Poštnina plačana t gotovini. Posamezna Številko 1 dht Uredništvo in uprava: -Strossmajerjev trg 1 / Tel. št 78 Leto XXV. Št. 3. Kranj, 18 januarja 1941. Izhaja vsako soboto Naročnina: celoletno din 40, polletno din 20, četrtletno din 10 In zdaj ? Naš kulturni hram Komaj smo stopili v novo leto, že dajo mnogi znaki slutiti, da se bo vojska v tem letu stopnjevala v najbolj grozotno dejanje, kar ga pozna človeška zgodovina splob. Nenaden zlom francoske armade nam je vsiljeval misel, da se bo morda le hitro končala vojna, toda računi so se križali celo samim vojskovodjem držav osi, ki so pričakovali takojšnjo ka-pitu'acijo Anglije in njenih zaveznikov. Toda angleška trdoživost je varljiva, neprecenljva, čeprav se na mali kompleks angleškega otoka vsipljejo bombe najtežjega kalibra dan za dnem. uro za uro. Kakšen bo rezultat, tega danes ne vemo in toga tudi ni mogoče prerokovati. Presenečenja, ki jih je doživela Italija v A-friki in naraščanje angleškega odpora, stavlja vojskovodjem osi mnoge naloge. Italijanska zaveznica Nemčija mora neka.m udariti, da vsaj izravna položaj na vojnem polju. To danes vsi slutimo. Toda nastane vprašanje: kam? Pomisliti moramo, da je suhozemska armada Nemčije še takorekoč sveža in da se sedaj borijo le letalske sile. Zato je suhozemska armada sposobna, da napravi nepričakovane in bliskovite udarce. Da bi pomagala svoji zaveznici Italiji v Albaniji, to je težko misliti, ker je prevoz čet izpostavljen velikim nevarnostim. Druga operacija bi bila možna preko Francije in Španije v Afriko. Toda tudi tu so postavljene gotove ovire. Španija prev gotovo ne bo pristala, da bi prihajala nad njeno o-zemlje angleška letala in sipala bombe. Obenem pa je postavljena v Afriki Še popolnoma sveža in nedotaknjena Waygandova armado, ki se bo gotovo v ugodnem trenutku priključila armadi generala Wavella. To bi privedlo do presenečenj zlasti za italijansko armado, kateri bi se stavljale težke naloge. Med najbolj verjetnimi operacijami, o katerih se danes veliko govori, je nenaden udar nemških sil preko Romunije in Bolgarije na Solun in potem dalje. Toda tu se stavljajo pomisleki. Znuno je, da stoji na turško-boigarski meji pol milijonska armada, ki je sijajno iz-vežbana in oborožena. Na drugi strani pa steguje vrat preko Balkana sama Sovjetska Rusija, ki bi tudi rada imela pri reševanju balkanskega vprašanja svojo besedo. Danes se govori, da bi bila Sovjetija soglasna sprejeti nekatere predloge o tem, toda sama Sovjetska uradna agencija Tass demantira take novice. Kje tiči zajec, danes še ne vemo. Vendar pa mislimo, da bi bila tudi ta akciju na Balkanu zelo zapletena diplomatska zadeva z negotovim izidom. Tega se gotovo zavedajo tudi države osi. Zato na take tvegune akcije skoro ni računati. Kako se bo torej položaj razvijal dalje? Velesili osi se dobro zavedata kakšno stališče je zavzel Roosevclt. Amerika bo nudila Angliji vso pomoč, ki jo ima. To stavlja nova razmišljanja, ker bo Nemčiji težko uničiti Anglijo le i. letali. Poiskati bo morala kako drugo sredstvo. Zato bo skušala verjetno izkrcati svoje čete na britanskem otoku. O nekih takih poizkusih se jo že govorilo. Toda prav gotovo je, da te misli nemško vodstvo še ni opustilo in da bo skušalo žrtvovati vse, samo da se posreči takšen načrt. Iz govorov angleškega predsednika vlake Churchilla pa zvemo, da je Anglija že poskrbela ia da bo onemogočila vsako namero izkrcanju čet na angleška tla. Poročila sama pa pravijo, da Anglija posveča temu vprašanju veliko skrbi in da je gotovo izkrcanje nemogoče. Kot sklepamo i/, tega položaja, ne moremo tudi tu postavljati kakršnekoli toč-nejše trditve, kakšen bo načrt držav osi. Razbrati pa se vendar da iz različnih poročil, da se bo prav v kratkem zgodilo nekaj posebnega, kar bo iznenadilo ves svet. Tajinstvena potovanja državnikov in diplomatov ter premikanje vojnih sil dajo slutiti, da stojimo pred velikmi odločitvami. Ko se zbirajo okoli nas težki in grozeči oblaki, vendur gledamo z optimizmom v bodočnost. Ponavljamo našo siaro trditev, da druži Balkan v sebi neprerančunljive sile, s katerimi je Ob otvoritvi dvorane ljudskega doma V teh dneh bo novi Ljudski dom v Kranju izročen svojemu namenu. Ni sicer še popolnoma dograjen, zlasti zunanjost bo morala še nekaj časa nositi surovo izdelavo, vendar je pa j v svojih notranjih prostorih gotov, tako, da zdaj celoten dom kakršen je, že služi našemu prosvetnemu in kulturnemu delu. S tem bo Kranj dobil ne samo reprezentativno zgradbo in lepo zaključen blok stavb ob Strossmaver-jevem trgu, ampak tudi nov hram kulture, ki bo dal možnost, da se mogočno razvije naše prosvetno delo, ki je do zdaj moralo trpeti predvsem radi pomanjkanja primernih prostorov. Bivši Ljudski dom je