba  in

Goriškem?

Duhovni sobrat  j e — t  zvezi z

nekaterimi lajiki — so ga napadli ter

politi k n,
S. L. S. na

Kako naj sodi razumen, olikan
človek o takem nastopa ? Kaj naj reče
▼ erno ljudstvo,  ko vidi tako zdiv¬
janost ter da duhovnik dnhovn ka javno
dolži nečastnega dejanja?  Ako
maziljenec Gospodov na tak način po¬
stopa celo v javnosti; ni čuda, če sčasom
vse javno življenje zdivja, in potem je le
čudo, da jev ctli deželi le eden  Andrej
Gabršček.

Nedolžni duhovnik  naj proti svo¬
jim sobratom v javnih listih pere svojo
nedolžnost nasproti neutemeljenim ob-
dolžitvam in napadom teh svojih so¬
bratovi To je škandal,  kakoršnega
so zmožni edino le pristaši »Nove  stro¬
je" v kulturnem življenja na Goriškem.

Ia teh obdolžitev ne objavljajo samo
v javnih listih, o katerih je znano, da
so pogosto v napetih odnošajih do res¬
nice, marveč jih prinašajo tndi na nho
cerkvenim dostojanstvenikom.
Karkoli je »Soča* pisala zoper dr. Gre¬
gorčiča, vse so »prijatelji* zanašali in
zanašajo še v škc fovsko palača. Kar na¬
vaja Gab. proti dr. Gr., to navajajo »pri¬
jatelji 11  ter dostavljajo še par »katoliških"
ocvirkov, da dr. Gregorčič vedno le cinca,
da je neodločen, polovičarsk, da volivci
so ž njim nezadovoljni, da pri prihod¬
njih volitvah se ne sme ž njim več po¬
skušati, ker ne bo voljen, da katoliško
mišljenje in življenje v deželi vzdržuje
le še ta in ta. Tako podpihovanje
in sleparjenje  duhovnih predstojni¬
kov je škandal.

Tema niso bili vajeni ljndje goriške
pasme; to je importirano blago od dru¬
god! Sramota njim, ki so tega krivi, naj
bodo katerega koli Etann !

Deželni poslanci so vršili
Bvojo dolžnost,  ko so se postavili
po roba proti A. Gab., s .katerim neka¬
teri klerikalci prve vrste prijazno obču¬
jejo in fraternizirajo pod krinko stanov¬
ske solidarnosti ali posebnega posla v
družini jframasonskega časnikarja. »Pri¬
jatelji" pa dolžijo te poslance, da ne po¬
znajo discipline  in ne priznavajo
avktoritete  onih, ki »nkaznjemo".
Ali ni narobe svet?

Še več. Oni, ki »ukazujejo" (v tem
obstoji njihovo demokratično načelo), se
hndnjejo, da je voditelj  stranke od¬
ločil se za kakšen korak, ne da bi nje
vprašal za svet, ter mn vračajo milo
za drago.

Javno se mn upirajo  ter pre¬
sojajo in o b b o j a j o njegovo postopanje
Javen upor  — formalna revolucija
— anarhija,  to jim je opravičena
oblika njihovemu postopanju.

Ali nimamo torej prav, ako govo¬
rimo o klerikalni zdivjanosti in anar¬
hiji?  Kdor pozna dejanske razmere,
nam mora v tem pritrditi.

Žalosten pogled v prihodnosti Ako
tisti, ki so postavljeni, da svetijo kot Inč
v temnem kraju, da oživljajo in vzdržn-
jejv krščansko življenje, na ta način ra¬
zumejo Bvojo nalogo in svoje poslanstvo,
kaj naj reče in kaj naj dela krščansko
ljudstvo I

Tolaži nas zavest, da sedanji po¬
javi socialne anarhije gredo na rovaš le
nekaterih oseb, ki so se nerede kako
zgnbili v dnhovski stan, kateri raznn
»hetmanove" avktoritete drnge ne pri¬

znavajo in ki ne povzd gnjejo čaBti »nove"
stroje 11  na goriških tleh.

Upamo, da verni krislijani in rodo¬
ljubni Slovenci soglašajo z nami, da mora
pasti in uničena biti — klerikalna anar¬
hija. Nam zadostnje Kristusov nauk, ka¬
kor se nam je do zdaj oznanoval, in ne
potrebujemo novotarij klerikalne anar¬
hije, kakor tndi »Gretje" uči.

Škandalozna zveza.

Naš knezonadškof je ostro obsodil
zvezo farlanskih katoliških poslancev s
slovenskimi liberalnimi poslanci. S tem
je seveda obsojen tndi A. Ga¬
bršček in njegovi trije ali
štirje ožji liberalni somišlje¬
niki  »Slovenskega klnba".

Klubu farlanskih katoliških poslan¬
cev predseduje goriški prošt Faidntti. Da
bo svet strme), s kakim človekom se je
zvezal ta visoki dostojanstvenik gvriike
nadikcfije in da bo vsakdo lahko razvi-
del kako opravičena je bila graja iz
nadškofijske palače, naslikamo s par po¬
tezami A. Gabričeka — po »Soči".

V »Soči 11  je pisal Gabršček leta
1906: »Od leta  1889 dalje sem v
o d p t e m boju z duhovščino.  Od
razkola J. 1889 dalje je bil oni duhov¬
nik jako redek, ki se je upal priti z me¬
noj v dotiko".

O katoliških'dogmah,ali verskih res¬
nicah čitamo v Gabrščekovi »Soči" (št.
77, 1. 1905) to-le : Klerikalci imajo s roje
dogme in na teh jahajo. Z dogmami stojijo
in padejo. Kedardnh časa pobije
njihove dogme, morajo zapreti
svoje botege.

Sam Gabršček je pisal in podpisal
v »Soči" št. 25, 1903 te-le grozovitosti:
Taki so klerikalci vedno in povsod, kajti
črna banda brez vesti, [brez časti in po¬
štenja je bila, je in ostane podla svojat,
.katere se vsi narodi otresejo edino le z
leskovim mazilom, in ako to ne bo za¬
dostovalo — s polenom. Vse Kristove
nanke so vrgli med staro šaro ži¬
dovskih pravljic starega za¬
kona.  —

Na Goriškem skoro ni duhovnika,
ki bi ga ne bila Gahrščekova »Sočb" na¬
padla in razžalila; napadala je pa tndi
ves dnhovski stan, ko je n. pr, pisala,
da duhovščina izsesava kmeta od pam-
tivekov od rojstva do smrti, »da so, ka¬
kor judje, sesali in sesajo ljudstvo iz-
vestni krščenci v črnih talarjih."

