Po zaplembi izdaja! im Leto XY. V Celju, dne 18. avgusta 1905. 1. Stev. 65. OMOVINA iitvo je * Sehlllerjevih nHcah St. 8. — Dopise blagovolite frankiratl, rokopisi m m vračajo. Izhaja dvakrat oa teden, vsak torek in petek ter velja za Avstrijo ia Nemčijo na leto 8 kron, pol leta 4 krone, 3 mesece 3 kroni. Za Ameriko in droge deiele toliko več, kolikor znaša poštnina, namreč: Na leto 18 kron, pol leta 6 kron 50 vin. Naročnina so pošilja upravništvn, plačuje M vnaprej. Za Inserate se plačnje 1 krono temeljme priatojVat ter od vsake petit-vrsto po 90 vinarjev ca vsakokrat; ca večje inserate in mnogokratao iaseriranje znaten |i|Ml • * ^ , Slovenski uradni jezik in naše občine. Premnogokrat se čujejo pritožbe in začu-ja. kako je vendar to, da ima naš jezik tako l veljave, in da ni pri c. kr. uradnikih prav spoštovan, čeprav imamo od cesarja potrjen m dober zakon, ki povzdiguje slovenski jezik Jraljavi do visočine nemškega jezika. Odgovora a ni težko najti. Veljavo svojega jezika si pijemo sami s tem, da molčimo, če se nam ivljajo od c. kr. uradov nemški dopisi. Državni Kliki skušajo sprva našo nezavednost in na-Imost sramotno potrpežljivost, a ko se prepričajo, i se nikdo ne gane. delajo vse oblastno in po iji volji. Brez skrbi poročajo vladi, da se med Sovenci z nemškim jezikom prav dobro izhaja, da .so Slovenci z nemščino prav zadovoljni, i vladi se prav nič ne mudi, da bi nam dala iranske srednje šole in slovensko vseučilišče, Kleč si, da ga ne potrebujemo, saj je slovensko ljudstvo in njegove občine z nemškimi dopisi pv zadovoljno. Ona nam daje s tem dovolj on še naprej tarnati in zdihovati o preziranju jfcga jezika, o teptanju naših pravic, in i o čem-še. t"r si misli : .Če si sami ne m »očete pomagati, mi vam vaših pravic bodemo na krožniku ponujali. Akademično uradniki se vzgojujejo namreč le na seiičilišču, dokler ne dobimo svojega vseučilišča, naše občine ne bode zoperstavljale nemškemu ilovanju, dotlej nam bode vlada vedno vsilje-ala nemške uradnike. |Kaše občinp- sicer uradujejo slovensko, toda fcenem smislu, da se namreč nemški dopisi b nmške tiskovine c. kr. uradov slovensko »jejo. Ta način uradovanja se ne more ime-irati popolnoma slovenski, kajti ž njim se dojilje molče, da c. kr. uradi po svoji strani Sum po nemško dopisujejo in slovenski jezik Hirajo. Slovensko uradovanje naših občin je torej nemščini podrejeno. Za popolnoma slovensko uradovanje se smatra le ono, če proglasi občina slovenski jezik za svoj uradni jezik ter ob enem zahteva, da ji naj c. kr. uradi fig dopošiljajo samo slovenskih dopisov, temveč pili slovenske tiskovine, na kuvertih slovenske^mslove in z vsemi označbami na njih v slovenskem jeziku. Uradniki se bodo sicer branili; češ kje pa imajo občine pravico zahtevati na kuvertih slovenske naslove? Ta pravica gre občinam po členu XIX. državnega osnovnega zakona z dne 21. decembra 1867., drž. zak. čegar prvi odstavek se glasi: „Vsi narodi vj državi so enakopravni in vsak narod ima nedotakljivo pravico svojo narodnost in svoj jezik čuvati in goji li'1'. Občinski odbori in županstva imajo torej kot zastopniki svojih volilcev polno pravico in moč čuvati slovenski jezik, da ga uradniki. oziroma c. kr. uradi ne bodo nikjer, torej' tudi ne na kuvertih prezirali. Našemu jeziku gre v vsaki' oteini na Slovenskem do najmanjše pičice in povsod brez izjeme popolna veljava. Od župana občine Kokarje.^,Jerneja Še-stirja smo prejeli-naznanilo, da i ■ Kokarje" doslej sicer vedno Slovensko n .i,: v< ia, vbudar* je ondotni občinski odbor v intenzivnejšo veljavo slovenskega jezika v svoji seji z dne 25. junija 1905 soglasno proglasil slovenščino za uradni jezik ter je županstvo vložilo v tem smislu dopise vsem c. kr. uradom s približno sledečo vsebino, z malimi izpremembami po okolnosti, na kateri urad se je namreč vloga naslovila: 1. Ker se od posameznih oddelkov c. kr. okrajnega glavarstva, posebno pa od oddelka za vojaške zadeve dopošiljajo semkaj še vedno nemški dopisi, pozivnice, tiskovina, prejemnice, povratnice itd., naj se blagovoli ni znanje vzeti, da je občinski odbor Kokarski s s\ojim soglasnim sejinim sklepom z dne 25. junijč 1905 določil slovenski jezik za uradni jezik. Vsi oddelki c. kr" okrajnega glavarstva v Celju naj torej blagovolijo v prihodnje vse svoje dopise, pozivnice, prejemnice, povratnice, tiskovine, naslove zunaj na kuvertih, nadpise, pečate, oziroma vinjete na njih ter označbe, kakor »število"', »službeno poštnine prosto", »nujno" itd. pošiljati na tukajšnji urad v slovenskem jeziku. 2. Ta sklepv temelji na členu XIX. državnega osnovnega zakona z dne 21. decembra 1867. drž. zak. štev. 142. V smislu prvega odstavka tega zakona ima vsak narod v državi pravico svoj jezik čuvati in gojiti. Odbor oziroma županstvo občine Kokarje ima kot zastopnik svojih voiilcev pravico in dolžnost slovenski jezik čuvati pred preziranjem od strani katerega si bodi c. k;-, urada. 3. V smislu drugega odstavka ravnokar inenovanega zakona se enakopravnost vseli v deželi navadnih jezikov v šoli. v uradu in v javnem življenju od države priznava, zato morajo c. kr. državni uradi priznati slovenskemu jeziku rabo v vseh, torej tudi v najneznatnejših zadevah, in si ne smejo tega odstavka po svoje tako tolmačiti kakor, da so oni opravičeni občini Kokarje vsiljevati dopise, naslove itd. v drugem deželnem c. j.'nemškem' ježfkfc; kajti'ta &ko» ne daje njim, t, .!>*.„'• državljanom, torej tudi ^občini kot avtonomni korporaciji državljanov, pravico določati j^zik v katerem naj oni ž njo občujejo. Da je to tolmačenje rečenega zakona edino pravo, dokazuje naslov tega zakona ki pravi dobesedno: ....... o občnih pravicah državljanov za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. 4. Županstvo in občinski odbor imata vsled avtonomije občine pravico dopise itd. dajati na ogled zaupnikom in drugim občanom, osobito ima pravico pregledovanja došlih in za odpravo pripravljenih aktov vsak odbornik. Že ta pravica zahteva sama na sebi brez ozira na zgoraj našteti zakon, da morajo c. kr. uradi brez izjeme, vselej dopisovati z občino v njenem uradnem jeziku. LISTEK. Krvava svatba v Kijevu. Spisal Sacher M., prir. I. V. (Konec.) ,Ti si v moji oblasti, knez podolski, ubi-lleč mojega moža", začne carica s strašno zlobo. Evijata žene je bila vendar večja, kakor hrabrost Ihmčpetsto mož!" »laja!" zastoka Mak, »izdaja od tebe, ka-iljim." ' .Lj'aba\; sužnja!" se nasmeje Olga prezirno. Heii zločin ^ječ, katerega mi je kaznovati." ■ Od dvorane se sliši zamolklo upitje, zasli-Ite bolni vzkliki, kletve in na to smrtno lje. ,Kaj je to?" vzklikne Mak osuplo. |To je svatbena godba", reče Olga. »Petsto pljanov, katere pošljem enemu caru Igoru, žrtva, kakršne še ni bilo, odkar se časti jin kaznujejo ubijalci." |,Ali se ne bojiš bogov!" vikne mladi knez pno potrese s svojo močjo okove. | »Si jih ti spoštoval in se jih bal", mu od-svečano, »ko si svojega kneza, svojega gorja zavratno umoril? In kako si mogel verovati, zaslepljenec, da bo krepostna žena, da bo kneginja iz Rurikove bife pozabila in zapustila svet spomin svojega inoža'nemaščevan in dala ubijalcu svojo roko. Kak) si mogel verovati, da se bom jaz tako porižala, in dala sužnju svojo ljubezen, svojo nakloijenost? Kako silno je bil tvoj čin krvav, kako selo so me sramotile tvoje nade in želje, tako strašna mora biti tvoja kazen. Vsi, ki so pnsli s teboj sem, morajo umreti, samo ti ne smeš. Smrt bi bila za te milost!" Carica pusti ukovanega knsza v svatbeni sobi in se poda. spremljana od slug in sužnjev, ki so nosili baklje, doli, da dovrši krvavo osveto. Čez štiristo Derevljanov je bilo pobitih, ko je prišla v dvorano, ki se je kadila od krvi. Le najuglednejši bojari iz spremstva Makovega, večinoma taki, ki so sodelovali pri umorstvu njenega moža, so čakali zvezani svoje usode. Olga bi ne storila dovolj zadoščenja svojemu vladarskemu čustvu, ne srcu celega naroda, da je storila, da se pobijejo njeni neprijatelji. Kakor prava hčerka onega barbarskega časa ni bila lena omisliti nečloveške muke za svoje žrtve in da se tisti dado mučiti pred njenimi očmi. Enim je dala odpiliti najprej roke in noge, a potem glavo, druge je dala zvezati med dve deski, navalila na nje silne tovore, tako, da so se podušili. Drugi so zopet bili v dolgih redih nameščeni po dvorišču in carica se je popela na belca, konja pokojnega moža, ter jahala, lepa in strašna, kakor boginja osvete, čez telesa, spremljana od čete bojarev, dokler ni slednji spustil dušo pod konjskim kopitom. Tam so bili nastavljeni koli, na katerih so se v groznih mukah zvijali nesrečni Derevljani. Zopet drugi so ležali na razbeljenem železju in vpili od grozovite bolesti, kakor divje zveri. V vrtu so bile zopet izkopane globoke jame, kjer so po deset živih zakopali. Na ebeh straneh izhoda so bile postavljene piramide od odsekanih glav Derevljanov* Tako je osvetila carica smrt svojega moža, junaškega Igora, kateri je s svojimi belimi ladjami večkrat ostrašil Carigrad, a končno poginil od ubijalčeve roke. VI. Ko se je knez derevljanski nahajal v njenih rokah in so bili najuglednejši in najhrabrejši ljudje naroda pobiti, se podviza hrabra žena, v kateri je bival moški duh, da Podolijo popolnoma sebi podvrže. Zbere vojsko, se vzpne na belca, katerega je njen mož v mnogih bojih srečno jahal, zavaruje nežna prsa s srebrnim oklepom, opaše bojni meč in povede svojo vojsko na Derevljane. * Vse te grozote, kakor celi dogodek, je popolnoma zgodovinski. 5. Županstvo ne more podpisati ničesar, kar ni pisano ali tiskano v uradnem jeziku občine in odklanja odgovornost za izvršitev in rešitev dopisov v nemškem, nerazumljivem mu jeziku. Od drugod došli za tukajšnji urad namenjeni, v tujem n. pr. v nemškem, italijanskem, madjarskem itd. jeziku pisani dopisi, se naj dajo ali tamkaj ali pa pri namestniških pomožnih uradih v Gradcu preložiti zanaprej na slovenski, a ne, kakor se je doslej protizakonito prakticiralo, na nemški jezik. Župan si namreč pridržuje vse pravice vsak dopis sam prečitati in se o njegovi vsebini na lastne oči prepričati. 6. Občina Kokarje ne priznava trditve c. kr. politične ekspoziture v Mozirju z dne 16. februarja 1905. štev. 638, s katero je ona občini Kokarje na njeno zahtevo, naj se ji dopošlje tam sestavljen nemški zapisnik v slovenskem jeziku, naznanila, da je v ti zadevi nemščina njen notranji uradni jezik. V zapisnik vzete izjave strank namreč ne spadajo v notranji uradni jezik, in to toliko manje, ker so se pozneje ti zapisniki predložili občini v nadaljno uradovanje. Vse, karkoli se občini v uradovanje predlaga, se mora spisati v njenem uradnem jeziku. Le če stranka izrecno zahteva, naj se njena izjava spiše v nemščini, se ji ta pravica ne sme kratiti. Stranke občine Kokarje pa tega tamkaj niso zahtevale in tudi nemščine zmožne niso. 7. Iz vseh doslej naštetih razlogov je zahtevala občina Kokarje tudi od c. kr. državnega pravdništva v Celju, naj se ji od tam potom sodišč dopošiljajo na slovenskih tiskovinah slovensko spisani kazenski listi, ki so bili doslej vsi brez izjeme nemški. Istotako se naj vse obtožnice proti Kokarskim občanom vlagajo le v slovenskem jeziku. Naravna pravica toženčeva je, da mora razumeti, radi česa je tožen. 