služil svojim namenom dobrih trideset let. Spočetka je bil vzor podeželskim: domovom, največja dvorana, obenem je bil za tiste čase najbolj moderno opremljen. Kmalu se je pa pokazalo, da je za kranjske razmere premajhen, preskromen in zato je bilo teba misliti na novo zgradbo ali na povečavo stare. Nedostatki so se kazali zlasti ob živahnem prosvetnem razmahu zadnjih deset let in zato je bilo nujno, da dom povečamo, ker takšen, kakor je bil, ni več ustrezal zahtevam današnjega časa. Dvorana premajhna, oder premajhen, zastarel, polog tega pa razen ene garderobe in knjižnice ni bilo nobenih stranskih prostorov, ki so tudi potrebni. Dom stoji na istem mestu, kakor je stal pTej-šnji. Vendar je pa cd stare zgradbe ostala samo fasadna stena in hranilnični prostori, vse drugo je moralo pasti in je vstalo na novo. V glavnem je prenovitev prinesla nn kratko sledeče: Dvig za eno nadstropje, razširitev za tri metre in podaljšek do oderskega prizidka na bivšem odru. S tem smo predvsem dobili večjo dvorano, prostoren oder, gornjo dvorano in odgovarjajoče stranske prostore. Dvorana je gotovo pridobi'n toliko, da se danes lahko kosa z vsemi daleč na okoli, tudi t. marsikatero v Ljubljani. Ni ravno obsežna, ker jo radi tesnega in določenega prostoa ni bilo mogoče podaljšati, če bi jo pa preveč razširili, bi se pa širina ne skladala z daljavo, podaljšek stavbe je pa šel na inčun odra. Načrte ■ra. opremo dvorane je izdelal prof. Vurnik in mirno lahko trdimo, da je dvorana do vseh podrobnosti posrečeno delo. Naravnost krasen je strop, ki ga tvorijo železobetonski nosilci ometani z gipsom in mecesnove kaseto z zelenimi polji. Oder je velik in bo nudil našim igralcem vse. Oprema odra bo najmodernejša in bo imela vse rekvizite, ki jih dmnšnji oder zahteva. Delo vodijo strokovnjaki in že ob pTvem dra-matskem nastopu v soboto zvečer se bo pokazala razlika med prejšnjim. Kulise seveda morajo biti nove in skrbita zanje mojster ljubljanskega Narodnega gledališča g. Skružni in domačin g. Matija Bradaška. Poskrbljeuo je za vse potrebne svetlobne efekte, saj imajo električne napravn poleg reflektorjov p.'eko sto žarnic različnih barv. Kot posebno praktična pridobitev na odru pa je horizont, ki bo zelo poenostavil pokrajinsko in perspektivno kuli-sarijo. Mnogo je dom pridobil z drugo dvorano, ki jc nad glavno. Velik, skoraj kvadraten prostor, izredno svetel in akustičen bo najlepše služil za manjše prireditve, kakor so sestanki, verski shodi, prosvetni večeri, družabne prireditve, zelo primeren je tudi za otroško telovadbo. Dvorana bo, kadar bo zid za belež dovolj osušen, popolnoma bela in tudi s tem prostorom smo ogromno pridobili. Poleg gornje dvorane, ki še nima pravega imena, — graditelji se še niso odločili — je pevska in orkestralna soba, ki je tudi dovolj prostorna za pevske in godbene vaje. V istem nadstropju je tudi prostorna kulisama in shramba garderobe, ki je nad odrom in ima tudi naprave za dviganje in spuščanje kulis na oder. V istem nadstropju naj omenimo še sobo, ki jo bo imela ekspozitura Dfclav. zbornice. Knjižnica je ostala na dosedanjem prostoru, le prenovljena je soba. Knjižnica in soba nasproti stopnišča bosta služili obenem tudi za igralske garderobe. Kot nekaj povsem novega in potrebnega pa je prostorna, zaprta avla, kjer bo garderoba za občinstvo, bufet. blagajna in dvojni vhod v dvorano k sedežem. Tudi to prednost ima, da bo lahko tempiran. Ponosni smo lahko na lepo stavbo in na krasne prostore, ki smo jih dobili z novim Ljudskim domo-m. Prepričani smo, da so s tem naše kulturno in prosvetno življenje pridobilo ogromno in da bo vsak Kranjčan z veseljem prišel v Ljudski dom. Ljudski >der Prosvetnega društva se bo tudi potrudil, da bodo prišle na oder res dobre stvari. Divji lovec je bila prva predstava v prejšnjem domu, isti Divji lovce naj odgrne zaveso tudi v novem domu, da se s tem pokaže naša ljubezen do slovenske zgodevvine do naše zemlje in do tradicije nas samih. Novega doma smo bili res potrebni. Na nas in na vsej naši javnosti pa je, da se pokažemo, dn mo gn bili tudi — vredni! Akademski ples — kulturna pridobitev Vsako leto prireja nacionalistično-levičarsko pobarvano društva akademikov v Kranju svoj „elitni" akademski ples. Ne bomo se vtikali v interno dl 1»• -»unje društva, vendar pa se čudimo, da tuko kulturno usmerjena organizacija "epitztr tira svojt delo v itcnosii le s pripravami in izvedbu nekega „e"il.iu!!r.-i' plcu. Koliko je kulturnega v prirejanju plesa, tega HH'n<'i. ie bo treba ugot.r, ljuli. Le škodu, ii se tega ne zaveda odbor t.kadem-iLega društva. treba vedno ručunati. Štejemo te med najbolj srečne narode v Evropi, saj nas ni pretresla še nobena neprijetnost od zunaj, na znotraj pa so se ublažile razne razprtije. Zato nas tudi v bodoče ne plaši nobena grožnja, ker znamo vsemu svetu dopovedati, da si ne želimo vojn", če pa bi položaj zahteval, da odloča orožje, potem pa smo prepričani v zmago našega orožja. Svoboda in | "trica se it m i.