»Soča 11  je napadala pa tndi škofe
in papeže. Leta 1905 je prinesla vest,
da dobijo Lahi vseučilišče  v Trst,
Slovenci pa nadškofa  v Gorico. —
Svoje modrovanje o tem imenovanja je
končala z besedami: Slovencem pone-
nmnjevanje,  Lahom prosvetol
V svoji gonji proti našemn nadškofa je
šel Gabrščekov list tako daleč, da je
šnntal ljudstvo proti njemn. Pisal je n.
pr. 15. sept. 1906 : Vse zavedne občine
vedo, kako imajo sprejemati apostola
razkola... Tisoč potreb imamo, boriti se
moramo na vse strani, tn pa prihaja
nadškcf in knez, katerega naši žnlji dobro
redijo ter uganja med nami razkolniško
politiko v veliki škodo na vseh. Tega
nočemo trpeti, proti temu se moramo
dvigniti vsi kakor en mož. Neustrašeno
na dan z besedo in dejanjem I

Med papeži ni pastila »Soča" pri
miru niti Leona XIII., ki je bil blaga
duša, visoko izobražen in velik prijatelj

Slovanov. Tako n. pr. je pisala pred pe¬
timi leti o njegovem jubileju : Papež
Leon praznuje vsako leto par jubilejev.
Letos bo praznoval petindvajsetletnico
svojega kronanja in klerikalni svet že
pridno agitira, da bi se pri ti priliki
uprizorile velike demonstracije. Umetno
si uprizarjajo demonstracije, potem pa
bodo trobentali o navdušenju in ljubezni
ljudstva do svetega očeta.

Kako ostudno piše »Soča 44  proti
katoliškim društvom in zavodom, proti
romanju in samostanom, je obče znano.
Katoliška društva so po besedah »Soče 44
jame razbojnikov, vseh se drži surovost,
podivjanost, tolovajstvo.

O zavoda Salezijancev v Gorici či-
tamo v „Soči“: Izkušnja uči, da ni slab¬
ših ljudi od teh, ki izidejo iz takih šol.
Taki ljudje so hinavci, podleži.

O božjih potih je pisala »Soča 44 , da
je glavni rezultat romanj štetje denarja
po romarskih samostanih, da gre po bo¬
žjih potih veliko devištva rakom žvižgat...

O naših frančiškanih na Kostanje¬
vici, med katerimi je mnogo učenih mož,
je pisala »Soča 44 : Tam živi cela vrsta
čvrstih ljudi, ki Bogu in ljudem čas kra¬
dejo, pa dobro žive in se rede, da je
veselje gledati tolste trebuhe in obraze.
Svetogorske frančiškane je imenoval Ga-
brščekov list cokljarske lennhe, poje-
deže, kutarje ter jim grozil, da jim pride
pod knto do živega, kjer so najbolj
občutljivi.

Večkrat je »Soča 44  obžalovala, da
niso postali Slovenci luterani, češ, po¬
tem bi bili mi mogočen narod.

Pred tremi leti n. pr. je pisala:
Če bi bilo ostalo pri reformaciji, če bi
bila štela tista doba več mož Trubar¬
jevega duha med našimi predniki, bi bi le
te botege (katoliške cerkve ? Op. ur.) že
zdavnaj zaprte — in naš narod bi bil
velik. Namesto da je sežgal Hren slo¬
venske biblije, naj bi bili sežgali njega
in vse tiste farje, ki so bili njegovi
oprode — potem bi bil naš narod rešen
pijavk in lepo bi se bil razvil.

če še pripomnimo, da A. Gabršček
kot knjigotržec prodaja in s tem razširja
Wahrmundovo brošuro, v kateri se taji
božanstvo Kristusovo, potem je menda
slika Faidutti-jevega zaveznika dovolj
jasna.

Zi vse to, kar smo iz »Soče 44  na¬
vedli, delamo odgovornega A. Gabrščeka
in njegovo »narodno-napredno stranko 41 ,
oziroma nje izvrševalni odbor, kajti Gab.
je lastnik in glavni urednik tega lista;
vse to je Gah. ali sam pisal, ali pa pri¬
volil, da se je tiskalo. Ker pa je »Soča 44
glasilo narodno- napredne stranke, je
stranka, oziroma strankin izvrševalni
-odbor soodgovoren.

In s takim človekom se druži in
brati bivši profesor teologije, sedanji go-
riški prošt dr. mons. Faidutti!

(Konec prihodnjič.)

Zveza Pajer-Gregorčič.

Med komedijaše liberalnih shodov
minole nedelje je šel tudi lastnik »Edi¬
nosti 44 , in sicer v Tomaj. Kakor v svo¬
jem glasilu poroča, je tudi on zajahal
kljuse, katero je pred šestimi leti izumil
najžalostnejši »talent 44  goriških Slovencev,
Andrej Veliki. Kakor ni častno za uče¬
nega dohtarja, da caplja za stanovskim
dezerterjem, bivšim vaškim učiteljčkom,
ki ni srednješolske izobrazbe niti poku¬
sil, in da prežvekuje tega izmišljene
pravljice, ravno tako brezvestno je, da
krati kraškim kmetom potrebni nedeljski
počitek z vabljenjem na shod, na kate¬
rem jih trapi s takimi oslarijami, kakor
je Gabrščekova neslana, a za politične
kaline še vedno privlačna izmišljenka:
„Pajer-Gregorčivega zveza 44 . — Učeni in
b slovenskim denarjem bogateči dohtar
je na široko razprostiral to Gabrščekovo
»rdečo cunjo 44 , a imel je srečo, da se ni
našel m id njegovimi poslušalci niti en
mož, ki b bil poskusil misliti s svojimi
in ne s fingirahimi možgani Gregorino-
vimi. Žal nam je, da so kazali zborujoči
kraški liberalci tako* malo politične zre¬

losti, da so k tej Gibrščekovo-Gregori-
novi oslariji le — kimali. — Kaj pa, če
l)i se bil našel med njimi mož, zavedajoč
se, da je odrasel ljudsko šolskim hlači-
cam, ter bi zastavil svojemu poslancu
vprašanje : Dobro, gospod doktor ! ali mi
bi radi imeli tudi dokaze za to tako črno
nam naslikano »zvezo Pajer-Gregorči-
čevo 44 . — No, g. doktor bi bil gotovo
pripravljen z odgovorom: „Zvjzi“ je