8. Iz istih razlogov je ta občina zahtevala tudi od okrožnega sodišča v Celju vse dopise v slovenščini, osobito slovenski imenik porotnikov, pisma o glasu, pečat, slovenske pobotnice za stroške zaslišanih prič itd. Občina Kokarje se je nadalje v enakem smislu obrnila tudi ija c. kr. razvidnostnega nad-, geometra v Slovenjem gradcu, d. kr. davkarijo *v Gornjem gradu, ,fc-.-kr. okrajno ^finančno ravnateljstvo v Mariboru, c. kr. okrajno sodišče v Gornjem gradu, ravnateljstvo c. kr. kaznilnice v Mariboru, c. kr. kontrolna vodstvo finančne straže v Celju, c. kr. politični ekspozituri v Mozirju, c. kr. deželnem« orožniškemu poveljništvu v Gradcu z zahtevo, naj se orožniški postaji v Mozirju ukaže slovensko dopisovanje z občino. Ta zavedna občina se je obrnila tudi do stavbenega mojstra Jerneja Klarinija v Št. Janžu v zločini Rečica z zahtevo, naj on zanaprej izdeluje stavbene načrte, namenjene za Kokarske občane v slovenskem, a ne v nemškem jeziku, kakor je on to doslej prakticiral ter udom občinske stavbene komisije oteževal poslovanje. Enako zahtevo je stavila ta občina na upraviteljstva deželnih bolnišnic na Spodnjem Štajerskem. S podobnimi zahtevami naj po teh danih točkah stopijo tudi druge občine pred c. kr. urade. Zmagati morajo, ker je zakon na •njihovi strani. C. kr. uradi in uradniki so namreč le izvrševalna oblast, t. j. oni morajo to izvrševati, kar zakon veleva, sicer grešijo proti zakonu in izpodkopavajo državi ^ ter navajajo polagoma a toliko bolj gotovo narod' k ustaji. Občine, ki sicer slovensko uradujejo, a ne silijo uradov k slovenskemu dopisovanju, so dolžnice narodove zavednosti in veljave slovenskega jezika ter so sokrive vla-dinega preziranja naših pravic. XVII. glavna skupščina „Zaveze avst. jugoslovanskih učiteljskih ; društev". Ivirno poročilo našega poročevalca. Pulj. dne 14. avgusta 1905. Dična ..Zareza avstr. jugoslov. učit. društev" si je letos zbrala Pulj kot zborovalen kraj. Zavezniki so večinoma prišli že 13. t. m., deloma po železnici, delon^~io se vozili s parnikom iz Trsta. Ta vožnja je bi kaj slikovita. Zvezin odbo: je zboroval isti dan popoldan, kjer se je dobčil spored delegacijskemu zboro-' vanju in so se marsikatere interne reči razgovo-rile. Neodbornid so si pa med tem ogledovali mesto, se hladil v morski kopeli itd. Zboro vanje delegacije. Drudi dan ob 8. uri dopoldne je zborovala delegacija v vdfki dvorani ,. Hotela Belvedere". Vkljub veliki oddaljenosti so vendar večinoma vsa društva, ki so združena pod okriljem »Zaveze", bila zastopana po delegatih. Predsednik g. Jelene Luka je otvoril zborovanje točno ob določeni uri: ,,V sedemnajstič se je zbrala delegacija »Zaveze avst. jugoslov. učit. društev" v posvetovanje. Poslala so Vas, cenjeni delegati in delega-tinje, danes Vaša društva v starodavni Pulj, da Vam upravni olbor in vodstvo »Zaveze" položi račun o svojem delovanju od zadnje delegacijske seje, ki se je kršila lansko leto o binkoštih v Postojni. Odkrtih besed, resne kritike in pravične sodbe pričakuje odbor in vodstvo od Vas. V podrobrosti in delovanje upravnega odbora ip vodstva-***: ne sj>uščamo; povzeli boste iz tajnikovega pol J a, Zavezn^^ra^S^i.ja pa mcSra fevršiti še drugo važnejše opravilo. Vaša društva so Vas poslala v današnjo delegacijsko sejo, da pokažete novo-voljenemu odboru in vodstvu pot, po kateri naj hodi v prihodnji upravni dobi. Vi ste posredovalci med »Zavezo" in „Za-veznimi društvi". Iz »Zaveznih društev" mora priti življenje v »Zavezo".... Štajerska učiteljska društva imajo hvalevredno navado, da se vsako leto posvetujejo pri svojih zborovanjih o vprašanjih in razpravah, ki so na dnevnem redu uradne učiteljske konference. Ali bi ne bilo umestno, da bi slično storila vsa »Zavezina društva" tudi glede tem, predlogov in resolucij, ki so na dnevnem redu vsakoletne glavne skupščine »Zaveze". »Zavezina društva" so v veliki večini zelo delavna; od lanske glavne skupščine »Zaveze", ki je bila o binkoštih, do 15. julija letos je pn redila 143 zborovanj, pri katerih je bilo 161 pre davanj in razprav. To je mnogo duševnega dela. Napačno pri tem je, da hodi vsako društvo svoja pota, ne oziraje se na druga. Skušajmo spraviti vse delo v nekako harmonijo, in uspeli ne' bo izostal. Vsej častiti delegaciji moj iskreni pozdrav! Po prečitanju imen delegatov prečita tajnik g. Česnik poročilo o delovanju »Zaveze" in veznih društev", katero priobčimo v izpisku: »Zaveza avstr. jugoslov. učit. društev" šle/« danes 39 društev. Ta imajo 67 častnih, 1696 jo-vilnih in 64 podpornih, torej skupaj 1927 čla To je naša armada, ki smo si jo ustvarili s iz sebe, ki je samosvoja, ki si voli svoje pov nike po lastni volji in ki ni podrejena nikom nego sami sebi, v kateri smo vsi enakovredni« združeni v trdno neprodirno falango. In kar naj druži in spaja, je kolegijalnost, je bratska ljuba je svobodna misel, je napredek. In zaradi tel jeklenih vezij, ki družijo naša srca in naše duš$ je naša »Zaveza" močna in trdna in nepremaj ljiva. In tako naj ostane vekomaj! . . . »Zavezino" vodstvo je imelo v pretek upravni dobi 5 sej. Upravni odbor pa dve. V te sejah so se reševale vse važnejše zadeve ,.Zi veze", druge manj važnejše ali pa nujne stvai je reševalo predsedništvo samo z naknadnim odo brenjem vodstva, oziroma upravnega odbora. Vložni zapisnik šteje do danes 492 številk Število naročnikov »Zaveznih" listov je na-rastlo, za kar gre v prvi vrsti priznanje vrlin poverjenikom in poverjenicam posameznih učit društev, ki so se s hvalevredno vnemo lotili teg» težavnega posla. Glasom sklepa zadnje »Zavezine" glavna skupščine in poznejšega temeljitega posvetovanji upravnega odbora (z dne 29. dec. 1904) je posta »Učit. Tovariš" z novim letom 1905 tednik. Tu naše glasilo izvršuje svojo zadačo v polni meri Ponosni smemo biti na ta list, ki tako neustr* šeno zagovarja naše stanovske koristi. Skrbeti nam je v prvi vrsti, da dobimo svoj^ lastno tiskarno, ki se naj v njej osredotočijo vsa tiskarska dela. O tem važnem vprašanju sej posvetoval upravni odbor in primerno ukrei Izvolil se je ad hoc odbor 9 članov, ki naj gleit tiskarne potrebno ukrene in o tem poroča. V poročilu je omenjal še govornik marsikaj kako liste povzdigniti. Od »Slavije" je vsled pogodbe glede učiteljskih zavarovanj dosedaj dobila rZaveza' 2800 K. Nekatere preporne točke r tej zadevi se v kratkem rešijo. Rezervni fond »Zaveze" mi sedaj 380 K 41 vin. Omeniti mi je še, da se bode vršila da 10. septembra v Ljubljani velika slavnost, oi kritje Prešernovega spomenika. Predsedništvo ..Zaveze" je tem povodom razposlalo vsem učiteljskii društvom poziv, da se — če ne korporativno -vsaj po deputacijah udeleže tega velikega narodnega slavlja. Po poročilu tajnika se je marsikaj razpravljalo o tem poročilu: Sklenejo se sledeče resolucije: Vodstvo »Zaveze" naj se obrne na kompe-tentne oblasti s prošnjo za subvencijo »Popotnika". Poročevalec g. Janko Likar. Delegacija naroča upravnemu odboru, stori vse potrebne korake v to, da pridobi 1 asu tiskarno. Poročevalec g. Janko Likar. »Zaveza" se obrni do dež. šolskega sveta kranjskega, da se dež. učiteljska konferenca pre- Ti zbero vse za boj sposobne ljudi in ji gredo hrabro nasproti. Nedaleč od Dnjestra pride do velike bitke, v kateri so bili Derevljani pobiti in se v divjem begu umaknili z bojišča. Olga jih je preganjala na čelu svojih konjenikov, dokler so mogli konji teči, ter jih vjela mnogo tisoč, katere pa je dala na mestu pobiti. Vojskovodjo Olega, ki je že v bitki prišel v njene roke, da telesni straži za cilj pri streljanju. Brzo krene proti Korostenu, požigaje po potu sela in mesta in pobijaje prebivalce. Prestolnica Derevljanov se ji upre. Kijevljani so že porušili več stolpov ali mesta niso mogli vzeti. Tedaj pošlje carica nekega zanesljivega človeka, ki javi meščanom, da je njej osvete dovolj, in da ne zahteva drugega, kakor da se ji pokore. Radi tega naj ji vsaka hiša pošlje tri vrabce in tri golobe. Meščanom Korostena se zdi ta pogoj po-voijen in se podvizajo, da pošljejo Kijevljanom vrabce in golobe. Carica sprejme in obljubi, da že drugi dan odide s svojo vojsko domov. Ali ko je nastala noč, razdeli vrabce in golobe med svoje vojake, kateri vsaki ptici privežejo na noge za-paljeno smolo in je potem spuste. Ptice se naglo vrnejo v svoje domovje v mesto in tisto zažgejo. Kmalu bruhne na vseh krajih Korostena ogenj. Ker je bilo celo mesto zgrajeno iz lesa, so stanovalci v prvi visti mislili, kako rešijo svoje življenje ali Kijevljuni jih z orožjem v roki poženo nazaj. Kdor ni pal od meča, je pal od ognja. Carica je sedeča na srebrnem stolcu, na grobu svojega moža, z demonskim dopadajenjem gledala strašni prizor, dokler se ni mesto derevljansko spremenilo v prah in pepel. Nato gre po Podolju na vse strani, uničujoč z ognjem in mečem, dokler ni narod derevljanski pal pred njo v prah, uničen svojega plemstva, opustošen in oplenjen. Vjete bojare in plemiče si pridrži za sužnje, nekatere pridrži za sebe, a druge razdeli med ljudi svojega spremstva. Ti je povežejo za repove svojih konj in jih odženo domov. Opostošeni deželi postavi svojega namestnika, ki je z železno strogostjo opravljal svojo službo. Olga se povrne v slavju v Kijev, pozdravljena od svojega naroda. Najprej da pozvati pred se ubijalca Igora, nesrečnega kneza Derevljanov. On zdrhteče, ko zagleda lepo ženo, ki je v resnem veličanstvu, ograjena s sijajnim plaščem, ležala na svoji postelji, obdana od dvorkinj in sužnjev, med katerimi je opazil nekatere najuglednejše ljudi svojega naroda. »Obljubila sem ti kazen", začne ona z zlobnim nasmehom, »katera mora biti strašnejša nego smrt. Podolija je opustošena, jaz sem pobila, njeno vojsko, požgala mesta in Korosten, kjer je j car Igor padel od tvoje roke, zravnala z zemljo." »Ni mogoče", vikne Mak tožno. »Tako je", potrde Derevljani, ki so bilijri Olgi zasužnjeni. »Tako je", ponovi carica, a tebe, izdaja hočem tako kaznovati, da preživiš padec in sn moto svoje domovine. Ti boš moj suženj, ne, še I manj, žival, katera se vlači po svetu in katero I sme vsak, kdor jo sreča, udariti. Učinite, kakor| sem ukazala." Strašna žena dade na to derevljansken knezu odsekati roke in noge in je moral cel ča»J svojega življenja pod njeno klopjo jesti in pobi rati kose z jezikom. Olga pa je vladala v imen Svetoslava, nedoraslega sina cara Igora, mnogi let modro in krepko ter bila v stanu, da je jevskim Rusom nadomeščala junaškega vlada Zemlje, ki so spadale pod njeno vlado, so cveti blagostanja in sreče. Navdušena od grških duhovnikov za nauk Kristusov, se poda v Carign da be bolj pouči in leta 935. se da krstiti. Umrla je leta 969., objokovana od svojii Veliki ruski kronist Nestor jo je nazival „spa teljico", povest »modro", njen narod »zvito", i cerkev »sveto". oži tik pred Prešernovo slavnost, da se učiteljstvo more udeležiti te slavnosti. Poročevalec g. Perko. Delegacija „Zaveze" izreka vodstvu družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani svoje ogorčenje nad tem. da ni smatralo „Zavezineil uprave vredne, odgovoriti ji na prošnjo, naj se v prihodnje volijo v vodstvo družbe tudi zastopniki izmed ueitiljstva. , Poročevalec g. Fran Cvetko. ■ Nato je poročal „Zavezin" blagajnik o ra-tdskem stanju in posamezni upravniki o stanju Ul ..Zavezinih" listov. Ker bi to širje občinstvo K zanimalo