< L.sta tiiivd.ir kratile! Naša državna ladja pljuje po razburkanem morju, a tu ladja ima pogumne in neustrašene mornarje, zato se nam ni treba prav nič bati, da bi jo valovi pogoltnili. Kljub temu optimizmu pa ne smemo ostata malodušni, ampak moramo biti budni čuvarji svojih meja. To nam nalaga dolžnost do Boga, kralja in domovine, eem VseKi-kir nam jočejo ti akademiki vsiliti svoje prt'j tiinje, da je njihov pitti kulturna pridobite* Zli naše mesto. Ds, L.iV. mesto preje ni pMMt.o ».elitnih" plesov, tu: j r no v kultui i'- i i timsiu bili nekoliko nt*ZRJ, u dane< smo se p .v/pi'b t«KO visoko, da imamo /e ..elitne" plese. To ni naša ugotovitev, ampak mnenje javnosti. Tukaj le kot kronisti beležimo taka mnenju, ki so prav zanimiva. Kranjsko akudemsko društvo v katerem niso zastopani katoliško usmerjeni akademiki, je konglomerat vseh mogočih svetovnouazor-no opredeljenih ljudi, od skrajnega desničar-stva pa do skrujnega levičarstva. Kolikor smo informiruni, je sam predsednik društva odločen pristaš narodnega socializma, uli bolje povedano natioiiul-sociul. Njegov prednik je pn bil menda prijatelj razpuščeuega Ljotičeve-ga zbora. Seveda ne manjka društvu levičarsko usmerjenih članov, ker nam je znano, da so nekateri od teh imeli že opravka s oblastjo, posebno policijo. Kot neko posebno skupino pa tvorijo tisti, ki so bili nekoč v naših vrstah, ker pa zasledujejo in iščejo le „čistega kulturnega" delovunja, so se znašli v bratskem objemu z vsemi našimi nasprotniki. Z nami se-vedu ta skupina ni hotela sodelovati,' zakaj, tega mi ne vemo in seveda tudi oni sami ne vedo povedati. Temu pa je najbrže vzrok po- manjkanje načelne jasnosti in poznanje našega svetovnega nazora. Zato pa tako radi ribarijo v kalnem. Tak konglomerat svetovnonazorno nepoglob-1 jenih in razdvojenih ljudi naj bi dajal smer za kulturno delo našega naroda? Kdor je le malo d ran v teh vprašanjih, bo takim nezdravim pojavom dal izh-az pomilovanja. Mi bi radi poznali kulturno1 delo organizacije. Tet pa ne vidimo. Pod svojim kulturno pobarvanim plaščem skriva dejansko le politične zagrizenost. Če bi bilo to društvo tako kulturno, kot se samo dela, bi ne sodelovalo ob raznih prilikah z ljudmi, ki se zbirajo v proslulem Narodnem domu. Kulturno delo je drugačno in upamo, da o tem ne dvomi niti odbor društva sam. obžalujemo pa. da je večina tako nevešča in da si upn zakrivati še stvari, ki so itak jasne in otipljive. Ker bi društvo prav gotovo ne moglo uspevati, če ne bi imelo ene ali druge podpore, bodisi materialne ali moralne, je dobilo društvo svoj lokal v hiši zadruge državnih uslužbencev. Ta zadruga je dala akademskemu društvu lokal na razpolago, ki je bil prvotno namenjen le zadrnžniškl čitalnici. Danes uporabljajo ta lokal akademiki, od članov zadruge pa niti polovica ne ve, da ima pravico poseča-ti svoj lokal. Kdo se bo pa zanimal zato, ker so tam vendar akademiki? O tem bomo še obširneje govorili ob priliki, sedaj hočemo le podkrepiti našo trditev, da ptiči iste vrste radi skupaj letajo. Letos se zopet vrši akademski „elitni" ples in sicer v Narodnem domu. Večina organizacij, ki letos prirejajo plese, je namenila čisti izkupiček povečini revežem za Zimsko pomoč. Tega pogrešamo na tem „eiitnem" akademskem plesu. Taki plesi bi se morali enostavno prepovedati, ker imajo le namen, da se veseljaci in pije. V našem listu smo že veliko pisali o Nar. domu. Povedali smo jasno in odkrito, da tam ni mesta za naše ljudi. Naša razmotrivanja in ugotavljanja so jasna in točna, zato ne bomo dodajali nobenega komentarja. Akademski ples pa, ki se vrši v Narodnem domu ni ne naša, ne skupna narodna prireditev. Nočemo, da bi se naše ljudi na ta način izigravalo. Upamo, da smo dovolj jasni in da se odslej ne bo mogel nihče več izgovarjati, dr je bil v zmoti. „Zadrugar66 ob smrti našega voditelja Pred kratkim je izšla 12. številka zadružnega glasila državnih železničarjev v Ljubljani. Na prvi strani je natisnjeno zelo kratko obvestilo o smrti predsednika Glavne zadružne zveze dr. Antona Korošca. To je vse. Ob takem poročanju, ki je tako suhoparno, se zgražamo. Tako torej, naš voditelj, ki je bil predsednik Glavne zadružne zveze, zasluži tako malo pozornosti v zadružnem glasilu? Ne vemo sicer, kakšni gospodje sedijo v uredništvu „Zadru-garja", vendar pa mislimo, da je tako poročanje o tako velikem poborniku zadružue misli kot je bil dr. Korošec, naravnost žaljivo za naš narodni čut. Ne vemo, ali je to malomarnost poročanja, a zdi se