tajna, in dokaze držijo skrite. — Na to
mož: Dobro, gospod doktor! ali vsi mi
smo možje, ne pa kaki otročaji. Če ni¬
mamo za to »Pajer-Gregorčičevo zvezo 44
autentičuih dokazov, kakor za Vašo Fa-
idutti-Gaberščekovo zvezo, bodimo vsaj
zreli možje, ki znamo tudi sami kaj pre¬
mišljevati in presojevati. Vi, gospod
doktor, mi gotovo pritrdite, če Vam re¬
čem: Za zvezo dveh nasprotnikov (in
Pajerjeva in Gregorčičevega stranka sti
Bi nasprostni po narodnosti in po ver¬
skem naziranju !) je menda treba, da je
zveza obema zaveznikoma potrebna in
koristna. Oglejmo si torej s te strani iz¬
mišljeno »Pajer-Gregoič čevo zvezo 44  in
vprašajmo se: Ai je Pajerjeva stranka
v minoli deželnozborski dobi (ko je Ga¬
bršček to »zvezo 44  »izvalil 44 ) potrebovala
»zveze 44  z Gregorčičem, ali ji je mogla
ta zveza koristiti? Olgovor : Na eno, ne
drugo I Pajer je razpolagal čez absolutno
(laško) večino, v kateri se je počutil do¬
bro; tudi sedaj v »Soči 44  in »Eiinosti 44
toli opevani goriški prošt, in on (Pajer)
ni Gregorčičevega kluba prav nič potre¬
boval. Čemu naj bi Bi bil torej z Gre¬
gorčičem roke vezal ? ! Ravno tako si ne
more zdrav razum razlagati »zveze Pa¬
jer-Gregorčič 44  v sedanji deželni zbornici.
Liberalnim Lahom ne more Gregorčičev
klub pomoči do večine, ulogo manjšine
z deželnim glavarjem v svoji sredini pa
morejo prav lahko igrati liberalni Lahi
brez Gregorčičevega kluba. Kaj ostane
torej na verjetnosti »Pajer-Gregorčičeve
zveze 44 ? Nič! V pretekli dobi je ni Pajer
potreboval, v sedanji mu ne more nič
koristiti. Tako pravi zdravi razum, in ta
nas vodi tudi do vprašanja: Kdo je torej
to izmišljenko Izumil in komu naj ko¬
risti? Ia po tem vprašanju se prikaže
na obzorju oni zli duh goriških Sloven¬
cev, ki je med nje zasejal seme nesreč¬
nega razdora. Tega zlega duha krilata
beseda slove: Med ljudstvo je treba
vreči tudi kako kost, da na njej gloda.
Ia glejte, g. doktor, ob tej Gabrščekovi
"»kosti 44  ste tudi Vi danes glodali in silite
tudi nas, da naj ob njej glodamo. Ali si
moremo misliti smešnejšo ulogo ?! Pa da
bi vsaj sami uživali užitek smeha! Kaj
še! Mi delamo prav resno- ogorčene
obraze, in smeje se — nam Gabršček v
Gorici. Kako bi ne? Saj igramo prav
goreče burke, ki jo je izmislil za svoj
žep. Oa se izvrstno redi in pase z re¬
klamo, v katero vpreza nič manj kot
našo narodnost. Le čujmo ga, kako mo-
ralizuje : Slovenci! naročujte moje knjige
in časnike, ker je »narodno 44  blago ;
kupujte mojo žajfo, ker je »narodni 44  iz¬
delek ; obiskujte moje štacune in go¬
stilne, ker so »narodna 44  podjetja; pod¬
pirajte društva, fki dajajo zaslužka moji
tiskarni, ker služijo »narodni 44  prosveti ;
in — najnovejše — Slovenci ! verujte v
»Pajer-Gregorčičevo zvezo 44 , ker skušam
ž njo uničiti Gregorčiča, ki mi zastavlja
pot do deželnega odborništva, ki bi mi
po eni strani dalo v roko oblast, da bi
še z večjim uspehom usiljeval svoja pod¬
jetja, po drugi strani pa mi neslo letnih
4000 kron, katera svotica bi se mojemu
žepku narastla v šestih letih na 24.000
svitlih kronic. Gospod doktor, tako nas
učite Vi služiti »sveti domovini 44  t. j. —
Gabrščekovemu žepu!

Liberalci in užihiina.

Vsa dežela ve, da se je naša stranka
vže 1. 1900 prizadevala, da bi dobila po¬
biranje užitnine dežela v svojo upravo.
Tačas je poslal dež. odbor dva deželna
uradnika po deželi, da bi prigovarjala in
pridobila krčmarje in prizadete obrtnike
v to, da bi oddali deželi mesto privat¬

nikom pooblastila za pobiranje užitnine.
Posrečilo se je bilo v nekaterih okrajih
pridobiti nad polovico krčmarjev z® to
misel, v drugih pa izdatne manjšine. I®
izvestno je, da bi se bil poskus povsem
posrečil in bi bila dežela dobila pobi¬
ranje užitnine v Bvoje roke, ako bi ne
bila pričela narodno-napredna stranka
strašne gonje proti tej nameri.

A. Gabršček je pisal strupene članke
proti naši stranki, čianke, ki so razsi¬
pali kar ogsnj in žveplo na nas. Komur
je mari, seznaniti se z izbruhi jeze in
gnjeva v tem vprašanju, naj prečita A.
Gabrščekove članke »Sleparjem našega
ljudstva 44  iz iste dobe.

In gospod dr. Tuma, njegov tedanji
pobratim, je v deželnem zbora meseca
oktobra I. 1901 izustil o tem sledeče
besede :

»Kot načelnik izvrševalnega odbora
narodno-napredne stranke jamčim, da je
dežela ne udobi (namreč užitnine), ker
nečem, da trpi oni stan, od katerega je
mnogo odvisno v dež sli 44 .

Nadvojbeno je s tem dokazano, da
sta g’avarja narodno-napredne stranke,
dr. Tama in A. Gabršček, strastno agiti¬
rala proti nameri dežele, dobiti užitnino
v lastno režijo, tar da se jima je na¬
mera posrečila.

A nedvojbeno je tudi dokazano, in
ponovimo ta dokaz, kedar potreba, da
je bila dežela vsled tega oškodovana le
pri žganjinsh za dober milijon kron.
Isto tako se da po uradnih podatkih do¬
kazati, da je imela naša dežela, kjer se
potoči 40.000—50.000 1  hi piva, vsled one
nesrečne agitacije pri nakladi 1 K vsaj
25.000—30.000 K izgube. Kolika je bila
izguba pri užitnini vina, mošta in mesa,
izračuni lahko vsakdo, ako pomisli, da
so dobile država, dežela in občine v 3
letih nad 1,700.000  K več, nego bi
bile dobile pri pobiranja tozadevnih do¬
klad potom zakupa.