veliko, ne priobčujem računov, kašo delegati dobili tiskane v roke, koga bi j utegnilo zanimati, lahko bode iste pregledal v .Učiteljskem Tovarišu". T Letni doneski „Zavezinih" članov se povili od 40 vin. na 50 vin., oziroma od 15 vin. j« 25 vin. Določil se je tudi spored za jutrajšnjo glavno lovanje in čas za prihodnjeletno skupščino, ise vrši o binkoštih. Volitev upravnega odbora imela je sledeč I f Predsednik: g. Luka Jelene, učit. v Ljubljani. ! I. tajnik: g. Česnik Dragotin, nadučitelj v iežaku. I. blagajnik: g. Luznar Franc, nadučitelj v rimskovem. Odbornikom za Kranjsko se izvolijo: -g. Šega Janez, učitelj v Šmartnem pri Litiji; s. Bežek Juraj, nadučitelj v Ljubljani: g. Dimnik Jakob, nadučitelj v Ljubljani; za Štajersko: g. Gradišnik Armin, nadučitelj v Celju; g. Kocbek Fran, nadučitelj v Gornjem gradu; g. Strmšek Alojz, nadučitelj v Medvedovem In; za Primorsko: g. Anžlovar Miroslav, nadučitelj v Boljuncu: g. Brginec Anton, nadučitelj v Povirju; g. Križman Ignacij, nadučitelj v Dornbergu. G. Kranj c iz Celja predlaga, da bi se „Za-ezina-' zborovanja ne vršila vsako leto, ter predlog makne, ker je bila velika večina proti temu; rugi predlog, da se pravila pregledajo in predajo. G. Jakše predlaga protest: „Zaveza avstr. jugoslovanskih učit. društev" Jločno protestuje proti netaktnemu obnašanju idzornika gosp. Bellarja, s katerim je omenjeni pspod kot c. kr. nadzornik žalil v skrajno za-itljivem tonu v službi osivelega in za slovensko jstvo velezaslužnega ravnatelja gosp. Lapajneta poživlja merodajne faktorje, da napravijo m slučajem konec enkrat za vselej. _ G. Perko pravi, da tudi ha Štajerskem! je A tak nadzornik, ki njemu podrejeno učiteljstvo iaira ■ in predlaga dodatek, da se tudi nadzorniku fDreflaku istotako izreče ogorčenje. G. Ferluga podpira to in pravi „Eden za rse, vsi za enega". Soglasno sprejeto. Predsednik opozarja delegate na velike zasluge urednika „Učit. Tovariša" g. Gangl Engel-irta in mu v imenu učitelj stva poda zlato uro 'erižico. Burno odobravanje. Nato sklene predsednik delegacijsko zbo-"rovanje. Pulj, dne 15. avgusta 1905. Po delegacijskem zborovanju smo se delegati razšli po različnih gostilnah na kosilo. Proti 2. uri sestajali smo se v krasnem vrtu hotela Belvedere. odkoder smo šli k arzenalu. Točno ob M so nas pustili vanj. Tri ure so nas v od-teMi vodili po širnem arzenalu in nam razkazovali inamenitosti. Videli smo res prav zanimive reči: ladjedelnico, razne delavnice, vojne ladje (Mi smo na oklopnici „Kronprinz Erzherzog M>lf"), vojni muzej itd. Res hvaležni smo lahko mornariški oblasti, ki nam je dovolila brezplačno si ogledavati te posebnosti. Nadalje smo si ogledali amfiteater in druge zanimivosti Pulja. Zvečer je priredila „Zaveza" svojim članom in gostom na širnem vrtu hotela Belvedere koncert. ; Svirala je neumorno in izborno godba mornarice, liiasne komade je ista proizvajala, med temi tudi precej slovanskih. Ad hoc sestavljen moški pevski zbor učiteljstva pa je zapel več naših pesmij. Glavno zborovanje. Učiteljstvo se je zbralo v dvorani hotela Belvedere ob 8. uri. Predsednik g. Jelene pozdravi navzoče s burno sprejetim nagovorom: „Slavni zbor! Vas vse, ti ste se zbrali danes iz pokrajin: .... kjer Drava deroča, kjer Sava valove bistre vali, kjer Kolpa šumi in jaderna Soča k Jadranskemu morju peneča hiti pozdravljam najprisrčnejše. V drugič zboruje danes Zaveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev na tleh kršne Istre. Na avstrijski Rivieri, v svetovnoznani divni Opatiji smo se bili sešli v prvič 19. in 20. avgusta leta 1896., da smo podali roko hrvaškim učiteljem istrskim. Ob isti talin priliki smo bili sklenili iskreno pobratimstvo: nič več naj ne bode mej med nami, temveč veže naj nas isti stanovski ponos in ista bratovska ljubav, spoznajmo se, nele po obrazu, ampak tudi po srcu in duhu. Zagotavljali smo si: Vaši napori, bratje Hrvati, so naši napori, Vaše težnje, naše težnje. Zvezda vodnica vsemu našemu stremljenju pa bodi: napredek ljudskega šolstva, svobodna šola v blaginjo ljubljenega naroda in svobodno, svobodomiselno ter gmotno dobro podprto učiteljstvo. Ta vzvišena misel nas je bila zedinila v bratsko slogo s hrvaškimi tovariši, s hrvaškimi brati. Tem nazorom je ostala Zaveza od tedaj do danes zvesta, s tem programom je prišla tudi danes v Pulj. Nato je govornik omenjal boj političnih strank na Kranjskem ter nadaljeval: Tužni so časi za nas in naše ljudsko šolstvo. Sami stojimo sredi planjave v silovitem boju. Svobodomiselne stranke, ki so ustvarile novodobno šolo in poklicale naš stan v življenje, stoje malomarno ob strani in nas puste v obupnem položaju. Vendar ne obupajmo! Vzgojimo plemenito, drzno in svobodomiselno ljudstvo! Le v svobodomiselnem narodu je doma plemenitost srca in duha. Iz tega naroda bodo izšli možje in prišli v legislativne zastope, ki bodo dali tudi nam, kar nam gre, po pravici in zakonu . . . Tedaj pa bode razgnal svež veter prosvete goste, neprodirne megle nazadnjaštva iznad naših lepih pokrajin in prisvetilo bo svetlo solnce napredka. Mi pa bomo vzkliknili z navdušenim srcem: Narod smo privedli iz teme k luči, z bojem k zmagi! In to bo naš veliki dan, dan zmage, uspeh našega velikega truda!"' Gromovito ploskanje in krepki Živio-klici so doneli po zborovalnici. kar je kazalo dovolj jasno, da je predsednik govoril vsem iz srca. Prečitalo se je pozdravilno pismo deželnega učiteljskega društva Goriškega, na kar je poročal g. Pavel Plesničar, nadučitelj v Marezigah pri Kopru: „0 peticiji na državni zbor za izboljšanje gmotnega položaja ljudskega učiteljstva (za prenaredbo § 55. državnega ljudsko šolskega zakona potom državne legislative)." Dobro je poročevalec utemeljeval svoje mnenje in sta se sprejeli soglasno sledeči resoluciji: 1. Vodstvo „Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev" naj stopi v novič v zvezo z vsemi avstrijskimi zavezami, da se reši že enkrat pereče vprašanje glede službenih prejemkov ljudsko-šolskega nčitefetva. 2. Vodstvo .,Zaveze avf »viških jugoslovanskih učiteljskih društev" naj deluje z vsemi močmi na to, da- odpošljejo vse zaveze v najkrajšem času enotne peticije na državni zbor glede uravnave plač ljudsko-šolskega učiteljstva, v katerih naj se posebno povdarja, da še § 55. državnega ljudsko-šolskega zakona z dne 14. maja 1. 1869, drž. zak. štev. 62 temeljito razjasni, oziroma popolni tako, da bodo vsi deželni zbori na jasnem glede službenih prejemkov ljudsko-šolskega učiteljstva, da bodo ti prejemki v resnici odgovarjali duhu imenovanega § 55. oziroma XI., X., IX. plačilnemu razredu državnih uradnikov, „Početki slovanskega šolstva v Istri v jožefinski dobi. V izbranih besedah je temeljito razpravljal profesor g. dr. Fran Ilešič. Zanimiva študija bode itak priobčena v tisku, zato ne bodemo poročali o posameznostih. Vsi udeležniki zbora so z veliko vnemo in pazljivostjo sledili besedam učenega profesorja. In nismo kmalu slišali takega navdušenja med slušalci, kakor danes, ko je končal govornik. V imenu istrskega učiteljstva se je zahvalil govorniku g. Rajičič hrvaški učitelj. „0 odpravi krajevnega plačilnega sistema v Istri". Poročevalec g. Miroslav Anžlovar, učitelj-voditelj v Boljuncu. Soglasno so bili sprejeti njegovi stavki, ki imajo vsebino: Učiteljstvo obsoja obstoječi krajevni plačilni sistem v Istri kot neumesten, krivičen, škodljiv in poguben za istrsko učiteljstvo. Tudi krajevne doklade v Istri so radi neenakomerne razdelitve neprimerne. Izreka se pa in toplo priporoča dež. zboru in c. kr. dež. šol. svetu na skorajšnjo odpravo krajevnega plač. sistema in uvedenje edino pravičnega osebnega plačilnega sistema po službenih letih. Zavezi se nalaga vse potrebno ukreniti. Resolucije: I. Slovensko k; istrsko-hrvaško učiteljstvo, zbrano v Pulju na glavni skupščini „Zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev" protestuje proti nezakonitemu postopanju laške gospodovalne stranke glede ljudskega šolstva hrvaškega in slovenskega naroda v Istri; II. zahteva od c. kr. vlade pravično uravnavo hrv. in slov. ljudskega kakor tudi srednjega šolstva; III. naroča vodstvu „Zaveze", da poda slovanskim klubom avstr. državnega zbora jasno sliko vsega istrskega šolstva s zahtevo, da naj smatrajo to vprašanje kakor glavno točko slovanske vzajemnosti. Te resolucije je utemeljeval g. Šega Janez, učitelj v Šmartnem pri Litiji in so bile iste soglasno sprejete. G. Rajičič je v imenu hrvaškega učiteljstva razpravljal o razmerah hrvaškega učiteljstva napram slovenskemu in med seboj. Govorili so razni govorniki in nekateri zelo ostro. G. Gangl predlaga resolucijo: ,.Zaveza učit. društev" zbrana pri svojem glavnem zborovanju v Pulju, priznava potrebo preosnove in podpore istrskega ljudskega šolstva in dosti temeljite in nujne regulacije učiteljskih plač. Da se to dvoje dožene čim prej, naj stavijo tisti poslanci, ki jim bije srce za narodno bodočnost in za povzdigo njegove kulture, takozvani Šusteršičev klub v državnem zboru, da tako dobe za narodno delo prostS roke in dokažejo, da so v resnici prijatelji šolstva in učiteljstva. Nato zaključi predsednik skupščino s vzklikom: Bog živi hrvaško in slovensko učiteljstvo! Ogrski Slovenci. Izmed 1,450.000 Slovencev, kar nas je vseh skupaj, sta zlasti dva dela izročena najbrezobzir-nejšemu raznarodovanju: 40.000 beneških in 74.535 ogrskih Slovencev. G. A. Trstenjak je izdal nekaj podatkov o ogrskih Slovencih, ki zaslužijo, da se ozremo nanje. * Ogrski Slovenci so popolnoma zapuščeni, ker so vse šole mažarske, ker nimajo slovenskih duhovnikov in ker jih vsa njihova okolica sili v mažarščino. Mažari so od Slovencev dobili imena in besede, a zato jim jemljejo njihovo narodnost. Pusta, ki ji je dal Slovenec ime. je pomažarjena, in mažarščina prodira v nekdaj slovenskih krajih do domačega ognjišča. Starši govore med seboj še slovensko, a otroci slišijo v šoli samo mažarski jezik; tam jih nauče zaničevati materinščino. V šoli pevajo otroci himne na magyarorszag, kot da je ta edina prava domovina človeška. Zdaj že zna povsod vsa rodbina mažarski jezik. Med seboj še govore slovensko, a se sramujejo tega jezika proti tujcem. Edino še molitev v domači hiši je slovenska, ker se otroci uče v šoli in v cerkvi mažarskih molitev. Tudi na pokopališčih so se že popolnoma umaknili slovenski napisi mažarskim. V šurdanski okolici so Slovenci že izginili kot narod. Ista usoda jih čaka v šomodski, železni in zaladski stolici. Kuzmičevih Slovencev ni več, in podobna usoda čaka tudi Hrvatov v teh krajih. Mažari pripravljajo sedaj nov udarec na Slovane in dfuge nemažarske narode na Ogrskem. Skleniti hočejo nov šolski zakon, ki bo uvedel v vse šole izključno le mažarski jezik, tako, da bo pomažarjevanje otrok postalo zakonito. Zdaj se dobi še slovensko in hrvatsko prebivalstvo ob vsej zapadni meji ogrske države. Od Dunaja proti Nežiderskemu jezeru, potem ob Muri, Dravi in Donavi tja do Zemuna se vleče dolga črta, ob kateri še životari slovanski rod. A ločen je od drugih slovanskih narodov in prepuščen brez brambe tujemu nasilstvu. Tu so našteli leta 1900 še: Slovencev 74.535, Hrvatov (z Reko vred) 188.552, Srbov 434.661. A ker nimajo narodnih pravic, in jim manjka organizacije, so brez dvoma izgubljeni. Naša dolžnost je, da tu pomagamo