nam, da moramo iskati vzrokov vse drugje. Že nekaj let sem opažamo v tem glasilu zadrugarjev neko pristranost v objavljanju člankov in poročil. V glasilu pogrešamo pravega zadružnega duha, ki je toleranten in se prav nič ne kaže v kakem pristranskem priobčevanju člankov. Mislimo, da bi taka opozorila lahko v bodoče popolnoma odpadla, ko bi se uredništvo glasila „Zadru-gurja" v polni meri držalo zadružnih načel. Ob tom dogodku naj omenimo še primer, ki se je dogodil v Kranju samem ob priliki proslave zadružnega dne. Slavnostni govornik, ki je naš zagrizen nasprotnik, je imel govor, v katerem je poveličeval vsemogoče in nemogoče mole, ki so se borili za zadružništvo, le našega pokojnega voditelja ni omenil niti z be-sedeo. To je nezdrav pojav v našem zadružnem življenja. Nočemo uvajati nobene politike v zadružništvo, seveda pa tudi ne trpimo, da bi kdo drugi izrabljal našo tolerantnost. RHAN 8 ■ >RKNJEC« Odkrita, beseda Z ozirom ua aai članek pod tem naslovom v zadnji številki .Gorenjca" smo dobili od več strani is kranjske okolice, razna pojasnila in vprašanja. Sporočilo se nam je, da se po kranjski okolici in tudi v Kranju ob semanjih dneh pripoveduje o zadevi, ki jo je načel .Gorenjec", popolnoma drugače, kakor je zadevo pojasnil naš list. Kolikor smo dobili sporočila, so se posebno med kmeti razširjale sledeče laž njive govorice: 1. Da 3o nekateri kranjski k.ogi zahtevali po din 100.000 in celo po din 200.000 za priznanje domovinstva. 2. Da so se zahtevale za priznanje domovinstva velike vsote za Ljudski dom v Kranju. 3. Da nekateri krogi v Kranju nasprotujejo kmečkim interesom in okoličanom. 4. Da se je od neke strani v Kranju govorilo, da so kmetje neumni. 5. Da so nekatere osebe v Kranju hotele zavzeti važna politična mesta, ki jih imajo v rokah kmetje. 1 ozirom na ves te in podobne govorice tu slovesno izjavljamo, da so vse te govorice sama izmišljotina! Kdor je te in podobne govorice raznašal, je ali nasedel zlohotni intrigi, ali pa je sam namenoma potvarjal resnico Pojasnila smo napisali za one. ki so dobre vo- lje. Mislimo, da smo vso zadevo obravnavali nadvse obzirno in prizanesljivo. Kdor pa nameno raznaša te in podobne neresnične govorice, naj si sam sebi pripiše, če bo s tem sam onemogočen v javno:'.:, ko se pokaže resnica. Takozvani kranjski krogi niso nifcJa« »ie za se in ne za kako kranjsko ustanovo iskali kakih koristi in ne protiuslug. Nikdar ni nihče iz kranjskih krogov iskal kakih funkcij, ki bi jih imeli zastopniki kmetov. Nikdar ni nihče s Kranja niti najmanje nasprotoval kakim kmečkim interesom in se ni nihče kdaj omalovažujoče izražal o kmečkem stanu. Kranjski krogi v naših vrstah so vedno le poudarjali potrebo, da se morajo pri vsem po.itičnera življenju upoštevati tudi drugi stanovi, posebno delavski stan, da mora v vsem javnme delovanju vladati lojalnost in disciplina, posebno pa da se ne smejo nikdar izdajati narodni interesi. Vedno smo poudarjali, da slovenski narod ne sme igrati na svoji zemlji kake vloge hlapca! Če kdo to stališče slika kot nasprotje kmečkim interesom', sam sebi daje uničujoče izpričevalo. Če se bodo ponavljale še take neresnične govorice, bomo pač primorani navajati podrobnejša pojasnila, prizadeti naj si potem pripišejo posledice sami. Uredništvo. Občni »bor skup, sdruš. obrtnikov v Trsieu V nedeljo dne 5. januarja 1941. se je vršil izredni občni zbor Skupnega združenja obrtnikov za sodni okraj Tržič, v Tržiču in sicer ob 10. uri dopoldne v telovadnici tržiške meščanske šole. Občni zbor je vodil od kr. banske uprave imenovani komisar mestni župan g. Mujeršič Ivan. Pri otvoritvi občnega zboru je pozdravil g. komisar zastopnika oblasti o-krajncga pod načelnika g. Lojka iz Kranja ter vse ostale navzoče člane. Nato je g. komisar orisal pomen in važnost reorganizacije deseda-njih obrtnih združenj v Iržiču. Poročilo o poslovanju združenj rokodelskih obrtnih in združenja čevljarskih mojstrov v Tržiču so podali preteklo poslovno dobo dosedanji predsedniki, tajniki, blagajniki in nadzorni odbori. Sledila je nato sprememba in izpopolnitev združbe-nih pravil čl. 1. 23., 29. in 31. Predlog za ustanovitev strokovnih odsekov in sprejetje pravilnika za strokovne odseke je bil enoglasno sprejet. Tako je sedaj pri Skupnem združenju v Tržiču 6 strokovnih odeskov in sicer čevljarski odsek, ki je najmočnejši, nato oblačilni odsek, lesni odsek, kovinski odsek, živilj-ski odsek in mešani odsek. Ti ustanovljeni strokovni odseki imajo sedaj popolno medsebojno pravico o sklepanju v vseh strokovnih zadevah ter jih predložiti glavni upravi združenja, da jih odpravi v nadaljno rešitev. Predložena in prečitnna je bila nato kandidatna lista nove uprave, nadzorstva in čast nega odbora z namestniki in ker ni sledil noben drug predlog je bila kandidatna lista sprejeta proti enemu glasu. Proračun za leto 1941. v izjdatkih din 22.000.