Neovrgljiva resnica je torej, da so
imeli navedeni činitelji od 1. 1900 naprej
milijone škode pri užitnini in da se
imajo za to zahvaliti v prvi vrsti strastni
agitaciji gg. dr. Tame in A. Gabrščeka.

To se ne da utajiti, kakor tudi ne
dejstvo, da je naša stranka v prvi vrsti
pripomogla do tega sedanjega uspeha.

Zdaj pa trdijo, da erar ne more
pobirati užitnine kar naprej
marveč da je vezan na leta po postavi
in da potem mora razpisati dražbo. Naj-
brže je želja teh gospgdov, da bi užit-
nina šla zopet na dražbo; zato trdijo,
da se mora to zgoditi vsled zakona, kar
pa ni res.

Dognana stvar je, da je vpeljal in
vpeljuje erar v Istri polagoma jednak
sistem pobiranja užitnine,. kakoršen je
sedaj pri nas, ter da ostane isti sistem
stalno v veljavi. Nikdo ne more utajiti,
da pobira fiaanca užitnino vže vsaj eno
desetletje na Tirolskem in na Štajerskem
(izvzemši zaprto mesto Gradec), in ven¬
dar velja našim liberalcem zakon, da
vlada tega ne sme, marveč da mora
po letih razpisati dražbo. Če ni vpeljala
tega sistema še na Kranjskem, ni še re¬
čeno, da ga ne bode. Sicer so pa tam
vse drugačne razmere v tem oziru nego
pri nas. Tam nimajo občine nikakih do¬
klad na užitnino, ali tako nizke, da ne
pridejo skoro v poštev, dočim imajo pri
nas skoro vse občine 100 od sto naklade
na to davščino. In kaj bodo začele po¬
tem naše občine, ako pojde nžitnina na
dražbo ? Ali naj si ustanovijo svoje
užitninske urade, ali naj se izročijo na
milost in nemilost zakupnika?

Zdi se nam, da užitninaki ptički so
začeli prezgodaj peti, in našim županom
polagamo na srce, da so pozorni na to
petje.

Goriški deželni zbor.

V torek dne 13. t. m. ob 5h po¬
poldne se je vršila sedna seja deželnega
zbora. Na dnevnem redu je bilo 126
točk. Ob natlačeno polni galeriji otvori
glavar sejo, nakar se prečita zapisnik.

Gabršček popravlja zapisnik, (J
da se on zadnjič, ko je zahteval raču n3  j
o dež. norišnici, ni oglasil k opravilni^
ampak k dnevnemu redu. Nadalje^
da ni slišal, da mu je glavar vzel b e ! :
sedo; zato je govoril naprej. — Zapi s .
nik se odobri.

Glavar naznani, da mu c. kr. na .
mestništvo naznanja, da je dobil cesar,
jevo potrjenje deželni zakon o ustano- t
vitvi občinskega kreditnega zavoda, ki
ga bo upravljal dež. hipotečni zavod. ^
Nadalje je poljedelsko ministerstvo pred-
ložilo dež. zboru načrt v varstvo polje¬
delstvu koristnih ptičev. Nato prečita
tpjnik došle prošnje, nakar se začno či-
tati nujni predlogi laških liberalcev,
Posl. Veni  er  je vložil predlog proti
pelagri. Predlogu je priložil tudi 441
strani debelo knjigo, ki bi se bila mo-
rala prečitati.

Gabršček:  Ali bomo to knjigo
poslušali?

Galerija  začne kričati.

Gabršček:  Ali gospod vladni-

zastopnik nima še nobenega dekreta,
da bi nas poslal domov.

Šum na galeriji.

■v Grof Attems, zastopnik vlade, lista
po svojih papirjih.

Gabršček:  To jo deželna noriš-

niča!

Galerija  razsaja.

Gregorin  opozarja glavarja, naj
napravi mir na galeriji.

Gabršček:  Kaj pa hoče; saj

glavar vam obstruira !

Glavar  da Gabrščeku ukor.

Galerija  ubije eno šipo. Klici
»Bravo 44 ! Velikanski šum.

Gregorin:  Galerija se zabava,
dežela bo pa plačala.

Gabršček:  Prosim, da se kon-
štatira, koliko strani ima ta knjiga.

Galerij  a vpije.

Glavar  (Gabrščeku): Vi sami iz¬
zivate galerijo, da kriči.

Med tem šumom je laški liberalec
Veni  er, ki je stavil predlog, odšel iz
zbornice.

Gregorin:  Kje pa je Venier?

Gabršček:  Je šel pit pivo.
Zapisnikarja, ki bereta knjigo, sta že
oba utrujena. Zato mora priti v dvorano
drugi uradnik.

Gabršček  dela vedno medklice.
Galerija se nad njimi zabava.

V dvorano pride mons. Faidutti.
Galerija se mu začne smejati.

Gabršček  vpije: Škandal je,

da galerija ne pusti poslancem miru.

Velik vihar na galeriji.

Glavar ukaže dež. glavarju Petta-
rinu, naj s pomočjo slug izprazni gale¬
rijo. Toda sluge so brez moči, Pettarina
nihče ne posluša.

Štrekelj  nekaj vpije na glavarja.

Franko  mu zaukaže, naj bo tiho.

Štrekelj  uboga.

Na predlog laškega liberalca Ber-
nardellija se seja prekine za pol ure.

Poslanci odidejo iz dvorane. Gale¬
rija ostane in se cele pol ure po svoje
zabava.

Po preteku pol ure začno prihajat'
poslanci zopet v dvorano. Ko hoče dez-
glavar zopet otvoriti sejo, vidi, da zbor¬
nica ni sklepčna. Pettarin je letal P°
laške liberalce; a ti niso prišli. Gregor * 11
in Gabršček sta cel čas kukala pri vra '
tih noter; a v dvorano nista hotela.
je glavar sejo zaključil, sta prišla naza]-

Pred zbornico se je zbrala vel®
množica ljudstva. Stala je tudi prip r f v '
ljena straža desetih policajev, ki pa nis0
imeli opravka.

Darovi.

Z a „Š o 1 s k i D o m“
so plačali predsedništvu: Štefan Križr llC ’
šolski svetnik v Gorici, na račun usta
novnine 50 K; dr. A. Gregorčič v G°
rici 20 K.

Došlo našemu upravništvu: I vr3t
Skočir, dekan v Devinu 30 K-
Srčna hvala!

Preplačila za IV. zvezek S. Gre¬
gorčičevih poezij
so dalje došla: Matija Kenda, naduči¬
telj v Volčah 80 v; Fr. Klanjšček, kurat
v Lokovcu 6-80 K.

Kovice.