po svoji moči. Dolžnost slovenskih rodoljubov je, da stopijo v zvez.o z onimi kraji in da po zaupnikih izkušajo spraviti med ljudstvo vsaj nekaj slovenskih knjig in časopisov. Poljudne povesti, molitveniki,' narodni spisi bi morali najti svojo pot med ogrske Slovence, da zbude v njih narodni čut in ga obranijo. Priporočamo zlasti štajerskim • Stovencem, ki so sosedje teh naših zapuščenih bratov, da obrnejo svoj pogled tja čez mejo in iščejo stika z ogrskimi Slovenci. Dolžnost nas vseh bo potem, da z združenimi silami kaj storimo, drugače izgubimo po svoji krivdi zopet važen del svojega naroda. * Slovenci v šomodski ž n p a n i j i n a Ogrskem. Zgodovinska, narodopisna in književna črtica. Napisal A. Trstenjak. V Ljubljani 1905. Slovenskim rodoljubom! ,.Bodočnost" je sklenila ustvariti potujoče ljudske knjižnice in to za začetek dve. Uvažuje veliko važnost knjižnic vobče, posebej pa takih potujočih knjižnic, ki se dajo z majhnimi stroški premestiti v kraje brez vsakega bralnega društva, ali pa v take kraje, ki so v narodnostnem oziru zelo izpostavljeni, se je lotila ..Bodočnost" tega za njene gmotne razmere zelo težavnega dela. Upamo trdno, da pogleda vsak zavedni rodoljub v svojo knjižnico in nam pomore z nekaj knjigami, v prvi vrsti seveda z leposlovnimi, ali pa z denarnim doneskom. Koliko knjig leži po omarah zaprašenih — mnogokrat celo neraz-rezanih! — ki bi lahko zasejale mnogo dobrega zrna med ljudstvo! Sezite ponie in nam jih pošljite! S tem pomagate naložiti glavnico, ki bo prinašala neprecenljivih obresti. Ljudstvo splošno rado čita in čim več čita, tem više se dvigne njegova izomika, ki je pri pogledu na mogočne sosede in žalostne naše notranje razmere edino najboljše sredstvo za naš narodni obstanek. Ne pomagajo nam blesteče fraze pri volilnih govorih, niti šumne veselice, pri katerih za trenutek pri kupici visoko vzpla pola narodna zavest, da potem pade v staro zaspanost nazaj: pomaga nam le temeljita iz-omika priprostega ljudstva, in v to svrho so potujoče ljudske knjižnice neizmerno prikladne. Pripomnimo še, da se po pravici po stanju knjižnic in številu prečitanih knjig sodi kulturno stopnjo dotičnega naroda. Obračamo se tedaj do vseh rodoljubov, da pomagajo mlademu društvu in njegovemu nesebičnemu, koristnemu delu. Vsako najmanjše darilce nagradi obilen uspeh. Pošiljatve vsake vrste naj se blagovolijo nasloviti na iur. Arna Pirnata, tajnika ,.Bodočnosti"' v Ormožu. J. Lisničar, t. č. predsednik. Slovenci l podpirajte samo narodne trgovine in obrti v Celju! Sokolski vestnik. — Po svetlem sledu. (Konec.) Naravno je, da Tyrš zaupajoč v nepretrgano delo, ni pričakoval pomoči od nikoder, ampak da mu je bila zapoved moči in čvrstosti: samopomoč. ,.Ne čakajmo čudežev, samopomoč je geslo nad vse rešilno in preiskušeno"', pravi Tyrš in navaja bajko o grškem vozniku, ki mu je voz obtičal v močvirnih tleh. Prosil je pomoči vse bogove, prosil ječaje tudi silnega Herakla. In silni Herakles se je prikazal. Toda ni izvlekel voza, ampak zagrmel vozniku v sluh in dušo ohablo: „Poženi konja in upri se sam!"' In zgodilo se je. Spojene moči so se odločno napele in kmalu je imel voznik s svojim vozom in konjem trda tla pod seboj in vozil hitro proti cilju. „Upri se sam! Tako je čutil, tako kliče k nam čvrsti junaški grški narod, isti narod, ki je tudi v stroki telesnih vaj sijajni naš vzor in vzgled." Tyrš pa se ne zadovoljuje s samim delom, ampak zahteva razen njega tudi še plemenite tekmovalnosti, tekmovanja pri delu za najvišjimi cilji: zahteva dalje prizadevanje, učiti se, kjer je le mogoče. Ni pa zadosti z energičnim d^lom samo pridobivati, treba je tudi obdržati. „Kar si z vadbo pridobil, to ti naj ohrani nravno in zmerno življenje. Kdor z nenravnostjo uničuje čilost in moč svojo, ki jo je dolžan domovini, ta ni pravi Sokol, ta ne spada pod naš prapor. Strogost in čistost nravi pred vsem krasi Sokola. Za resne in težke smatra Vaniček te besede Tyrševe danes, ko se bo kmalu na zmernega in nerazkošuega človeka kazalo kot na zaostalega bedaka, ki ne razume življenja v smislu gesla: „Carpe diem!" „Enakost, svoboda, bratstvo!" To geslo velike revolucije je imelo v Tyršu navdušenega glasnika: ,.Ljubimo enakost, ljubimo svobodo! Suženjsko razmerje se ne zlaga z zavestjo moči in moške časti." Toda vedoč, kako često se gesla ne razumejo, kako mnogokrat se pojmi zamenjavajo, Tyrš takoj razlaga: „ Svoboden biti v družbi, je, le njen zakon nad saboj pripoznavati, toda ob enem se temu zakonu iz lastne volje povsod pokoravati. Kjer ni reda in svobode, trajne in osigurne prostosti. Prosto bratsko in enako občujmo med seboj, delujmo v svojih društvih, toda učimo se tudi vsak dan v korist potrebnega reda sebe obvladovati, osebnost podrejati stvari in celoti v korist. Ni morda nobenega sestavka Tyrševega, kjer ne bi bila izrecno ali posredno izražena ideja gorečega rodoljub j a, ljubezni do domovine, ki jo smatra za največjo prožilo telovadnih teženj. Zlasti izpodbuja Tyrš tudi ženstvo, naj podpira Sokole v njih rodoljubnem delu: „Ni ga splošnega, vse vnemajočega rodoljubja, kjer ga ni vcepljala materina beseda, in gorje narodu, v katerem žene ne cenijo teženj mož. Bodite nam v podporo pri našem prizadevanju ... Izpodbujajte obotavljalce, opominjajte lene, da, smem to reči, želel bi si, da bi se vaša naklonjenost odvračala od vsakega, ki ga vsled njegove krivde manjka v sokolskem krogu." Na tretjem temelju Tyrševega delovanja, na katerem vzrašča najmogočnejši činitelj njegovega duševnega življenja (estetika — krasoslovje) pravi pisatelj, da ne more širje govoriti, ker ni strokovnjak v tej stroki. Pisatelj priporoča vsem bratom globočjega prepričanja sokolskega, da bi pozorno prebrali Tyršev prelepi članek ,, Telovadba v este-tičnem pogledu," potem bodo zares pojmili izrek grškega Kritobula: „Pri vseh bogovih prisegam, da hočem biti rajše krasen, nego kralj Perzije! „Toda tega vsega," zaključuje Vaniček, „ni moči razbirati; Kdor je dober Sokol, beri sam! Pa docela porazumeš misel sokolsko in bode ti toplo v duši in bode ti toplo v srcu." Domače in druge vesti. — Celjsko politično društvo „Naprej" priredi v najkrajšem času celo vrsto shodov v celjski okolici, da na ta način začne z organizacijo naših narodnih vrst, da polagoma ves narod združi v trdno bojno falango, ki bo stala v bran in odbijala nemško gospodarstvo. Gre se nam v prvi vrsti za to, da pridobimo ljudstvo neomajno za svoje narodne cilje, za gospodarsko osamosvojo našo. Železo je treba kovati, dokler je vroče po tem reku hoče delovati „Naprej"; v tem razburjenem času. ko so celjski renegatje tolovajsko napadali slovensko last, plameni ogorčenje v vseh slovenskih srcih zoper grozodejstvo in zločinstvo celjske poulične črede in njenih pastirjev, najvišjih glav. — Imenovanje c. kr. uradnikov za Celje in Slovenci. Gleispach je zopet poslal v Celje k okrožnemu sodišču adjunkta vsenemškega mišljenja iz Ptuja, dr. Friderika Bračiča. Konkurz se za to mesto ni razpisal, ravno tako malo, kakor za mesto adjunkta g. Eojic-a. Slovenskim adjunktom je bilo potegovanje za obe ti mesti," na katerih sedita gospoda slovenskih imen, pa nemških src, zaprto. Tako so brez konkurza sem spravili sedanjega državnega pravdnika in enega njegovih namestnikov. Potem pa kriči „D. W.", ako kak ubog davčni uradnik v Celje pride. Svetniški gremium okrožnega sodišča do ene glave nemški, državno pravdništvo čisto nemško, okrajno glavarstvo skoro tako, no — in naši poslanci se pa sami med seboj trgajo, da vlada lahko stori, kar hoče! — Volitve v slovenjegraški okrajni zastop. V kuriji veleposestva so zmagali Slovenci pri volitvah v slovenjegraški okrajni zastop. Doslej je štel 16 Slotefteev in 16 Nemcev; ker bodo kmečke občine nedvomno si izvolile slovenske kandidate, je slovenska večina v tej važni kor-poraciji zagotovljena. Naprej, zastava Slave! — Iz Slovenske Bistrice. V našem mestu je pred kratkim otvorila tvrdka I. Smeh trgovino papirjem in galanterijo; tukaj je dobiti narodne kolke, pisni in cigaretni papir naše šolske družbe, kakor tudi najnovejše razglednice, izdelane le pri slovenskih in čeških tvrdkah; takisto je tam ve-ika zaloga vseh šolskih potrebščin. Zatorej priporočamo to narodno trgovino Slovencem iz mesta in okolice najtopleje. — Ravno tako priporočamo narodnega čevljarja g. Cvahte-ja, ki si je s svojim solidnim in cenim delom v kratkem času pridobil splošno priznanje. Podpirajmo ga vsi brez izjeme, kajti sramota bi bila, če bi puščali naše ljudi na cedilu, ohole nasprotnike pa bi z našim denarjem sitili. Končno še opozarjamo na narodna trgovca g. Pinterja na zgornjem in g. Lasbaherja na spodnjem koncu mesta. Zaplenjeno! potem bo Bistrica ne samo po imenu, ampak tudi po svojem značaju res Slovenska Bistrica. — Nemški „poštenjaki". Če se kje na vasi fantje malo stepo, že kriče nemški listi o slovenskih roparjih in morilcih. Ob vsaki priliki imenujejo Slovence zločince. O nemških hudodelstvih pa molče. Kaj poreče ,.D. W." k naslednjemu: Dr. Weitlof, sin nedavno umrlega predsednika nemškega šulferajna, je bil advokat v Warnsdorfu. Te dni pa je nenadoma pobegnil in sicer zato, ker si je prisvojil precej denarja svojih klientov, in ga zdaj ni mogel povrniti. Vloženih je proti njemu več ovadb; neki ženi n. pr. je na ta način poneveril 15.000 kron. To so poštenjaki, to! — Nekaj krepkih na naslov celjskih nemških izzivačev. Kamniški „Novi List" piše: O priliki slavnosti za zidanje „nemške hiše" v Celju se je celjski občinski svetnik dr. Evgen Negri povzpel do tako gorostasnega žaljenja in izzivanja nenemških narodnosti v Avstriji, da se je zdelo preveč celo pevcem ..Schubertbunda", ki so prišli v Celje pet in ne politizirat. Ta človek Negri j v svojem zabavljivem govoru očividno namigavi Nemcem na severu in jugu, naj se stisnejo eno vsenemško celoto in v krvavem bojupobijej vse, kar ne diha in ne čuti nemški. Ta ponen čeni .... se celo pri tej priliki ni mogelzdržal da bi surovo ne lagal o podpiranju Slovanov strani vlade, katera jim po njegovem kar vsiljuj vseučilišča in vsakovrstne druge šole, Nemce j prezira in jim šiloma hoče iztrgati iz srca narodi čut V kako luč se je s svojim nemštvom stat ta človek, pa kaže najbolj njegov pozdrav. M g je v imenu „Siidmarke" izrekel dunajskimpevcen Dunajski pevci dobro vedo, da to društvo štreni edino za tem, da iztrga Slovencem zadnji bščei materinske zemlje in zasadi v to zemljo -pski prapor. To je tudi jako razločno povedali^ društva „Schubertbund" Čeh Jakš, ko je dejal: ,.Mi Nemci nočemo ničesar od druzih narod« mi ne hrepenimo po tujem blagu, pa tudi drog naj puste nam, kar je našega . . ." Te besede si morali zapomniti celjski prusaki, katerih edii namen je, sleči nam srajco s telesa in nas preguti z rodne zemlje. Te besede naj bi si zlasti vali srcu, ako je sploh ima, nemški Negri. ko jen ravnost pozival na krvavi boj Nemce z juga severa, da se „osvobode neznosnega jarma"1, tj da padejo kakor deroči volkovi v slovansko čredi in io razmesarijo. Pri tem mesarskem dek| naj jim doni nemška pesem. Fej, stokrat feji sram vas bodi, krvoloki, ki pod krinko narodi svobode brusite krvavi meč za soseda, ki vami skrivi niti lasu, marveč ki vam dela krivico s tem, da diha božji zrak na svoji s krvavii žulji si pridobljeni zemlji, po kateri iztegnje svoje poželjive kremplje! — Kako se v Celju konfiscira! Predzadi številko „Domovine" je državno pravdništvo nam zaplenilo. Ob pol 6. uri sta urno, kot bi jop! nesel vihar, prihrula dva sluga v našo tiskar^ in hop, nikdo se več ni snel pritakniti zaplenjenih izvodov. Nato pa sta šla v mesto in pre-žala na raznašalca našega lista, dokler jima ni prišel v pest. Pobrala sta vse izvode po trafiki in Zvezni trgovini, da bi se ire širil uporni di V sredo pa je bila zaplenjena „D. Wacht" vsled skrajno hujskajočega članka, ki naravnost \mn k bojkotu in z vsem terorizmom, ki je na m-polago temu razbojniškemu listu, grozi celjskem prebivalstvu. Ta konfiskacija pa se je zvršilav sredo zvečer ob pol 9. uri, ko je že zdavnaj lahko vsak naročnik dobil ta list v roke, ga je pošta že razposlala na vse strani, ker ga pred 7. uro odda ekspedicija na pošto. Torej kakšei namen je imela ta konfiskacija? Edino ta, daje državni pravdnik storil uslugo celjskemu revoIw .