— in dohodkih 24350.— din je bil enoglasno sprejet. Glede sklepanja o premoženju pripojenih združenj je g. komisar stavil sledeči predlog: ..Premoženje obeh bivših združenj se nahaja pri novem Skupnem združenju obrtnikov, vendar ima čevljarski odsek pravico, da z dosedanjimi prihranki sam razpolaga, toda samo z dovolitvijo predsednika Skupnega združenja. Ta predlog j« bil enoglasno sprejet. Nato je bila prečitana kandidatna lista članov pomočniške izpitne komisije za vse v skupnem združenju pripadajoče stroke ter bila e-noglasno sprejetu. Med ostalimi točkami dnev- nega reda je bila tudi točka: .Aktualna obrtniška gospodarska vprašanja", med katerimi je bila prečitana članstvu odločna resolucija, katero je sestavil in prečita) g. Leopold Va-ljavec, v kateri z vso odločnostjo zahteva, da se čimprej ustanovi samostojna obrtna zbornica, kajti vse stanovske panoge imajo že lastne zbornice, le obrtništvo, ki danes številčno presega slovensko industrijo, trgovino in gostinstvo, še ni prišlo do svoje zaželjeiio stanovske zbornice. Tega so krivi pač tudi nekateri obrtniki sami, ki se še vedno vsiljujejo kot neki voditelji obrtništva ter napačno informirajo oblasti in namenoma mečejo obrtništvu polena pod noge, da tako ne more obrtništvo priti do svojih pravic in svoje zaščite potom svoje lastne matice. Tudi tega bo enkrat konec. K tej resoluciji, ki je bila enoglasno sprejeta, so dodali nekateri člani še nekaj važnih dotacij, glede razdelitve Suzorja, glede mezdnega gibanja in pretiranih prispevkov obrtništva za bolniško in starostno zavarovanje delavcev, članstvo na občnem zboru je pooblastilo novo u-pravo, naj vse te dodatne predloge vključi v eno mogočno resolucijo, ki naj se pošlje na vsa merodajna mesta. Pri slučajnostih poroča g. komisar, da je meseca januarja treba vložiti prijave za pridobnino ter naj o vseh tozadevnih stvareh obrne do tajništva združenja, vendar pa bo združenje o vsem tem še natančno obvestilo vse svoje člane in pripravilo potrebne formularje za prijavo pomočnikov in pomožnega delavstva. G. Ilinko Snoj se je v imenu vsega članstva posebej v jedrnatih besedah zahvalil g. komisarju Majeršiču, da je občni zbor pod njegovim vodstvom tako srečno in mirno potekel, da je dan tegn občnega zbora bil važen dan zu vse tukajšnje obrtništvo, zavedajoč se resnosti sedanjega časa, da je treba dati slovo vsem dosedanjim medsebojnim prepirom in tako solidarno v skupni siožnosti pomatati drug drugemu za skupno korist in zboljšanje položaja vsega slovenskega obrtništva. G. komisar Mnjcršič je nato čestital novi u-prnvi ter ji želel čimveč uspeha pri novem delu. Zahvalil se je tudi vsemu članstvu, da je na tem občnem zboru pokazalo popolno svojo Drobne novice m Jesenic Odbor Zimske pomoči na Jesenicah se je osnoval na sestanku na občini v nedeljo dne 12. januarja. Odbor je sestavljen iz zastopnikov jeseniških organizacij in šol. Namesto venca na grob pok. dr. Antona Korošca je darovala KID za jeseniško Zimsko pomoč 7.500.— din. Zima uničuje divjad. Dolgotrajen in globok sneg je vedno smrt za divjad. Žival se ne more dovolj gibati in tako ne nore do krajev, kjer bi si vsaj nekaj hrane našla. Tudi pre-hlajenje je pogost pojav pri divjačini pozi-zirai. Zlasti srnjad je občutljivu. Pred kratkim je na Plavžu onemogla bolna srna. Lovec g. Langus Jože jo je ujel, vendar je kmalu poginila. Neroden umik. Glasilo tovarne je ob dr. Ko-roščevi smrti napovedalo članke o pokojniku. V zadnji številki pa načrt prekliče, češ, ker so že drugi listi tako obširno pisali o velikem ,X)kojniku. Ali so pri tem glasili: mar mislili, da o dr. Korošcu ne bo drug pisal, kakor to glasilce!o Telovadno akademijo pripravljata naš Fantovski odsek in Dekliški krožek za nedeljo dne 2. februarja. Cerkveni pevski zbor je sklenil, da priredi v postu cerkveni koncert v farni cerkvi. — Zbor je vložil na KID prošnjo, da bi oskrbela za cerkev na Savi orgelski harmonij. Sedanji harmonij nikakor ne odgovarja in je tudi K v obupnem stanju. KID si je oskrbela nekaj tozadevnih ponudb in upati je, da bo ravnateljstvo z naklonjenostjo obravnavalo to M- devo. ALi igrati — ali na šiht! Pri zadnji zimsko-športni prireditvi tovarne je igrala sokolska godba. Vse je šlo lepo in gladko kakor se je predpisalo. Enega komada pa godba ni hotel« igrati. Pu je prišla od so.volskega in tovarniškega odličnika rezka razsodba: ali igrati nli na šiht. Pri sobotni večerni prireditvi se je p« sploh pokazala premala povezanost med delavskim občinstvom in gospodo na tribuno. Tribuna je ploskala enim, občinstvo pa drugim. Poročila o prireditvi v dnevnem časopisju