Slabo zadel. Neki J. A, je poslal
»Slovencu" stropen članek, v katerem
je trdil, da je dr. Gregorčič vezan z dr.
Pajerjem, ter je skušal to dokazati po¬
sebno s tem, ker je bil dr. Grg. ime¬
novan dež. podglavarjem, češ, da to se
je moglo zgoditi edino le vsled zveze z dr.
Paj., oziroma z ital. liberalci. To doka¬
zovanje je podrl do tal »Slovenec" Bam,
ki piše v številki z dne 15. okt. med
dnevnimi novicami, kakor sledi:

»Dogodki na Goriškem. Iz negoriš-
kih, popolnoma poučenih in nepristran¬
skih krogov se nam zagotavalja, da dr.
Gregorčič ni postal namestnik deželnega
glavarja na Goriškem, ker bi bil, kakor
se mu očita, baje s Pajerjem zvezan,
ampak s stališča, da deželnega glavarja
namestnik mora pripadati krščanski
stranki, ker je deželni glavar vzet iz
liberalne stranke. To poročilo smo do¬
bili od popolnoma zanesljive osebe, ki
dobro in natančno ve, kako se je godilo.
Dr. Gregorčič je bil imenovan za na¬
mestnika deželnega glavarja kljub ugo¬
vorom slovenskih in italijanskih libe¬
ralcev. Obstajala pa je zveza večine ita¬
lijanskih liberalcev z Gabrščekovo in
Frankovo stranko, ki je imela namen
napraviti za namestnika deželnega gla¬
varja slovenskega liberalca, za glavarja
pa laškega liberalca".

Prošt Faidutti ponavlja svojo trditev
v svojem listu, da ni zvezan s slov. li¬
beralci, ampak s slov. agrarci, katerih
našteva devet. Prosimo g. poslanca, naj
nam imenuje onih devet  slov. agrarcev,
s katerimi je pismeno  vezan, pa brez
A. Gab. in dveh Štrekeljuov. — Dalje,
zveza velja med ital. ljudsko stranko in
.»slov. klubom". Kdo pa je načelnik »slov.
kluba", ali ne And. Gab., ki se je v
zbornici javno imenoval in predstavil
kot tak ?

Prava taktika po mnenju »Slo¬
venčevega" dopisnika bi bila ta, da bi
poslanci slov. ljud. stranke brez boja
prepustili deželni odbor v roke A. Gabr.
in njegovih tovarišev ter gledali jim na
prste pri deželni upravi. V teku šestih
let bi jim našteli toliko političnih in
upravnih grehov, da pri novih volitvah
bi ljudstvo kar drlo in trlo se za kan¬
didate S. L. S.

Mi pa smo mnenja, da ko je A.
Gab. enkrat v dež. odboru, ga nobena
sila odtam ne odžene, dokler sam ne bo
hotel, in da je boljše kozlu braniti v
zelnik, nego poditi ga iz njega, ko je že
vse pomandral. O prihodnosti S. L. S.,
ako ostane razcepljena, kakor je, le nikar
si delati — neutemeljenih nad!

Da ni zveze med slov. katoliško
in ital. liberalno stranko, dokazuje tudi
g. J. A. v »Slovencu" z dne 14. okt..
dasi skuša ravno nasprotno dokazati.
Ako nima boljših dokazov za svojo nas¬
protno trditev, tedaj je že zgubljen.
Pravi, da imenovanje dr. Gregorčiča de¬
želnim podglavarjem je sad ital. lib.
zveze. Dokaza za to trditev nima. Mi
mu pa lahko rečemo, da slov. liberalci
so pismenim potom v tako imenovanje
pogojno  privolili ter da prošt Fai¬
dutti in dr. Šušteršič lahko imenoma
navedeta one osebe, ki so se potego¬
vale za rečeno imenovanje, ki pa ni¬
majo mesta med ital. liberalci. Vlada je
bila dolgo neodločna, ali bi se postavila
na stališče narodnih ali političnih strank.
V prvem slučaju gre Italijanom glavar,
Slovencem (lib.) podglavar; v drugem
slučaju pa: liberalcem (9-f-9) glavar ?

klerikalcem (6-f-6) pa podglavar. a nje
je obveljalo, in ker je glavar Ital, je
podglavar Slov. (klerik). To je vsa
»kunšt", katere g. J- A. ne more ume i.

G. J. A. pravi, da dr. Gr. je po¬
nudil proštu Faid. en deželnoodborsk
mandat, a za se da je tudi zahteval

brezpogojno  en mandat, da je toraj
razpolagal čez dva mandata, kar mu je
bilo mogoče edino le po dogovoru z
ital. liberalci.

Povemo mu pa, da dr. Gr. ni za¬
hteval od prošta F. en mandat, ampak
samo njegove glasove za 1 mandat, in
da ta mandat ni bil zagotovljen, ampak
še vedno negotov. — Ne, ne, g. J. A.,
nikar si ne lomite glave, da bi doka¬
zali, kar se ne da dokazati — ker ne
biva — ampak bodite pametni, pa
verujte poštenim ljudem. Znak neolike
in pouličnega mišljenja je, ko sumni¬
čite dr. Gr., da hoče nekaj tajiti, kar
vendar eksistuje. Wie der Schelm ist,
so denkt er von anderen. Nič se ne
bojte, dr. Gr. ima toliko moštva, da
prizna svojo krivdo, ako biva, ter da
prevzame odgovornost za njo. Vprašajte
o tem dr. Kreka!

Prošt Faidutti je majhne posta¬
ve, pa brihtne glave, ter spravi v Žakelj
marsikoga, ki ima debelo glavo. Kako
se je muzal, ko je pisal načelniku slov.
klerikalcev, da njegov klub ne bo skle¬
pal o zvezi s katerimkoli klubom, dokler
ne dobi zagotovila glede 1 odbornika
in vrste, po kateri se bodo odborniki
volili (med tem je bil pa že vezan s
slov. lib.). Beneški prefriganec je dobro
vedel, da ta odgovor vsebuje odklonitev
Greg-ve ponudbe in da dr. Gr. ga bo
tako umel. Zato niti ni pričakoval od¬
govora na ta svoj odgovor. Nekateri
klerikalci so pa tako naivni, neizku¬
šeni v življenju in politiki,
da resno mislijo, da radi tega ni prišlo
do sporazuma med slov. in ital. kleri¬
kalci, ker dr. Gr. ni F-ju na to pismo
nič odgovoril. Ali se smeje 'prošt
F. tem klerikalcem v pest!