žurnalu, da je, opozoril občinstvo na oni hujskajoS* članek. To je vendar očitna pristranost, prozoren manever! — Glasilo celjskih renegatov in cestnik razbojnikov ,,D. Wacht" se po svoji navadi zopet nesramno laže, češ da mi preklicujemo, kar smo pisali o nemških gospeh. V tem oziru nimam« prav nič preklicati, ker nemških dam nismo niti omenjali, o nemčurkah pa smo pisali z veliko rezervo in taktnostjo. Naše besede pa „D. W.1 lažnjivo tolmači in spravlja, take gorostasnosK na dan o nemških damicah, da ni čuda, ako ji obliva rdečica. Jako lepo luč na celjske Eve meče „Poslano" v zadni vahtarci; v njem „w deutsche Frau" obeta še 50 kron vrhu zadnjft obljubljenih 200 tistemu, ki pove ime našega dopisnika o celjski komediji. Kdo bi mislil, da ima Celje takšne damočke! „D. Wacht" jih grdi in sramoti, da je strah, zato pa one - vihte pesti in obljubljajo nagrado na glavo našega galantnega sotrudnika. Junaška heroinja pa slednjič še pristavlja sicer zelo mistične besede . . in unsere Hande fallt". Mi si to ne vemo drugače raziožiti, kakor da celjske nemške gospe nameravajo naiS dopisnika prijeti za lase, ali pa mu celc spraskati oči. Mi ga torej najnujnejše svarimo in opozarjamo na pretečo nevarnost! O, te amaconke! — Nadležni mrčes „obad". V VodnjjS ulici pa se nahaja neki kleparski mojster . imenom „Obad", ki istotako kot nadležni mfm njegovega imena nadleguje ljudi. Ta mojster Obad je Hrvat, sedaj pa je deutsch gesinnt, je nemški „profesenist". Ko je kritični pondeljek zvečer divjala in besnela celjska nemška višja garda pred „Narodnim domom", divjal je sitni Obad po Vodnjaški ulici ter psoval Slovence naj-nesramnejše, med drugim izrekel, naj vse Slovence strela pobije; tako ta nemški „profesenist". Zaplenjeno! — Slovenski kleparski mojster $ gospod Kregar. — Politično društvo ^Naprej" je razposlalo na vsa županstva na Spodnjem Štajerskem vabila, da pristopijo kot redni člani. Zvedeli smo od posameznih občinskih predstojnikov, da niso prejeli dotičnih vabil. Da bodemo mogli zasledovati, kdo je zakrivil, da se vabila niso vročila, naslovljencem, (občinski tajniki ali c. kr. pošta), prosimo vse tiste občinske predstojnike, kateri niso prejeli našega vabila, da nam to takoj pismeno naznanijo. Obenem vabimo tiste župane, ki svojega pristopa še niso javili društvu, da to nemudoma store, ker se bode kmalu vršil občni zbor. — G. dr. Iran Dečko, ki se je mudil v sanatoriju v Gradcu, se v kratkem vrne zdrav in čil v Celje: zdravje se mu je vrnilo popolnoma. Želimo, da bi se zopet z novo močjo poprijel narodnega dela, katerega je toliko ravno v Celju, kjer pa se vsak kolikor mogoče odteguje. Razmere zadnjega časa nam to lepo svedočijo. — Narodni kolek in celjska pošta. Doslej jo neznan uradnik na celjski pošti, ki mora posebno se odlikovati po nemški zagrizenosti, v svoji nadutosti ni hotel videti, da je neka dopisnica, kolekovana z narodnim kolekom, bila zato tndi odposlana kot. pismo, torej opremljena z desetvinarsko znamko. Ne smel bi torej po poštnih predpisih nakazati nikake globe; ker pa je ta uradnik nekakšen brenčeč German, in udarjen s slepoto, je seveda ravnal zoper poštni predpis. Bomo že skrbeli, da se takšni ljudje pouče. — Nazaj! Pod pokroviteljstvom štajerskega t kr. namestnika Clary-ja je v Gradcu osnovana ektna loterija, katere čisti dobiček je namenjen jerskemu „Notstandsf ondu ", društvom za oskrbo ožcev in nepreskrbljenih otrok in društvu za avbo bolnišnic jetičnim. Lep in plemenit namen! oda tudi tukaj se vidi pristranost graških gospodov. Te srečke se ravnokar razpošiljajo po naši deželi. Čudimo se, da ni na njih niti ene besedice v slovenščini, četudi je ta drugi deželni jezik. Naše kronce bi radi, da bi pa vsaj nekoliko upoštevali naš jezik, tega pa ne. A ne samo to! Za okras se ob obeh straneh vije veja hrastovega perja in želoda. Tako tedaj! Na to pristranost imamo samo en odgovor: vse te srečke nazaj, odkoder so prišle. Če nečejo v Gradcu upoštevati nas in našega jezika, zakaj pa nam še take tiskovine usiljujejo. Vsak naj na pošiljatev napiše, da jih zato ne sprejme, ker so take. Ne bodimo malosrčni. Naše postopanje bodi radikalno. Kaj bi neki storili Nemci, če bi jim poslali mi samoslovenske srečke, saj še dvojezičnih ne marajo. Bodimo možje! Proč tedaj s temi srečkami! — Odhod ni co gospodu Ivanu Pregradu priredila je v petek Celjska čitalnica in druga narodna društva v gostilniških prostorih „Narodnega doma". Zbralo se je lepo število narodnega občinstva in napivalo odhajajočemu, kateri je bil flolgo vrsto let član in tudi odbornik različnih tukajšnih narodnih društev. G. Ivan Pregrad otvarja s 1. septembrom v zvezi z g. Iv. Čer- ' netičem v Gorici novo trgovino manufakturnega in modnega blaga. Želimo mu vso srečo! J — Darilo. G. Ivan Gerjevič, veleposestnik iDobovi je podaril za Žalski odsek ,.Celjskega Sokola" pet kron. Iskrena hvala. i — Pojasnilo. Gospod Karol Kos, potovalni uradnik ,.Donave", ni identičen s Kosom, Mri je pri demonstracijah nahrulil neko gospodično, kar smo omenjali v eni zadnjih številk., — Imenovanja. Za sodnijske tajnike so imenovani: sodni pristav Alojzij Žebre v Radovljici za Ljubljano, sodni pristav dr. Anton Sku-movic za nadsodišče v Gradcu. Za okrajne sodnike so imenovani: sodni pristav Franc Regally v Kamniku za Metliko, sodni pristav dr. Jakob Doljan v Črnomlju za Žužemberk. Za namestnika davnega pravdnika se imenujeta sodna pristava t Anton Kremžar v Ljubljani in dr. Theobald lonig v Gradcu za Celovec. Prestavljen je okrajni sodnik Avgust Modrinjak iz Žužemberka v Maribor, sodni pristav dr. Friderik Bračič iz Ptuja v Celje in sodni pristav Adolf Ledenig od graškega dež. sodišča k nadsodišču v Gradcu. — Nolnčni mrk in sicer popolen bode dne 30. t. m., začetek ob 1. uri 53 min. 4 sek. poldne. konec ob 3. uri 10 min. 9 sek. Vidljiv bol« ta solnčni mrk v vzhodni polovici Severne Amerike, v severni polovici Atlantskega Oceana, v severni polovici Afrike, v Evropi in v zahodni Aziji. — Nemška kultura. 33letni posestnik Anton Eregger v Pirkhofu na Štajerskem je 591etnega ■Cestnika Fuchsa od tam napojil z žganjem, da je bil docela pijan, nakar je pričel ž njim svoje ,špase". Surovež ga je suval v rebra, v zadnjico, tepel ga je s palico, stopal mu z okovanimi čevlji ni boso nogo, metal ga ob tla, ruval mu brado in brke itd., dokler ni Fuchs zgubil zavesti. Mar še potem ga je Eregger tepel po nogah, ; usedel se mu na prsi in mu svojo palico porival v usta. Posledica tega mučenja je bila, da je Fkls umrl. Erreger pride pred porotnike. , — Na naslov c. kr. poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Gradcu. Dne 13. avgusta j 1905 sem oddal v brzojavnem uradu na Pragar-skem še predpoldne brzojav namenjen v Radeče pri Zidanem mostu z nujnim naznanilom. Brzojavka pa je po dolgem odpočitku še le ob pol 9. uri zvečer — tedaj po preteku devetih (!) ur — , srečno priromala — prosim ne v New-Jork, ampak . v Radeče pri Zidanem mostu. Predno sem napisal brzojavko, vprašal sem službujočega uradnika, ako bi jo hotel še dopoldne odposlati, čemur je pritrdil; ravno tako je po vpogledu v seznamek brzojavnih postaj potrdil, da je v Radečah brzojavni urad. Vzrok zakasnitve tiči torej brezdvomno V tem, da je brzojavka bila slovenska. — Vprašam javno c. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo v Gradcu, ali daje Slovencem nemške c. kr. uradnike zaradi tega, da se šalijo z nami, in ali je voljno, strogo preiskati naznanjeni slučaj. Tega nam ravno še manjka, da bi c. kr. uradniki v službi na tak brezobziren način kazali svoje sovraštvo do slovenščine. Zakaj imamo neki brzojavne urade, če se z navadno pošto dopisuje hitreje kakor z brzojavljanjem! — V komisijo za regulacijo Savinje pri volitvi dne 14. avgusta t. 1. je bil izvoljen griški župan g. Alojzij Šuler. — Na Dobrni je umrla dne 8. avgusta t. 1. ruska baronesa Ana Sibylla Zoge pl. Manteuffel. Bila je protestantka, in čeravno je najbližji pastor v Celju, ga ni bilo pri pogrebu. Zdi se, da je rodbina Manteuffel pač protestantske vere, ne pa protestantske politike. — Umrla baronesa je bila zaročena z avstrijskim poslanikom na angleškem dvoru. Bila je velika dobrotnica in prijateljica otrok. Vojniško mladino je vsak božič obdarovala s toplo obleke in drugim. Bila je tudi mladinska pisateljica. Pisala je v nemškem jeziku. Smrt na polju. V nedeljo je našel posestnik A. Vecej pri Št. Pavlu na neki njivi v kuruzi neznano žensko v nezavesti. Morala je tam ležati že več dni, ker je že bila polna črvov in žuželk. Vsi poskusi, da bi jo spravili k zavesti, so ostali brezvspešni. Hoteli so jo prepeljati v celjsko bolnišnico, a med potjo je umrla. — Brežice. Veliki koncert je priredila „Čitalnica" v korist družbe sv. Cirila in Metoda na prijaznem vrtu „Narodnega doma"' v Brežicah v nedeljo, dne 13. t. m. Mešan zbor „Čitalnice1' je pel pod vodstvom svojega vaditelja vč. gosp. Josipa Mešičeka več lepih pesmi in je žel splošno pohvalo. Pri koncertu je sodelovala godba c. in kr. pešpolka št. 16 iz Zagreba. Udeležba je bila velika. Častno število je bilo ljubih gostov iz Krškega, Sevnice, Radeč, Rajhenburga, Pišec ter Bizeljskega. Naši ljubi bratje Hrvatje so nas v častnem številu posetili. Kmetski stan je bil jako dobro zastopan, kar nas zelo veseli, ker se jasno vidi, da prodira narodni, duh. Tudi pod slamnato streho so srca, ki se vesele slovenske umetnosti. Milim gostom bodi srčna hvala za vso požrtvovalnost in njih čut vzajemnosti vseh stanov. — Društvo „Gospodar" v Petrovčali je imelo v nedeljo popoldne jako lepo uspelo ve-solico, kjer se je tamburalo, pelo in deklamovalo. Obiskana je bila prav dobro, zvečine od samih domačinov, ki so se imenitno zabavali, v kar je pripomogla tudi šaljiva pošta, metanje serpentin in drugo. Z veseljem pohvalimo one petrovške rodoljube, ki se trudijo, da „Gospodar'1 prireja takšne veselic«. To je pa menda v prvi vrsti ondotni gospod organist, ki vodi tamburaški in pevski zbor. Ob tej priliki postavljamo v vzgled vrle Petrovčane drugim okoličanom celjskim, kjer je tudi nujna potreba, da se ustanove podobna društva. Kje imajo vasi Leveč, Ostrožno, Hudinja, Škofja vas, Tremerje in druge kaj sličnega? Ali niso slovenski Celjani moralno zavezani, da se pobrigajo za rast in procvit narodne zavesti v najbližnji celjski okolici! Šele potem bomo v mestu hitreje napredovali, ako imamo okolico neomajno na svoji strani To se pa zgodi samo s sistematičnim delom. Danes pa moramo priznati, da se ravno v obližju Celja narodna zavest ne širi, da celjska okolica dobiva vedno bolj nemško lice! In kdo je tega kriv? — Vrtna veselica „Vranske Vile", v torek, dne 15. t. m. je uspela prav imenitno. Pevske točke so se izvajale pod spretnim vodstvom gosp. nadučitelja Kramerja v splošno priznanje in odobravanje vseh posetnikov. Veselico so tudi povzdignile ljubke pesmice impozantno zastopane „Edinosti" iz Žalca, ki je i tokrat pokazala, da ima na čelu marljivega pevovodjo, ki je kos svoji nalogi. — Od blizu in daleč zbrani gostje so se zabavali prav imenitno in le prehitro je prišla ura slovesa. „Vranski Vili" pa kličemo: Naprej! — Laški trg. Evo, kaj se nam piše: „Sa-monemški poštni pečat nisem vpeljal podpisani, marveč ga je vpeljal po nastopu mojega dopusta moj naslednik. Toliko v pojasnilo te zadeve, ki odvali od moje osebe tudi krivdo, da se „Domo-vina" ni dostavila „Bralnemu društvu" pravočasno. Kar se pa tiče drugih predbacivanj, se mi zdi popolnoma nepotrebno se zagovarjati, ker pisec onega članka moje osebe najbrže niti ne pozna. Nadpoštar v laških toplicah. — Trg Rečica. V noči o 13.