niso bila objavljena v oglasnem delu. čeprav so inserati med tekstom dvakrat dražji! Slab č«s oziroma „poraz" olimpijca Smoleju nas nič ne preseneča. Njemu je za prvenstvo takrat, kadar s tem koristi svojemu klubu, narodu ali državi. Sicer pa menda ni nikomur šlo za prvenstvo. Kakor je moral biti eden zadnji, tako je moral na drug' strani tudi eden prvi. Točna pohvala. Ob otvoritvi takozvanih rini skih športnih iger tukajšnje tovarne je pozdravil tudi predsednik Zimske športne zvc/i" in pohvalil tovarno, ki je v okviru SK Bratstva priredila te igre. Ker je pa naša tovarna nad vsakim strnnkarstvom. bo pri prihodnji seji ravnateljstva padel sklep, da se bodo nadali-ne tti športne igre tovarne priredile v okvir« SK Goreiijer. Delavski obzornik. Socialni tečaji delavske zbornice. Delavska zbornica v Ljubljani namerava v letošnjem letu za poglobitev delavske izobrazbe in stanovske zavesti prirediti večje število socialnih tečajev za delavstvo. Prihodnjo nedeljo dne 19. januarja se bodo po tem načrtu vršili delavsko socialni tečaji v Kranju, v Tržiču in na Jesenicah. Tečaju v Tržiču in na Jesenicah bosta poklnevna. tečaj v Kranju pa je celodneven. K zuključku tečaja v Kranju sledi oficielna otvoritev oz. ustunovitev ekspoziture Delavske zbornice, ki bo za nadaljni razvoj delavskega gibanja za celotni kranjski okraj dulekosnežnejšega pomena. Spored tečajev je sledeč: I. Kranj. ob 9. uri: Naša socialna zakonadaja ob 10. uri: Naše delavske organizacije imeli oder. ki so ga /. velikimi stroški /gradili največ po nusvetilt pok. prof Adolfa Robide, ki je bil veščak v odrski stroki Kronika piše dobesedno: ..Oder je res krasen, razen gledališča v Ljubljani m>i na Kranjkeni noben ni kos." Bilo je to kot rečeno. 1909. leta. Mizarska dela je izdelal pok. mizar Pečenko, kulisne okvirje Karel Ažman. slikarijo oče in sin Bradaška. zastor je napra vil dvorni dobavitelj iz Ljubljane Mathiun, elek-tiiko je napeljal monter Tavčar, ki je bil pa seveda drugi, kot je agilni nadzornik pri delili sedanjega doma g. Tavčar. Najprej so zaigrali 2S. novembra istega leta italijanskega ..Slepca" in nemškega ..Lbežnika". Posebno pa je uspela čez mesec dni ..Hanice pot v nebesa" v režiji že omenjenega Robide, ki je poslej vodil gledališke predstave z veliko vnemo in posebno spretnostjo do prihoda prof. Capudra, sedanjega ljubljanskega direktorja, v Kranj. Igralcev in igralk je bil /o cel zbor. S toliko paro se je tedaj delalo, da je po kroniki „veljalo za častno bili društveni član". In nič ni motilo, če so morali včasih ponoviti že pred nekaj leti zaigrano stvar. Tako je prišel „Divji lovce" na oder 1912. letu. Ljudje se niso nikdar naveličali poslušati in gledati priznane kranjske igralce, k igram so najrajši prihajali. Svetovna vojna je idealno delo prekinila za nekaj let. dokler se nismo znašli pod nad vse požrtvovalnim dr. Siniončičem. Oder v starem Ljudskem domu, ki je bil kažipot okolja in njen ponos je zdaj doigral. Naj bi tudi na tretjem odru delali z isto ljubeznijo za slovensko in državno stvar. Naj bi tudi na novem odru ne manjkalo igralcev in igralk, ki bi se radi žrtovali za umetnost, kot jo zmorejo nn deželi. Naj se prejšnjemu številu igralcev — imenu mordu ob priliki -- tudi v bodoče pridružijo novi naraščaji Vedno pa naj tudi novi oder pazi, da bo vzgajal igralce k resnični pripravljenosti za sodelovanje, ki izključuje prepire in zavist, ki sta grobokopn \sakega skupnega nastopa. Na drugi strani pa naj pazi. da bo vzgajal tudi številne gledalce /a dobre katoličane, državljane in Slovence s sredstvi in izbiro, ki mu je na razpolago v zadostni meri v domači književnosti, slovanski in evropski. Le lepi cilj in namen bodi vedno pred odličnimi diletanti, pa bo priznanje — še rastlo! STRAiN 3 Zadružno gospodarsko življenje v Tršiiu Zadružno gospodarstvo v Tržiču je zadobilo velik razmah z ustanovitvijo usnjarske in čevljarske zadruge „Runo" pred petnajstimi leti. Rodila so je pod silo razmer. Usnjarstvo je propadalo na vsej črti in grozilo je, da se bodo vrata posameznih podjetij zapirala druga za dragim. Danes lahko rečemo, da je bila ustanovitev te zadruge posrečena. Ustanovitelji so v začetku morali marsikatero trpko shraniti v žep. Nasprotniki klerikalnega zadružništva so zbijali razne tudi neokusne šale. Na pustni torek so napisali na vrata delavnice, na račun takratnega g. župnika škerbca: „Preljubi Matija, kako gre tvoja ledrarija/ Želeli so si skorajšnjega poloma zadruge. Ker pa tega le ni hotelo biti, so pričeli govoriti o velikih dobičkih (40*/.). Take govorice so zapeljale nekatere in pojavila se je zadruga „Koža", ki naj bi bila protiutež in konkurenčno podjetje zadruge „Runo". K tej novi zadrugi so pristopili gospodarji, ki