župani in časih cela starešinstva priti v
Gorico nadlegovat počasno gospodo, a
rešitve ni in je ni. Čudno je, da se je
j pri takih razmerah dovolilo c. kr. okraj¬
ni nemo komisarju Gasserju kandidirati za
furlanske  občine. On je komisar sko¬
raj izključno slovenskega glavarstva in
j ob enem furlanski deželni poslanec. —
Kako naj opravlja te službe ? Mej ljud¬
stvom se ponavljajo pritožbe vedno glas¬
neje. Prosimo torej naše gg. deželne in
državne poslance, naj storijo pri c. kr.
dvornem svetniku in okrajnem glavarju
grofa Attemsu, kakor tudi pri minister-
Btvu in v državnem in deželnem zboru
korake, da se iztrebi iz našega glavarstva
ta počasnost, ki presega vse meje.

S. Gregorčičev Dom" dela pre¬
glavico »Soči*, ki že opetovano vpraša,
j kako se porabijo novi prostori, ali se
j ima res nastaniti tam »Nar. tiskarna".
Da jo rešimo mučne skrbi, jej povemo na
uho, da v drugo nadstropje se naseli naš
prezaslužni predsednik dr. A. Greg., ka¬
kor se je naselil v poslopju »Gor. ljud.
j pos". And. Gab. V podzemeljskih prosto-
; rih bo ob ulici Vetturini telovadnica za
j moške, ob nasprotni strani pa za učenke
z jako ukusno napeljano električno in
plinovo razsvetljavo. V malo hišo
pride kuhinjska šola in stanovanje
za postreščeka; tiskarna  ohrani,
kar ima, in dobi še, kar potrebuje. V
pritličju se nastavi narodna restavracija
in ljudska knjižnica. Kar ostane prostora,
se porabi za šolske namene. Ako »Soča"
tega ne veruje, naj pa počaka ; ko pride
čas, bo videla, kaj se zgodi. A proposs,
koliko narodnega denara je nabrala
»Soča" za S. Gregorčičev Dom ? Prav
radovedni smo; ali ne bi nam hotela to
povedati ?

„SIovenec“ z dne 16. t. m. se čuti
poklicanega dajati svete dr. Gregorčiču
in celemu klubu »Slovenske lj. stranke"
v goriškem dež. zboru. Pravi, 'da ne bi
bili smeli rabiti v „Izjavi“, objavljeni v
»Pr. listu", izraza: klerikalci.  Klub
»S. L. S.“ bo gotovo rad uvaževal ta
dobrohotni svet, prosimo pa uredništvo
»Slovenca", ki samo priznava, da so
mu razmere na Goriškem nejasne, naj
bi v bodočnosti ne sprejemalo v svoje
predale ob tako kritičnih razmerah do¬
pise politiških otročajev  Prosili bi tudi
somišljenike s Kranjskega, naj bi nikar
ne podpihovali razdora v »S. L. S." na
Goriškem.

Kje je večina? Naši liberalni
agrarci in agrarni liberalci, združeni v
»Slov. klubu" trdijo, da iz njihove srede,
ki tvori večino slov. poslancev, je treba
vzeti deželnega podglavarja. Omenili smo
že na drugem mestu, da podglavar se je
vzel iz klerikalne  (ali kakor se že
imenuje — ime rabimo, ker je krajše od
drugih) manjšine in sicer radi tega izmed
Slovencev, ker Italijani imajo že glavarja.
Če pa hočemo vzeti stvar z narodnega
stališča, moramo reči, da tudi s tega sta¬
lišča je imenovanje pravilno, kajti med
14 slovenskimi poslanci jih je 5 ljudske
stranke, 4 agrarci, 3 liberalci in 2 ne¬
odvisna. Frakcja slov. ljudske stranke
je torej najmočnejša med goriškimi »zdru¬
ženimi Slovenci"; zato jej pripada po
vsej pravici mesto deželnega podglavarja.
Cipito ?

„L’Eco del Litora’e“ ponavlja v
včerajšnji štev. trditev, da je namreč
klub »Slovenske ljudske stranke" zvezan
z ital. liberalci. Neznačajnež hoče s tem
zakriti svojo zvezo z Gabrščekom in si
hoče nekoliko zaceliti rano, ki mu jo je
prizadela znana obsodba. Klub »Slov.
ljudske stranke" je izdal »Izjavo" z dne
15. oktobra t. 1., po kateri po vsej pra¬
vici prija tudi njemu ime 1 a ž n i k a in
obrekovalca.  Ali bodo zdaj izpre-
gledali znani pristaši v naših vrstah, ki
so mn šli na lim ?

Goriško c. kr. okrajno glavarstvo
v Gorici je v prav žalostnih razmerah.
Delo ne gre in ne gre od rok. Ljudstvo
ima nepopisnih stroškov, da hodi nepre¬
nehoma za vsako drobtinico moledovat.
Poznamo gg. župane, ki so nam o tem
britko tožili. Po desetkrat morajo gg.

Važnost »Slovenskega sirotišča".
Odbor »Slovenskega sirotišča" ja imel
priliko pomagati te dni se sredstvi, ki so
mu sedaj na razpolago, nbogi a številni
Blovenski družini v Gorici. Družina šteje
deset še nepreskrbljenih otrok. Radi od¬
visnosti, v kateri so živeli, bili so otroci
prisiljeni obiskovati laške šole.
Vsled pomoči pa, ki jo je naklonil odhor
»Slov. sirotišča", otresla se je družina
te odvisnosti, na kar so vsi otroci pre¬
stopili iz laških šol v »Šolski Dom". To
je lep vspeb, ki ga z veseljem naznanjamo
vsem dobrotnikom »Slov. sirotišča".

Občina Grahovo ob Bači je pri¬
stopila vsled starešinskega sklepa z dne
20. avg. t. 1. mej vstanovnike »Sloven¬
skega sirotišča".

Opozarjamo vse naš9 gg. župane in
starešine na varčnost, ki jo bo imelo
sirotišče za občine. Slovensko sirotišče
bo izključno le v korist našim
občinam.  Ko bi ne bili začeli mi,
morale bi se občine same zdru'i;i ter si v
svojo lastno korist napraviti sirotišče.

Zapadle podpore. Z iano je, da
podpore, katere dovoljuje deželni zbor,
ostanejo v veljavi navadno dve leti, ozi¬
roma še eno leto potem, ko je potekel
zadnji obrok, ako se podpora izplačuje
v letnih obrokih. Pogosto se zgodi, da
dovoljene podpore se ne izplačajo v tu
navedenem času iz različnih razlogov.
Včasih niso še prirejeni načrti za dotično
• delo, ali ni država še določila svojega
prispevka, ali ni zagotovljeno pokritje
vse potrebščine, ali s3 radi katere ovire
ali tudi iz nemarnosti delo ne prične.