—14. t. m. ob pol 1 uri ponoči je nastal v trgu požar. Pogorela je hiša s hlevom posestnika Ivana Terčak-a p. d. Mokrina. Da ni bilo vrle požarne brambe, pogorelo bi bilo poslopje do tal. To je v enem letu že 13. požar na Rečici. — V Lučah se zida nova, seveda slovenska dvorazredna ljudska šola. Podjetnik je tamošnji trgovec B. Ta dobiva vse železje za stavbo nove šole — ki se zida seveda z izključno slovenskim denarjem — od nemške tvrdke Rakusch v Celju! Torej v slovenskih Lučah podpirajo smrtnega sovražnika slovenskega ljudstva! Sramota! Treba bi bilo tamošnjim prebivalcem malo pokazati, kako se dela z njihovim denarjem! — Nesreča pred 100 leti v Novi Štifti na Štajerskem. Na veliki šmaren (15. avgusta) 1805 ob eni po polnoči je bila strašna ploha v gornje-grajski in tuhinjski dolini. Voda je odnesla vse mostove, zasula je s peskom, z blatom in s skalami nad en stot težkimi vse polje; v Snoviku je voda odnesla tri mline. V Novi Štifti je utonilo blizu 40 romarjev, ki so iskali zavetja v neki hiši. Romarji so bili iz Krašnje. »Tolovajska družba" na Vidmu. Okrožnemu sodišču v Celju so meseca maja, kakor smo že poročali, izročili 25 oseb, mož, žen in otrok iz Vidma. Obdolženi so bili več zločinov, tudi požiga, tatvine in celo umora. V noči od 9. na 10. maja je namreč pogorelo poslopje sester Pleterski v Vidmu. Pri tem sta zgoreli obe sestri. V Vidmu se je takoj razširila govorica, da sta bili sestri umorjeni, nakar so morilci, da zatro sled, zažgali hišo. Tudi se je pojavljalo takrat v okolici Vidma več vlomov in ljudstvo je menilo, da se je organizirala nekaka tolpa, ki izvršuje vse te zločine. Sum so potrjevale tudi izpovedbe dveh mladih deklic. Od 25 prijetih oseb, so jih več izpustili, 6 pa se jih bo v septembru zagovarjalo pred porotnim sodiščem v Celju zaradi umora in požiga. Osem članov te družbe se je pa 9. t. m. moralo zagovarjati pred celjskim okrožnim sodiščem zaradi cele vrste tatvin in vlomov. Ti so: 651etni posestnik Jakob Hrušovar, 261etni Janez Hrušovar, 53letni Blaž Stergar, 411etna Slavija Stergar, 311etni Florijan Bramše, 50letni Jožef Jagodič, 311etni Franc Omerza in 50letni Martin Omerza. Vsi obdolženci so odločno zanikali, da bi bili krivi. Jako čudno sta se obnašali obe glavni priči 161etna Frančiška Hrušovar in 15letna Marija Jagodič. Ti dve deklici sta poprej orožnikom naznanili umor ter trdili, da so storilci obtoženci. Frančiška Hrušovar je trdila, da je poslušala, kaj so se ti med seboj pogovarjali. Tudi tatvine je orožnikom prav natančno popisala. Ko je prišel orožnik k Hrušovarjevi hiši, mu je nevprašana dejala: „Aha, vi prihajate radi tatvin", in mu je vse povedala, kje so obtoženi kradli. Tudi mati Apolonija Hrušovar je dejala: „Hvala Bogu, da pride enkrat to hudodelstvo na dan '. Pri obravnavi pa nobena glavnih prič ni vedela nič povedati. Ko so ju opozorili na prejšnje pričevanje, sta se obe izgovarjali. Pred obtoženci sta se izgovarjali druga na drugo: „Ti si rekla". Sodišče je oprostilo tatvine vse, razun dveh, ki se jima je tatvina dokazala. Bramše je dobil 48 ur, Omerza pa 3 tedne zapora. Zanimiva bo porotna obravnava. Vojnik. V nedeljo, dne 20. avgusta t. 1. ob pol 4. uri popoldne se vrši na posojilničnem vrtu v Vojniku narodna veselica s petjem, tam-buranjem, šaljivo igro „Eno uro doktor", šaljivo tombolo in šaljivo pošto. Pri veselici je obljubilo prijazno sodelovati šmartinsko pevsko društvo. Kdor vejcako težko je narodno društveno izobraževalno delo ~ prr irasttr-trgih, -kjer primanjkuje narodnih delavcev, kjer nasprotniki z vsemi silami delajo v narodov pogin, nam potujčujejo v šolah našo mladino — ta se ne bo strašil pota, hitel bo v Vojnik krepit in bodrit tamkajšnje Sltfvence, da vstrajajo, napredujejo v delu. — Slovenke in Slovenci, v nedeljo v Vojnik! — Št. Jurij ob juž. žel. Tukajšnja moška podružnica sv. Cirila in Metoda ima dne 20. avg. o priliki svojega letnega zbora in v proslavo 20letnice glavne družbe lepo vrtno veselico pri „Cestnem Jožeku" v Vrbnem. Točno ob 4. uri otvori predsednik podružnice zborovanje. Zato se obrača odbor posebno do domačinov in okoličanov, da se zborovanja vdeležite točno in v najobil-nejšem številu, da pokažete drugim gostom, da se zavedate svoje narodne dolžnosti v popolni meri. — Po zborovanju nastopi nanovo sestavljen mešan pevski zbor s svojimi koncertnimi točkami, menja-vaje se s tamburaškimi. Spored je jako zanimiv in obširen. Med odmorom se bodo nudile občinstvu različne posebnosti in za majhno odškodnino se delili lepi dobitki. V vrtnem zatišju bode razkazoval poseben odsek v svojem domačem muzeju lične starine in izkopine iz okolice, kakor druge mikavne reči. — Da bi doneski postali zdatnejši in večji, je odbor sklenil, da se druga, bodisi osebna vabila ali plakati, ne bodo razpošiljali. Zato se obračamo tem potom na vsa slavna okoliška in domača društva, na naše stare in nove znance in prijatelje, da nas posetite 20. avgusta v najobilnejšem številu, kajti čim več nas bode, dosegli bodemo z manjšimi doneski lahko ravno največji vspeh. Pri slabem vremenu se vse vrši v notranjih prostorih. — Razpis štipendije. Okrajni zastop v Gornjem gradu je sklenil — kakor je naš list že poročal — razpisati štipendijo za učiteljiščnike v *^iesku 240 K. Prošniki, ki so pristojni v gornjem grajskem okraju, naj vložijo svoje prošnje, opremljene z zadnjim spričevalom pri okrajnem odboru v Gornjem gradu do 10. septembra 1905. Štipendist se mora zavezati z reverzom, podpisanim od svojih starišev, oziroma varuha, da službuje šest let v gornjegrajskem okraju kot učitelj, sicer bi moral štipendijo v celem znesku povrniti. Učiteljiščniki (samo moški) lahko študirajo na kateremkoli učiteljišču. — Šmarje pri Jelšah. Na sv. Roka dan je bil pri nas velik shod; ob tej priliki je prišlo v trgu pred neko gostilno do prepira in pretepa med dvema kmetoma. Neka žena se je potegnila za svojega moža in udarila s kamnom njegovega protivnika tako hudo, da je na mestu se zgrudil in obležal. — Ogenj. Dne 14. t. m. ob 2. uri ponoči je pričelo goreti v vasi Brezula pri Račjem. Zgorelo je sedem poslopij dvema posestnikoma. Rešili so le eno gospodarsko poslopje in eno hišo. Manjkalo je vode. — Sklep šole na mariborski sadjarski in vinarski šoli v Mariboru se je vršil dne 11. t. m. Zavod je štel minulo- šolsko leto 40 učencev, od teh je bilo 31 Slovencev in 32 sinov kmečkih posestnikov. Na deželne stroške je obiskovalo šolo 19 učencev. Šolo je dovršilo letos 18 učencev. — Iz ormožkega okraja. Pri učiteljskem zborovanju dne 3. t. m. je izreklo zbrano učiteljstvo svojemu zastopniku v okr. šol. svetu, g. nadučitelju Slancu, z večino glasov svojo popolno zaupanje; to je odgovor na napad na našega zastopnika v „Siidsteier. Pr." št. 54. — Gospod nadučitelj Slane je dosedaj nepristransko zastopal učiteljske interese v okr. šolskem svetu in upamo, da bo storil tudi tako v bodoče, ker bo edinole s takim postopanjem zaprl svojim klevetnikom usta. Omeniti še je, da se je zborovanje vršilo na Humu. Da se je sploh moglo zborovanje vršiti, se imamo pač edinole preblagi gospej Porekarjevi zahvaliti, ki je z veliko požrtvovalnostjo skrbela za naše telesne potrebe. Čast in hvala njej! — Sokolska slavnost v Ormožu bo začetkom septembra. — Ormož. V ponedeljek, dne 14. t. m. proti večeru je začelo goreti gospodarsko poslopje peka Grazarja. Slovenska požarna bramba je prišla prva na gorišče, ter je s pomočjo mestnega gasilnega društva po triurnem gašenju omejila ogenj, da ni bilo druge škode. Velika sreča je bila, da je bilo vreme mirno, drugače bi bil upepelil ogenj lahko velik del mesta, ker je poslopje bilo v sredini nakopičenih hiš. Ogenj je baje zanetila 17 letna slaboumna hčerka Grazarjeve gospodinje. — Mož, ki ve za zaklad. K gostilničarju Jožefu Majcenu v Mariboru je prišel neki Alojzij Haušel, pristojen v mariborsko okolico. Haušel je s prepričevalno besedo prepričal gostilničarja, da ve za velik zaklad. Gostilničar ga je prosil, naj ga ž njim deli. Haušel je v to privolil šele, ko je spil pijače za 5 K 50 v in mu je dal gostilničar 4 krone. Končno je pa Haušel ukradel gostilničarju še kovčeg v katerega naj bi dal izkopani zaklad in je pobegnil. * — Slovenke, kupujte kavo družbe sv. Cirila in Metoda! Družba sv. Cirila in Metoda je sklenila z g. Jebačinom, tovarnarjem v Ljubljani, novo pogodbo, vsled katere isti prodaja izsLva v prid tiraKb« sv. Cirila in Metoda. Segajte pridno po nji, zavedne Slovenke! Kava je ravno tako ukusna, kakor so druge kave nemških tvrdk. — Židje v Ljubljani. Pred 30 leti je bil v Ljubljani en sam Žid, sedaj jih je blizo sto. Dva nemška Žida iz Gradca nameravata otvoriti sedaj veliko trgovino v Ljubljani. Društveno gibanje. V Politično društvo »Naprej" v Celju ima v soboto, dne 19. t. m. zvečer ob 8. uri v čitalniški knjižnici v »Narodnem domu" redno odborovo sejo s sledečim dnevnim redom: 1. Odobren je. zapisnika zadnje odborove seje. 2. Poročilo tajnika. '3. Poročilo blagajnika. 