so imeli nekaj pod palcem. Deleži so bili vi« loki po več deset tisoč dinarjev. Imeli so dobrega strokovnjaka za vodstvo obrata, odjemalci so bili že v naprej zagotovljeni. Tako je imeli zadruga „Koža" vse predpogoje za obstoj in hiter napredek. Pa kaj se je izkazalo? Kmalu je prišlo do razočaranj in nesoglasij, nakar se je morala zadruga likvfdirati. Pred par leti se je ustanovila čevljarska zadrega „Ljubelj" z res idealnim namenom. Čevljarski pomočniki so ustanovili podjetje na zadružni podlagi po zgledu zadruge „Runo" Včlanila se je pri Revizijski zvezi slovenskih zadrug. Posamezni člani niso bili petični, tudi niso imeli posebnih zvez z denarnimi zavodi, vsled česar je bila zadruga v pomanjkanju o-bratnega kapitala. Živela je tako, kakor njeni člani: „iz rok v usta", to se pravi, vsak dinar sproti je bil porabljen. Poleg tega pa ni bilo niti enega člana, ki bi iinel avtoriteto za odlo- čanje. Bilo pa jih je več, ki bi le radi ukazovali, sposobnosti za to pa ni bilo. Nezaupanje se je čimdalje bolj širilo in posledica je bila. da je tudi ta zadruga odšla v likvidacijo. Pri obeh zadrugah lahko rečemo, da ni bilo pravega zadružnega duha. V nobeni teh dveh zadrug ni bilo ideala, ki bi dajal smernice zadružnemu življenju, ampak je bilo vodilo samo momentalna materialna korist. Zavrgli so resnico, ki pravi: „Duh je tisti, ki oživlja". Zadružno gospodarstvo, če nima idealnega smotra, to je pomoči ne samo sebi, ampak tudi svojemu bližnjemu, ne more živeti, še manj pa napredovati. Ta druga likvidacija je prav gotovo v veliko škodo za zadružni pokret, ker je idealizem vzet tudi onim, ki so gojili v sebi res smisel za skupno medsebojno pomoč na zadružni podlagi, v boju proti izkoriščanju vele-kapiiala. Pred kratkim se je ustanovila ..Trgovska na-bavljalna zadruga", ki ima namen oskrbovati trgovce. Nekateri trgovci v Tržiču in okolici so se čutili preveč odvisne od svojih dobaviteljev — grosistov. Iz želje po neodvisnosti in stremljenja za čim večjo konkurenčno sposobnost, se je rodila zadruga. Tudi niso vsi trgovci člani te zadruge. Vendar, kakor vse izgleda, bo ta igrala zelo važno vlogo v današnjem gospodarskem življenju. Za razdelitev prvega nakazila se je občinski prehranjevalni odbor posluži! te zadruge, ki je po navodilih odbora razdelila moko med posamezne trgovce. Kot zadruga je že po zadružnem zakonu dolina, da dela nepristransko. Tudi lažje se kontrolira delovanje v zadrugi, kakor pa pri kakem drugem privatnem podjetju. To novoustanovljeno podjetje ima dobre izglede. Vse je pa odvisno od članov in vodstva zadruge, kakor tudi od dnha. ki bo vladal v zadružnem delovanju. Želimo, da bi se započeto delo lepo razvijalo. ČEBELARSTVO =_ Pozor čebelarji! Zveza čebelarskih podružnic Antona Janše priredi v nedeljo dne 19. januarja 1941 ob 2. ■ ri popoldne (ne ob 3. uri popoldne, kakor jo bilo pomotoma javljeno v ..Slovenskem čebelarju") predavanje o čebelnih kužnih bolezni v gimnazijski telovadnici. Predavanje bodo pojasnjevali lepi filmski trakovi. Predaval bo čebel. ref. kr. banske uprave g. Jože Okorn. To predavanje je namenjeno članom čebelarskih podružnic Kranj, Naklo, Cerklje, Križe, Leše—Brezje. Gorice—Letence, škofja Loka. Tacen pod Šmarno goro in Smlednik. Vse naše napredne čebelarje na tc zelo zanimivo predavanje še posebej opozarjamo, da se ga udeležite v kolikor mogoče velikem številu. Gospodarstvo=== Kmetijske kino-predstave s predavanji okr. kmet. strokovnjakov o povečanju pridelkov z oz. na potrebe današnjega časa, o umetnih gnojilih, o pridelovanju krompirja itd., priredijo krajevne Kmečke zveze in okrajno na-čelstvo v četrtek. 23. januarja ob 7. uri zvečer v šmar-tinskem domu za okoliš občine Stražišče, v petek 24. januarja ob 7. uri zvečer v Smledniku. v nedeljo 26. januurja ob pol 8. uri zjutraj (po prvi sv. maši) v dvorani Ljudskega doma v Mavčičah. K navedenim vstopnine prostim predstavam so vabljeni vsi poljedelci, gospodarji, kmečki mladeniči in dekleta! Skrbimo, da bo v zimski krmi zadosti apna in vitaminov. Posebno v drugi polovici zime in na spomlad breje krave marsikje pred otelitvijo tako o-pešajo, da ne morejo vstati, dobre molznice kljub izdatni krmi iščejo in prebirajo med steljo ter ližejo zid, pri teletih in mladih pujskih se pojavlja rahitičnost, svinje s prasci pa po štririh tednih zbolijo in ne morejo več na noge. Vsem tem pojavom je večinoma vzrok v enostranski, premalo tečni krmi, kateri predvsem manjka apna in vitaminov. Prav znatno pa se nastanek omenjenih, nevšečnih, razvoju in rasti živine ter molznosti krav škodljivih pojavov zamore preprečiti z rednim dnevnim (čeprav ne ravno obilnim) pokladanjem dobre suhe detelje lueerne, suhega ovsenega zdroba; tudi dnevni dodatek po l žlico