V takih slučajih prosi dotična ob¬
čina ali stranka, naj se ji podpora po¬
daljša; ali pa stavi tudi deželni odbor
sam dež. zboru tak predlog, ali finančni
odsek, ki pretresa in ustanavlja deželne
račune in proračune, ali posamezni po¬
slanci. Na razne načine se stavljajo taki
predlogi in dež. zbor jim navadno ugodi.

Kdor je že nekaj časa v dežalnem
zboru, pozna tako postopanje in se mu
ne čudi, ker je z ozirom na deželno
knjigovodstvo in blagajnišlvo potrebno.
A. Gabršček je pa še novinec v deželni
npravi; zato je šel na lim nekomu, ki
ga je opozoril na to okoliščino in ki mu
je preskrbel seznam tistih podpor za
javna dela, katerim poteče doba s koncem
tega leta. Kakor ljudski tribun repenčil

se je na shodu v Kobarida ter se re¬
penči v »Soči", naštevajoč podpore, ki
so bile dovoljene, pa ne izplačane, ter
dela dr. Gregorčiča za ‘to odgovornega,
kakor bi bil ta poslanec kriv, da segdela
niso pričela ali pričeta še ne dokončala,
ali kakor da bi bilo pričakovati, da ta
poslanec bo o svojem času nasproten
podaljšanju onih podpor, za katerih
prvotno dovolitev se je pošteno trudil.

Hujskarija je prozorna in nevredna
resnega človeka, vredna pa šarlatana,
kateremu ni za stvar, ampak za zdražbo.
Občine in stranke vedo že iz prejšnjih
let, kaj jim je storiti v takih slučajih, ter
ne potrebujejo usiljivih nasvetov —
odbornika, ki še ni. O nekaterih števil¬
kah, katere navaja Gib., bomo pa še
govorili.

Smrtna kosa. Dne 15. t. m. ob
2 1 /* popoldne je umrl č. gosp. Franc
Pavletič,  vikar v Fojani. Umorila ga
je zlatenica, dasi je trajala samo 4 dni.
R. i. p.

Inštalacija župana Bombiča.

V sredo opoludne je bil slovesno vme-
ščen novi goriški župan Jurij Bombič.
Opoludne se je v mestni hiši zbralo sta¬
rešinstvo in še precej občinstva. Vladni
zastopnik grof Attems je prečital cesar¬
jev odlok, s katerim je potrdil cesar iz¬
volitev Bombiča goriškim šupanom. Ogo¬
voril je novega župana ter mu polagal
na srce blagor goričkega mesta. Novo¬
izvoljeni župan se je zahvalil grofu At¬
temsu za lepe besede ter razvil svoj pro¬
gram. Napraviti hoče nov vodovod, skr¬
beti za ceste, za kanalizacijo mesta, pre-
vstrojiti mestno bolnišnico, prevstrojiti
mestne kopelji, skrbeti za laški značaj
goričkega mesta, se potegovati za ital.
vseučilišče v Trstu itd. Za to pa je treba
denarja. Galerija mu je venomer plo¬
skala in sklicala svoj »evviva".

Zvečer pa je bila po mestu baklja-
da na čast novemu županu, pri kateri
je imela goriška mularija prvo besedo.
Vpila je, kar ji je prišlo na jezik. »Vivva
il nostro podesta popolare", »Vivva Go-
rizia italiana", »Abbasso i sciavi" itd.
Peli so znane laške pesmi, med drugimi
tudi »Marameo" itd. Vmes jesvirala me¬
stna godba in fanfara iz zavoda mestnih
sirot. Razsvetljava ulic, po katerih se je
pomikal sprevod, ni bila bogsivedi kaka.
Najlepša ulica in sicer vrtna, je bila naj¬
slabše razsvetljena. iMes^nih zastav je
vihralo tu in tam še precej. Mulerija je
nosila lampijone in mestne zastave,
ognjegasci pa baklje okoli godbe. Spre¬
vod se je zbral na Telovadnem trgu,
kjer je bil pravi šunder pri deljenju lam-
pijonov. Nato se je jel pomikati sprevod
po Vrtni in židovski ulici na Korenj,
kjer je bil aretiran nek Slovenec, pek,
češ, da je razsajal. Od tu je šel sprevod
po Gosposki ulici na Travnik, skozi Ra-
štelj in po Magistratni ulici pred stano¬
vanje župana Bombiča na Tekališče Fr.
Jos. Tu se je sprevod ustavil, in ko se
je župan Bombič prikazal na Balkonu,
mu je množica vpila »Fvviva Bombič".
Godba je igrala par komadov, nakar je
imel Bombič nagovor na ljudstvo. Rekel
je med drugim : »Vi ste moji, jaz sem
vaš! Kakor brani dunajski župan Lue-
ger nemštvo na Dunaju, tako hočem
tudi jaz braniti italijanski značaj Gorice".
Z nasprotne strani so z reflektorjem raz¬
svetlili župana Bombiča. — Tako je
končala ta bakljada in italijanstvo Gori¬
ce je s tem rešeno. Kakor smo izvedeli,
se je sestavil poseben odbor, ki je imel
nalog, hoditi od hiše do hiše nagovar¬
jati ljudi, da morajo razsvetliti vsa okna.
Sodeč pa po razsvetljavi, stoji italijan¬
stvo Gorice na jako šibkih nogah, ako
se pomisli, da so vsi Italijani razsvetlili
svoja okna.

Prerani grob. Pretekli petek
smo položili k večnemu počitku vzor¬
nega, nadepolnega mladeniča, katerega
izgubo britko občutimo vsi, ki smo ga
poznali — učiteljiščnika Franceta Petelin,
roj. v Kozani, a stanujočega v Gorici pri
blagih stariših. Enomesečna bolezen v
glavi ga js spravila v J prerani grob.
Krasno so mu peli tovariši na Goriščeku

iu na pokopališča, v lepih, vzvifeaih be¬
sedah se ga je spominjal oh odpitem
groba tovariš Širok. Nobeno oko ni
ostalo soho, a srce se nam je krčilo
prebridke žalosti, posebno, ko so zapeli
mn v slovo „Jamica tiha !“ Nastopila je
že noč, ko so se mnogoštevilni udeleženci
vračali s pokopališča.

Pokojnik je bil blagega mirnega
značaja, ponižen, odkritosrčen in pošten
mladenič. Žaljenja ni bilo slišati iz njegov
nst, sovražnika ali nasprotnika ni imel
nikdi. Globe k ) ndan veri, spolnoval je
natančno vse svoje dolžnosti, bil je zelo
marljiv mladenič, skratka: dičile so ga
vse lepe lastnosti, katerih ni mogoče do¬
biti pri mnogih ljudeh. Da, vzoren fant
je bil France, da bi le našel mnogo po-
snemalcev med nami, ki mu zavidamo
lepo, srečno smrt 1 Šel je uživat večno
plačilo k Onemu, kateremu je vse dni
tako zvesto služil. A naše skromne vrstica
končamo z besedami tovariša Široka, ki
je pokojniku zaklical v slovo: »Z Begom
France, vidimo se nad zvezdami!“

Žalujoči tovariši.