4. Določitev dneva in dnevnega reda za občni zbor. 5. Slučajnosti. — Vojnik. V nedeljo, dne 20. avgusta ob pol 4. uri popoldne se vrši na posojilničnem vrtu v Vojniku narodna veselica. Vstopnina 30 vin. — Slovenska Bistrica. Vabilo. Vsi pevci slovenjebistriškega okraja se vljudno vabijo k zadnji glavni pevski vaji, katera se vrši v sredo, 23. avgusta t. 1. zvečer ob 7. uri v Slov. Bistrici v čitalniških prostorih za nastop pri slavnosti Cirila in Metoda. Tudi drugi pevci, dijaki, dobro došli. Zadnje in glavne vaje se sme udeležiti vsak, kateri hoče s pevci nastopiti. — »Izobraževalno društvo v Št. Janžu na Drav. polju bode imelo v nedeljo, dne 20. t. m. popoldne po večernicah svoj tretji občni zbor v šoli. Pri tej priliki bode predaval tudi mnogoza-služni potovalni učitelj gospod Bele o sadjereji. Sentjanževčani, udeležite se v obilnem številu tega zbora ter pristopite v častnem številu kot udje k bralnemu društvu. Odbor. Svoji k svojim! ^mmt Politični pregled. — Ločitev Norveške od Švedske. V Norveški se je 14. t. m. izvršilo glasovanje, kakršnega ne pozna zgodovina. Ljudstvu se je namreč prepustilo, naj se izreče, ali še hoče ostati v državni zvezi s Švedsko ali ne. 365.997 oseb je glasovalo za ločitev in le 182 glasov je bilo oddanih za zvezo s Švedsko. Iz 12 volilnih okrajev izid glasovanja ni znan. — Na dan 21. t. m. je sklican norveški parlament, ki odloči, ali naj postane Norveška monarhija ali republika. — Dogodki v Macedoniji. Balkanski odbor v Londonu je razposlal raznim macedonskim odborom, tudi v Belgrad in Atene, poziv, naj že vendar prenehajo z verskimi in plemenskimi boji, ki le ovirajo osvoboditev Macedonije, jemljejo celi akciji evropske simpatije ter pripravljajo neki velesili pot za okupacijo Macedonije. Vse narodnosti naj se temveč združijo k skupni osvoboditvi in reformnemu delu. — Rusija. Ustava. V ljudsko zastopstvo bodo smeli voliti kmetje za poslance le kmete. Poslancev bo 520, med njimi 90 kmetov. Ustavo razglase baje danes. Carju so predložili osem načrtov za oklic, s katerim se skliče državni zbor. Car je odobril načrt, ki ga je sestavil Pobjedonoscev. — V Rigi so povzročili vstaši 14. t. m. prekucijsko demonstracijo. Med vojaki in oboroženimi delavci je prišlo do boja. Ubitih je bilo 52, ranjenih pa 117 delavcev. Delavci so ubili enega kozaškega častnika in 7 kozakov. — Za Rusijo je letos nesrečno leto. Nesreči na bojišču in vstaji v državi grozi zdaj še tretji sovražnik: lakota. V 26 gubernijah je bila slaba letina. Popolnoma je ponesrečila letina v tulski guberniji, tej zakladnici za rusko žito. V odeški guberniji prosijo že zdaj pomoči. Tudi ob Donu se boje lakote. Sodijo, da nastopi letos hujša lakota, kakor leta 1891., ko je bila slaba letina v 20 gubernijah. Ustavni načrt se proglasi že v soboto, dne 19. t. m., na praznik Gospodovega preobrazenja, in bo obenem obsegal pomiloščenje za nekatere politiške in verske kaznjence. Ustavni načrt so sestavili Pobjedonoscev, Starinski, Uexkiill in Manuhin. — »Novoje Vremja" poroča, da bo ustanovljena tudi kurija za kozake. Na 300.000 ljudi pride po en poslanec. Po prestolnih mestih bodo imeli volilno pravico meščani, ki plačajo vsaj 1320 rabljev stanarine na leto. Dan 19. avgusta bo za vedno proglašen kot narodni praznik. Rusko-japonska vojna,. Ruski polki v Mandžurijo. Na bojišče so odposlali dve bateriji s topovi, ki imajo oklepne ščite. V Mandžurijo je sedaj dospel ves 19. armadni zbor. Po poročilih ruski korejski oddelek Koreje ni le ne zapustil, ampak se na severokorejskem ozemlju nahajajo celo vojni zavodi, kakor n. pr. uprava. Očividno Japonci v tem kraju nimajo dosti čet. Njihovo ..obkoljen.je Linevičeve armade s severne Koreje" je smatrati za popolnoma ponesrečeno. Kitajci pripovedujejo, da skrivajo Japonci svojo slabost s tem, da v jarkih postavljajo za vojake napravljene možice. Zadnje dni o položaju ni bilo bistvenih izprememb; male praske med ogledniškimi patruljami se vrše vedno. Dne 13. t. m. je general Linevič brzojavil carju. V brzojavki opozarja, da so Japonci opešali, dočim je ruska armada baš sedaj najbolj navdušena za vojsko. Zaradi tega odločno odsvetuje, da bi se sklenil mir. Angleški listi pa poročajo, da je stari general Linevič resno obolel vsled velike vročine. Mirovno vprašanje. Vsi ruski listi pišejo proti miru. „Nov. Vremja" pričakujejo vsak čas prekinjenja mirovnih pogajanj, kar Rusija ne bo obžalovala. Liberalni „Rus" pravi, da bo Rusija primorana nadaljevati vojsko, če Japonska ne odneha od svojih pogojev. Japonske pogoje smatrajo v Petrogradu za nespremenljive. Mobilizaciiski oddelek glavnega štaba dela že priprave za splošno mobilizacijo. Te dni odidejo na bojišče 13. armadni zbor in dve topniški brigadi. Častna izjava. Jaz podpisani Jožef Jager, posestnik, poprej v Peklovski vasi, sedaj v Lusečki vasi, sem gospoda Karola Sima, trgovca v Peklovski vasi, z nepremišljenimi izrazi in z razširjanjem žaljivega spisa na časti žalil; preklicem torej vse o gospodu Karolu Sima storjene obdolžitve in ga s tem prosim odpuščenja. V Peklovski vasi, 16. avg. 1905. Jožef Jager. iTflTflTig^lnTnTnTnTnTnTnTnTnToTnTnTnT, TrgoVsHi pomočniH za manufakturno stroko se takoj sprejme pri tvrdki HINKO GOSTL, Krapina. (404) i Lep mlin na 10 kamnov in dvanajstimi stopami ter z vedno] močno vodno silo na Primostku, tik okrajne ceste,] od pokojnega Franca Premerja, pol ure od mesta Metlike, se proda po nizki ceni in ugodnimi pogoji, polovica kupa se lahko po 41/,0/, uknjiži. Poleg mlina je tudi še potrebno poslopje, j dve šupi, vinska klet, konjski in živinski hlevi, veliki svinjaki, kozolec (toplar), pod in kozolci' zraven je tudi veliki sadni vrt, travniki in gozd z debelimi hrasti do 8 oral, za prašičjo in živinsko j rejo jako ugoden. Natančneje se izve pri lastniku Frideriku i Skušek, trgovcu in posestniku v Metliki, Dolenjsko. (405) 3-1 I (407) 1 JtanoVanjc 4—5 sob in kuhinja ali 5—6 sob in 2 kuhinji, potrebuje 1. grudna c. kr. finančna straža. Ponudbe do 20. t. m. kontrolnemu vodstvu v Vrtni ulici 5. (399) 1 j V Gaberjih tik Celja, v novo zidani hiši je 7 stanovanj po 1 kuhinja in 1 soba, tudi knhfnju z 2 ali tremi sobami s pripadajočimi prostori, vsak čas oddati. Eno stanovanje od teh z modernim lokalom za trgovino mešanega blaga. Mesečne cene 8 do 20 gld. Natančneje pove (403) 2-1 Franjo Pušnik, Gaberje86 1 Suhe gobe, mališno štupo, orehe | laneno seme, oves, pšenico, ječmen, rž, krompir, fižol, lečo, proso, ku-mino, seme od sonlčnic, kame/ice, konoplje, deteljno seme, sploh vse deželne pridelke kupuje (42)50-% Int. Kolenc, trgovec v Celju Narodni dom. Slavnemu občinstvu pa priporoCa svojo bogato *a» logo vedno svežega špecerijskega blaga na debelo in drobno, kakor tndi pristno domače vino v sodih od 56 ltr. naprej vse po najnižji ceni. Svoji k svojim! Pri profesorju v Mariboru dobita za (388) 5 2 prihodnjo šolsko leto dijaka stanovanje in hrano. Naslov A. B. poste restante Maribor. Ln (400) 3-1 B In a aivi dobro trgovino s y najem do 1. oktobpa. Naslov pove upravništvo »Domovine". BH5E5BSZSE5HSHSH5—Z5H5ES Cenj. narodnim rodbinam se priporoča Kali Novak izprašana babica Gaberje št. 46- (pri Celju). (398)3-1 (40.1) 1 Sprejme se mlad trgovski pomočnik v trgovini z mešanim blagom za špecerijski in železniški oddelek pri Jožef Berlisgu v Rogatcu. pcmetri) Glutnac, Hotlar Celje, GrašHa cesta štcV. 28 se priporoča p. n. naročnikom za vsa v njegovo stroko spadajoča dela kaker za vsakovrstno montiranje parnih kotlov, za parne stroje v barvarijah, belilnicah, kožarnah, tovarnah za sveče in magarin itd., paro- in vodovode v bakru in.železu. (238) 50-29 Veliko presenečenje ! Nikdar v življenju več take prilike! 500 komadov za gld. 1*95. 1 prekrasno pozlačena, precizijska ura z verižico, natančno idofa. za kar se 3 leta jamči. 1 moderna svilena kravata n gospode, 3 komadi ff. žepnih robcev. 1 eleg. prstan za gospode s ponarejenim žlahtnim kamnom. 1 elegantna dam-ska broža. 1 prekrasno žepno toaletno .zrcalce. 1 usnjat inijjiček za denar, 1 žepni nožek s pripravo. 1 par manšet-nih gumbov, 3 naprsni gumbi, vsi iz double zlata s patentiranim zaklepom, pisalna priprava iz niklja, mičen album 8 prekrasnimi slikami. 3 šaljivi predmeti, ki vzbujajo pri mladih in starih veliko veselost, 1 jakoi koristno navodilo »sestavljanje pisem. 20 predmetov, potrebnih za dopisovanje, in še črez 400 raznih predmetov, ki so v domačiji neobhodno potrebni. Vse skupaj z uro vred. ki je sama tega lenarja vredna, velja samo gld. 1'95. Razpošilja proti poštnemu povzetju, ali če se denar naprej pošlje. Dunajska razpošiljalna tvrdka P. L UST, Krakov štev. 512. (328) NB. Za neugajajoče se vrne denar. 2—2 (402) 3-1 — V Brežicah = se odda takoj na račun. Natančne pogoje pove OMiišfoo narodnega doma v Erejicah. Si — mm^i 1 ^ p ij l ■r f Dr. Ivan Benkovič 1 )j odvetnik v Brežicah (397)2 fgj rJ naznanja, cla je prevzel odvetniško pi- L»j | sar>no g. dx>. Gvido Spebre v Brežicah. jH 1 Začetek poslovanja 21. t. m. m 5H5H5H5BSa5H5H5Hga5a5g5g5aSHHH5HSaa5 Hišnik (brez otrok) (406) 1 Kje? pove upravništvo »Domovine". 55E555T5SH5H5B5ES555SHSBSH5H5555SgsgS Samostojnega, solidnega in dobro izvežbanega, posebno v manufakturni stroki izurjenega (387) sprejme trgovina z mešanim blagom 3-3 L. HUDJEK, (391) 2—2 iz boljše hiše, kateri bi bil pod nadzorstvom starišev ali sorodnikov, se takoj sprejme v manufakturni trgovini R. Stermecki, Celje. Trgovski pomočnik m prav izurjena prodajalka se takoj v veliko štacuno pod prav dobro plačo in dobrim pogojem sprejme. Ponudbe pod naslovom: B. C. IOOO poste restante CELJE. (367) 5-4 Naznanilo. Nenadoma pozvan k orožnim vajam zahvaljujem se vsem svojim cenj. odjemalcem za to meni do sedaj skazano zaupanje in naklonjenost s prošnjo, skazati to tudi mojemu bratu, kateri bo začasno vodil mojo mesarijo. — Obenem naznanjam tudi, da sem v prijetnem položaju vsled naraščujočega poseta znižati s 1. kimovcem ceno nekaterim delom mesa v prizadevanju si pridobiti priznanje, katerega sem se —veselil do sedaj od strani občinstva tudi od ostrih kritikov. — Z odličnim spoštovanjem Josip Stelcer (408) l— narodna mesarija v Celju. Najprimernejša darila za godoVe, = birmo itd. so ' s šivalni stroji SingerCo.NahmaschinenAot.Ges. f --:-:-1 za domačo porabo in obrtne sVrhe Vsak šivalni stroj ima varstveno znamko. | VsaH« Vrste Velika trpežnost in vzorna konstrukcija usposobljajo stroje do najvišje = tvornosti ter so vsakomur v uporabo. = Brezplačni pouk v šivanju in vseh načinih = modernega in umetnega vezenja = Singerjevi šivalni str>oji. so na največjih svetovnih razstavah odlikovani z največjimi priznanji. Singer Co. delniška družba šivalnih strojev CELJE, Kolodvorska ulica štev. 8. (152) -37 TrgoVina s papirjem, pisalnim in risalnimi potrebščinami prodaja c. kr. šolskih knjig in igralnih kart prej D. Rotovška ulica 2 CELJE Rotovška ulica 2 priporoča kancelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitnijin barvani papir. Novosti: Studenčni kataster, dnevnik ^ občinskega zaklada, dnevnik > za občine ubožnega zaklada j Dopisnice za naznanila izostanka vojaških prememb Izpisek iz zemljiške knjige a) posestni list b) bremski list za odvetnike in notarje Dopisnice, poštne spremnice, nakaznice, zalepke, spremnice veljavno samo s povzetjem, menice, čeki za naučne in poštne položnice za c. kr. namene poštne hranilnice Razdelitev učne tvarine, spisal K. Marschitz Časovni predmeti: Umetalni ogenj za veselice itd. Lampijoni v raznih barvah in oblikah Papirnati krožniki okrogli in štirioglati Papirnate servijete Karte za tombolo Koriandoli (Confetti) Serpentinen (traki iz papirja) v raznih barvah svinčniki peresa peresniki radirke kamenčki tablice gobice črnilo Trgovske knjige v vseh velikostih črtane, z eno ali dvema kolonoma. v papir, platno, gradi, ali pol usnje vezane. Odjcmaltie Knjižice po raznih cenah. Največja zaloga vseh tiskovin za občinske urade, krajne šolske svete, učiteljstvo. župnijske urade, okrajne zastope. užitninske zastope, hranilnice, posojilnice, odvetnike, notarje in privatnike. Lastna zaloga šolskih zvezkov in risank. Papirnate vreče vseh velikosti po originalnih tovarniških cenah. Milje pečatniki, vignete, (Siegelmarken) za urade in privatnike