Umrl je v Gorici dne 14. t. m.
odvetnik Pavel p). Bizzaro.

— Radi Škrlatice, ki se je poja¬
vila, je zaprta ljudska šola v „Malem
Domu“.

— Papigo so vloviii te dni v Mirnu.
Lastnik jo dobi pri posestniku J. Klančiču.

— Poverjeništvo „Slovenske Ma¬
tice" oziroma za »Hrvatsko Matico" je
prevzel za letos bogoslovec Andrej
Rusija, centralno semenišče — kteremu
naj se kakor hitro mogoče dopošljejo
imena z naročnino novih naročnikov.

t

Rihard in =
=felix Majer

Dunaj II. Kaiser-Josefstrasse 30

erarni liferanti kupujejo in
prodajajo seno, slamo, re-
zanico in krompir vsake
vrste pod najugodnejšimi
pogoji.

Velepodjetje prve vr¬
ste v lastnem obratu
z lastno parno silo.

Mala peč na špirit

Kopelj za sedenje =
obe v najboljem stanu

sta na prodaj

po nizki ceni.

Kje, pove upravitelj „Prim. L.“

Ivan Bednarik

priporoča svojo

knjigoveznico

y Gorici

ulica della Croce štev. 6.

Epilepsija.

Kdor trpi na epilepsiji, bolezen sv. Va¬
lentina in na drugih sličnih boleznih, ta
nai se obrne na privilegirano lekarno
Schwan en-Apotheke,  Frankfurt A.
M Tu dobi tozadevno brošuro brezplačno

I

Anton Kuštrin,

trgovec v Gorici

Oosposka ulica št. 25

priporoča častiti duhovščini in slav¬
nemu občinstvu v mestu in na deželi
svojo trgovino jedilnega blaga n. pr.
kavo Santos, Sandomingo, Java, Cej¬
lon. Portoriko .id. Olje: Lucca, St.
Angelo, Korfu, istrsko in dalmatin¬
sko. Peholej v zaboju. Sladkor razne
vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več
vrst riža. Miljsveee prve in druge
vrste, namreč ob 1 / 2  kila in od enega
funta. Testenine iz tvornice Žnideršič
& Valenčič. Žveplenke družbe sv.
Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče-
vega mlina iz Kranja^ in iz Joch-
mann-ovega v Ajdovščini. Vse blago
prve vrste.

ZAHVALA.

O priliki nenadomestne izgube našega preljubega
očeta, bratg, svaka in tasta gospoda

ANDREJA MAŠERA

trgovca in posestnika iz Kobarida

zahvaljujemo tem potom vse svoje sorodnike, prijatelje in
znance za obilo udeležbo pri pogrebu v Gorici in v Ko¬
baridu, ter za izkaza na nam sožalja. Zlasti se zahvaljujemo
darovalcem za krasne darovane vence, preč. duhovščini,
gos. uradnikom, posojilnici in županstvu v Kobaridu.

V KOBARIDU, dne 12. oktobra 1908.

= Izgotovljeno pohištvo =
lastnega izdelka priprosto
= in fino se dobi pri —

H. Černigoj -Gorica.

= Tržaška ulica 18. =====

Izdeluje tudi stavbarska
in cerkvenega  dela.

miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii

IM* "**"i Otf * w * .. .

rz

Telefon št. 72

Poštnohran. rab. št. 51.292

„CENTRALNA POSOJILNICA"

--- -  V (SORICI - =

?l

Poprava
in komi¬
sijska za¬
loga dvo¬
koles in
šiva'nih
strojev
pri


^15

^ ^

Izvrstno pecivo

priporoča spoštovanim meščanom in okoličanom

pekovski mojster

1AK0B BRATUŠ

x  $»orici izolska ulica št. 6.

V zalogi ima in prodaja moko prve vrste
Majdičevega mlina.

registrovana zadruga z omejeno zavezo v lastni hiši
m m Corso Giuseppe Verdi št. 32, I. nadstropje m m

Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure
zjutraj do 1. ure popoldan in jih obrestuje od 1.
jan. 1908 dalje po 5%. Daje posojila na menice po
6Vs% in na vknjižbo po 5V a %. Dalje daje posojila
na B-letno mesečno odplačevanje ki znaša od vsacih
100 K 2 na mesec ----

Stanje hran. vlog dne 31. dec.
Promet due 31. decembre 1907

1907

PQ

Gorica

Via

Prodaja tudi na mesečne ob-
roke. Ceniki franko.

Stara dvokolesa se emaj- 3—V.
lirajo po ceni z ognjem. E3S3

K 1,816.352.73
K 5,457.131.53


Prva goriška tovarna

umetnih ognjev

s strojnim obratom izdeluje: rakete
bengalične luči, rimske sveče, ko¬
lesa i. t. d. i. t. d.

Kot posebnost izdeluje papirnate to¬
piče. Zlasti priporoča jubilejne traspa-
rente v velikosti 120 cm X 200 cm s
podobo cesarjevo; in 100 cm X 150 cm
z monogramom.

Ferd. Makuc

pooblaščen in priznan pyrotehnik
Gorica, ulica Matiolli 43.
(Iz prijaznosti se sprejemajo naročila
tudi v kavarni „Dogana“ tik sodnijske
-palače.) —-

CENJ. DAME IN GOSPODJE - POZOR!

Imate že šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko „0riflinal-Viktoria“ in najboljšega izdelka. Po
dolgoletnih skušnjah sva prišla do prepričanja, pa ostane »Original" vedno le najboljši.

Original-Victoria stroji delajo Se po  10

letni uporabi brezšumno.

Original-Victoria stroji so  nerešljivi za

domačo rabo in obrtne namene.

Original-Victoria stroji so  najslavnejši

za umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi
na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje
brezplačno.

Original-Victoria stroji so  najboljši izdelek

vseh dosedaj obstoječih tovaren.

Za vsak stroj jamčiva 10 let.

Nikdo naj ne zamudi priliko
ogledat si pred nakupom »Original-
Victoria" stroje.

Edina zaloga »Original-Victoria"
strojev in drugih šivalnih strojev,
dvokoles „Puch“ orožja, municije in
vseh lovskih priprav pri tvrdki,g

V

Kersevani & Cuk — Gorica Stolni trg (Piazza Duomo] št. 9.