izvršujejo se v najkrajšem času Svileni papir v vseh barvah. Dopisnice umetne, pokrajinske in s cvetlicami od napriprostejše do najfinejše izpeljave. Molitveniki za birmo, vez v raznih barvah. Albumi za slike, dopisnice in poezije. Pismeni papir v kasetah in mapah. Zavitki za urade v vseh velikostih. Milri za tiskovine in pisarniške potreb-VClIllll ščine so brezplačno na razpolago. Trgovci in preprodajalci imajo izjemne cene. Priznano dobro blago. Učence za umetno kamnoseško obrt sprejme pod jako ugodnimi pogoji w 11. Camernik kamnoseški mojster v Celju. Učenca s primerno dobro šolsko izobrazbo, sprejme takoj z dobrim pogojem IVAN MEKE, trgovec w Hrastniku. Ravno tam se sprejme popolnoma izurjena = prodajalka e zmožna slovenskega in nemškega jezika; plača po dogovorili SVOJI K SVOJIM! Rafael Salmič Celje — „llarodni dom" Prva spodnještajerska narodna trgovina z urami, zlatnino, srebr-nino in optičnimi predmeti = priporoča (20) —22 svojo bogato in izborno zalogo vsega v to stroko spa-dajočega blaga po najnižjih konkurenčnih cenah. - Za vsako prodano uro jamčim 2 leti, kakor tudi za vso zlatnino in sre-brnino, ki je puncirana po c. kr. kontrolnem uradu. Prevzamem vsa dela, popravila itd., katera izvršujem najvestneje točno in ceno. Ilustrovane cenike razpošiljam brezplačno in poštnine prosto. Gg. zdravniki pozor! Aprobirane maxim. min. termometre la- vrste ===== prodajam po tovarniških cenah. == Zdravstveni iiiacmki »Patent Mach" * se dobivajo & 40,65,80,120,135, svileni 150,180, za dečke 25,35,50,60, svileni 90 v naslednjih prodajalnah: Braslovče, Peperko Tom. Celje, Puttan N. Dobrna, Strasser Paul. Gomilsko, Javoršek Marija Gotovlje, Malgaj Fr. Gornji grad, Prislan Fr. Hrastnik, Bauerheim P. Laiki trg, Hermann Kari. Loka, .Takša Ivan Mozirje, Žuža Fr. (386) 44—2 Nova cerkev, Arlič Mih. Polzela, Cizcl Josip Rečica, Konzumno društvo. Zibika, Založnik J. Slivnica, Eichberger A. Št. Jnrij ob j. ž., Kavčič M. Št. Jurij ob T., Eizraan M. Št. Pavel, Piki Jos. Št. Peter, Korun Fr. Šmarje, Štupica Fr. Šmarje, Loschnik Jan. Teharje, Wengust Fr. Trnovlje, Fazarinc A. Trbovlje, Kon. dr. „Brat. sklad.' Vransko, Schwentner K. Vojnik, Zottl Fran. Zabukovec, KnufliS Jak. Žusem, Gajšek Flor. Prodaj alne v drugih krajih daje c. kr. izkl. pr. tovar. za lilačnike Fr. Mach, Brno. " EZ5 ^ -a; >=> ^ 2 22 C E-H c. P- CS3 .. ts«. :: esi Posebni ceniki strojev zastonj! Vsakovrstne najboljše poljedelske stroje, posebno pa mlafilnice za ročno rabo in na vitelj (gepelj) ter čistilnice priporoča Trgovina z železnino,.MERKUR" P. IME, Celje. Zaloga omar za led, strojev za izdelovanje sladoleda, surovega masla in prešic za pripravljanje malino-vega soka. Vrtni stoti in železno pohištvo. XJnTnTnToTnTnfoTrTfT(JnToTnToTrt^ NOVO! Dunajska splošna vzajemna družba za = zavarovanje pogrebnih stroškov = zavaruje vsote po 50, 100, 200, 250, 300, 400 K, ki se izplačajo v slučaju zavarščine smrti P^T* v teku 24 ur donašatelju polične knjižice. — Mesečne premije so jako nizke. — Natančna pojasnila daje zastopnik za Celje in okolico (342) ALOJZIJ TERČEK, Breg pri Celju štev. 8. 10—6 NOVO! Potnikom v Ameriko ' v prevdarek!! Najstarejša tvrdka za špediranje potnikov Z Wl LC H E N B ART BASEL (Švica) Centralbahnplatz št. 9 ^ sprejema potnike za linijo čez PARIŠ—HA VRE po najnižjih cenah; — vožnja na morju le 6 do 7 dni; ^ odhod parobrodov redno vsako soboto. — Za večjo gotovost, da se potniki vkrcajo, spremlja jih eden c uradnikov do HA VRE. — Govori in piše se v vseh jezikih. S Kdor hoče potovati, naj se pismeno obrne zaupljivo na nas. in sprejel bode brezplačno najboljša pojasnila. U avitke priporoča „Zvezna tiskarna". S M C M d m C m G M C H C M d M d H d M d M C Ljudevit Borovnik puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem se priporoča v izdelovanje «r vsakovrstnih pušk za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje samokres-nice. sprejema vsakovrstna popravila ter jih točno in dobro izvršuje. — Vse puške so na c. kr. preskuševalnici in od mene preskušene. — Slovenske ali nemške cenike na zahtevanje (255) zastonj in poštnine prosto. 50 13 II naznanja, da je znižala obrestno mero od I. pro-sinca 1905 pri zemljiških posojilih od pet na =: štiri in tričctrt odstotHc. Za občinska in korporacijska posojila v okrajih Gornjigrad, Sevnica, Šoštanj, Šmarje in Vransko pa od pet na štiri in pol odstotHc. Obrestna mera za hranilne vloge ostane kot je : bila dosedaj 4°/o- ~ (14) 33 Proda se iz proste poke z vso opravo trgovine mešanega blaga in malim vrtom brez trgovskega blaga za 800 gld., z blagom pa za 2800 gld. Hiša leži sredi velike vasi tik farne cerkve v Zagorju v kozjanskem okraju. Sama hiša s trgovsko opravo se proda na obroke, blago se pa proda proti takojšnemu plačilu po dogovoru. Tudi se da hiša in blago na procente po dogovoru. — Črevljarji, krojači, oziroma šivilje imajo prednost. (376) 3—3 Natančno se izve pri posestniku Luka Senica v Podgorju pri Sevnici. Različne tehtnice. Štedilna ognjišča, Izdeljujem nove ter popravljam tudi stare, bodisi decimalke, premostne ali sploh vsake vrste tehtnic. vsakovrstna, velika in najfinejša, kakor tudi mala in prosta, izdelujem sam. Za ista prevzamem tudi nabavo pečnic, kakor tudi zidarska dela z jamstvom dobrega izršila. .— Štedilna ognjišča imam vedno v zalogi; po poslani meri se ista hitro izvrše. Vsakovrstne vodovode, kuhinje, pralnice, dvorišča, hleve ali vrtove. bodisi iz studencev, vodnjakov ali hidravličnimi vidri, odkoder se voda lahko poljubno napelje bodisi v najsibodo gorka, mrzla ali parna kopališča, bodisi za zasebnike, zavode, občine itd. — Izvršujem vsa konstrukcijska dela, kakor Prevzamem popolno napravo kopališč mostiče, železne cvetljičnjake, verande, stopnice, ravne ali okrogle, Vsakovrstne železne ograje (tudi iz žice), n. pr. zastopnice, cerkve, šole, grobove, vrtove in zasebne hiše itd.. — Železna vrata za prodajalne in skladišča ali pokopališča. — Popolnoma železna okna, primerna za vsako stavbo, osobito za tovarne, skladišča ali hleve, IV* napeljavo strelovodov itd. Sploh izvršujem vsa stavbinska in umetniška v mojo stroko spadajoča dela po tovarniških cenah. Priporočam se za obilno naročbo (154) 40—18 IVAN REBEK, stavbeni in umetni ključalničar Poljska ulica št. 14. CELJE <$> Poljska>lica št. 14. F. P. lfidic & Komp. Ljubljana opekarna in tovarna peči, ponudijo vsako poljubno množino zarezane ?tre:>ne opeke a- (222) 20-15 (Jtraitgfalzziegcl). Barve: a) rdeči naravno žgani, }>j črno impregnirani, Te vrste strešniki so patentovani v vseh kulturnih državah. ❖ Lastniki patentov: F. P. Vidic k Komp. in J. Marzola IV* Najličnejše, najcenejše in najpriprostejše strešno kritje. Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno. Sprejmejo se zastopniki, -^pg Takojšnja in najzanesljivejša postrežba. Sprejmejo se zastopniki. Pozor! Čitaj! Bolnemu zdravje! (369)20-3 Pozor! Čitaj! Slabemu moč! Pakraške kapljice in slavonska zel, to sta danes dve najpriljubljenejši ljudski zdravili med narodom, ker ta dva leka delujeta gotovo in z najboljšim uspehom ter sta si odprla pot na vse strani sveta. Pakraške kapljice: Delujejo izvrstno pri vseh želodčnih in Črevesnih boleznih ter odstranujejo krfie, bolesti iz želodca, vetrove in Čistijo kri. pospešujejo prebavo, zganjajo male in velike gliste, odstranjajo mrzlico in vse druge bolezni, ki vsled mrzlice nastajo. Zdravijo vse bolesti na jetrih in vranici. Najboljše sredstvo proti bolesti maternice in madron: zato ne smejo manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. — Naj vsakdo naroČi in naslovi: Peter Jurišič, lekarnar« Pakracu „ , , . št. 105, Slavonija. Denar se pošilja naprej ali s poštnim povzetjem, o,. l11?,^ ,slede,Ca (franko na vsako pošto): 12 stekleničic (1 ducat) 5 K, 24 stekleničic (2 ducata) 8 K 60 v, 36 steklemcic (3 ducati) 12 K 40 v, 48 stekleničic (4 ducati) 16 K, 60 stekleničic (5 ducatov) 18 K. Manj od 12 stekleničic se ne razpošilja. -t- , Slavonska zel: Se rabi z vprav sijajnim in najboljšim uspehom proti sušici. proti zastarelemu kaslju. bolečinam v prsih, zamolklosti. hripavosti v grlu, težkemu dihanju, astmi, proti bodenju. kataru in odstranjuje goste sline ter daluje izvrstno pri vseh, tudi najstarejših prsnih in pljuCnih bolečinah.' r- ™ Ce?a ie sledeča, (franko na vsako pošto): 2 originalni steklenici 3 K 40 v; 4 originalne steklenice 5 K 80 v; 6 originalnih steklenic 8 K 20 v. Manj od dvel) steklenic se ne razpošilja. Prosim, da se naročuje naravnost od mene pod naslovom: P. JURIŠIC, lekarnar v Pakracu štev. 105, Slavonija. (321) 10-8 NIARTIIi KOLŠEK črevljapski mojster CELJE, Graška cesta št. 22 (v hiši g. A. Kolenca) priporoča p. n. občinstvu svojo, po najmodernejšem načinu urejeno črevljarsko delavnico kjer izvršuje vsa najfinejša kakor tudi priprosta dela, okusno in lično ter po znižanih cenah. Prevzame tudi vsa popravila in jamči za vsa dela kakor tudi za kakovost blaga. Zagotavlja vse svoje cenjene naročnike in odjemalce, da ' jih bode postregel kakor dosedaj tudi vnaprej točno in solidno. ===== Naprodaj je zgotovljena obutev, raznih velikosti in najboljše kakovosti. Nizke cene. Reelna postrežba. Zaradi nenadnih rodbinskih razmer se proda prav lepo posestvo pri Gradcu. Isto je oddaljeno 1/4 ure od postaje elektr. železnice St. Johann na Maria Trostni cesti. Uro hoda od Glavnega trga. Meri 19 oralov, lep gozd, dalje hiša z gospodarskimi poslopji, novo zidana. Ponudbe pod „Sehr billig 10.000" na inseratno ekspedicijo Kienreich, Gradec. Hiša 1 8 km pred Ljubljano ob državni cesti s 3 sobami, kuhinjo, kletjo in sadnim vrtom ob potoku j e naprodaj. Pripravna je za rokodelca, kteri bi za Ljubljano izdeloval. — Pojasnila daje FR. CVEK v Kamniku. kakor vina iz otoka Yis (Lissa) priporoča po najnižjih cenah (18 do 24 kr.) od 56 litrov naprej franko = postaja Pulj proti povzetju. = pomaga izborno kot nedo- / sežen uničevalec mrčesa. Kupi samo v steklenicah. Celje: Gustav Stiger Viotor Wogg Alois Walland's Nf. Carl u. Frid. Teppei Milan Hočevar .Tosef Matič Anton Ferjen Franz Zangger Anton Topo lak Ferd. Jakowitsch Anton Koleno Celje: Franz Pečnik Franz Ranzinger Rauscher Adler Ap. Johann Ravnikar Otto Schvvarzl & Co. Josef Srimz Frane Urch Johann Lauric Dobrna: Josef Sikošek Braslovč.e: Johann Pauer ,, Ant. Plaskan Konjice: Franz Kapnik Vojnik: Franz Zottl Hrastnik: Paul Bauerheim ,, Konsumno društvo ,, Josef Wouk Ljubno: Joh. Filipič F. X. Petek Sevnica: S. F. Schalk ,, Ludwig Smole ,, Anton Verbič Trg Lemberg': Fr. Zupančič Oomilsko: Franz Cukala Trg Laško: Andr. Elsbaeher „ Carl Hermann Planina: Ludw. Schescherko „ F. Wambrechtsteiner ,, Miehael Jazbinšek G-oi-njigrad: Jacob Božič ,, Franz Scharb Poljčane: Ferdinand Ivanus ,, Franz Kaueič „ A. P. Krautsdorfer ,, Anton Sehwetz ,, Carl Sima Mozirje: Leopold Vukič ,, Rudolf Pevec Pristova: Marie Suppanz ,, Anton Suppanz Brežice: Franz Matheis „ Joh. Pinteric „ Uršič & Lipej ,, Franz Varlee Žalec: Adalbert Globočnik ,, Adalbert Geiss ,, Jacob & Marie Janie Vitanje: Anton Jaklin Trbovlje: Konsumno društvo ,, Franz Dežm&n ,, Anton Krammer „ Jos. Mahkovec A Jos. Moli ,, Johann Miiller sen. Videm: Joh. Nowak Velenje: Clrieh Lager „ Carl Tischler ,, Josef \Vutti St. Jurij: F. Kartin nasl. ,, J. F. Schescherko