klajnega apna na glavo odrasle govedi in kavino žličko apna na glavo teleta nekoliko ovira razvoj navedenih pojavov. Ker vendar v apnu ni potrebnih vitaminov, bi morali te nadomestiti z. ribjim oljem, katerega d. mo kravi na kruhu trikrat po 1 žlico na dan. teletu na dan po eno žlico, prascem pa sorazmerno manj. Važno je novejše odkritje, da se glavni vitamin, katerega dodajamo z ribjim oljem, vitamin D. stvori v živali sami pod vplivom sončne svetlobe. Zaradi tega tudi tako zelo priporočamo, da naj spuščamo vso živino tudi pozimi v suhih, čeprav mrzlih dnevih na prosto. Zivinozdrovniki pn imajo za primere pomanjkanja vitaminov pri živini še posebna zdravila. Za svinje iti pujske, pa tudi zn krave je znatno holjše ko klnjno up 'o ribja moka. katere ima menda še nekaj v zalogi Gor. kmet. zadruga v Kranju. Živini predvsem po zimi manjkajoče apoene soli Pahko dnmo tudi v obliki kosti, katere prežgemo v ognju, da so sive, jih stolčemo in damo odrasli živimi po | žlico, svinjam pa temu primerno manj na dan. Pomni vendar, da pridemo uvodoma navedenim nevšečnostim v zvezo le. ako poleg klajnega apna ali stolčenih kosti pokladamo tudi ribje olje nli pn deloma mesto tega vsaj živino redno tudi pozimi spuščamo na prosto, predvsem na opoldansko sonce. TEDENSKE NOVICE KRANJ Divjega lovca", klasično delo pisatelja Finž-garja, bo Prosvetno društvo v Kranju vprizori-lo kot krstno predstavo v svoji novi dvorani 1 judskegn domu. Zasedba naših najboljših i-grulcev nam nudi dovolj jamstva, da do igra uspela. Prva predstava bo v soboto 18. jan. ob 8. uri zvečer in v nedeljo 19. januarja ob 4. uri popoldan. Predprodaja vstopnic v trgovini Hin-ko. Obiskovalce prosimo, da si pravočasno nabavijo vstopnice. Obiskovalce predstav v Ljudskem domu opozarjamo, da je vhod v dvorano k sedežem samo iz avle, k stojiščem pa samo zadaj, to je skozi dosedanji vhod. Da bo red, nuj se vsak tega drži in bo tudi stojišč omejeno število. Knjižnica Prosvetnega društva se je zopet preselila v svoje stare prostore v ljudskem (lomu. Odprta je vsako nedeljo od 9. — 11 ure dopoldne. Centralna prosvetna pisarna, ki je bila preje v lokalu pri lesenem mostu se je preselila v prostore knjižnice v Ljudskem domu. Ukinitev vlakov na progi Kranj — Tržič. Pri žudnji redukciji vlakov sta sopet ispadla na tržiški progi dva vlaka in sicer oba dopoldanska, eden, ki pelje iz Kranj ob 9.05 in iz Tržiča ob 10.47. Tako smo zopet vse dopoldne brez vsake zveze s Tržičem. Jutranji vlak vozi prezgodaj, potem pa ves dopoldan nobeden. Za Tr-žičace pa je isto. Imajo le zjutraj vlak proti Kranju in naprej, potem pa nobenega do popoldan, ko gre vlak proti Kranju šele ob i4.4"> Čudimo ie, da ne upošteva železniška uprava splošne krajevne potrebe. Ze enkrat sta bila ta dva vlaka ukinjena, a zdaj to zopet. Ponovno prosimo železniško upravo, da ta vlaka zopet uvede, ker so potujoči potniki preveč prizadeti, če je res tovorni promet tako velik, da se morajo radi tega ukinjati osebni Vlaki, potem naj železniška uprava uredi tako, da bodo tovorni vlaki vozili ponoči. Mislimo, da bi bila s tem vsaka nejevolja vsled ukinitev vlakov rešena. Cen j, gošćom vljudno sporočam, da bom radi opustitve gostilne do konca febr. prodajal po lastni ceni vino: Štajersko belo U. 16'- Sremsko črnino U. 16 - lili Ker je vino res dobro, Vas vabi GOSTILNA .PLANINA* Vsem odjemalcem električnega toka cd K. D. E. v Kranju sporočamo, naj v slučaju defekta na omrežju v Kranju ali morebitnih nujnih popravilih, kliče telefonsko številko 107 našega monterja Oven Ivana. S-ike Matere božje z Brezi j se naročajo v centralni prosvetni pisarni po ceni 40-— din-PoHtite z nar >iV I' Člane MJRZ iz Kranja in okolice vabimo, da se udeleže otvoritve podružnice Delavske zbornice v Kranju, ki bo v nedeljo 19. januarja ob 3. uri popoldne. Terenska dela pri zidavi nove tekstilne šole >e kljub slabemu in zelo neugodnemu vremenu še vedno nadaljujejo. Upamo, da se bo lahko spomladi že pričelo z. zidanjem objektov. _KINO TALIJA_ predvaja v soboto 18. jan. ob pol 9. zveč. in v nedeljo 19. jan. ob 4., 6. in poi 9. uri internacionalni velefilm slavnega režiserja Turžanskega PONOĆNI VALCER V gl. vlogi Brigita Hornev in Wili Birgel Milan Vertovšek — stotič na odru. Pri vpn-/oritvi „Divjega lovca" v soboto bo nastopil znani igralec na našem oditi g. Milan Vertovšek stotič na odru v Ljudskem domu. C. Vertovšek je znan po svojih šaljivih vlogah in je že neštetokrat zabaval s svojimi posrečenim komičnim nastopom gledalce, ki so imeli priliko se nasmejati do *olz. Tako je n. pr. lansko sezono nastopil v igri „Plavž" v vlogi Cenčka, kar n u m je še vsem dobro v spominu. Ob stotem nastopu g. Verto'ška na odru čestitamo! Soli v Kranju in posebno v Tržiču še vedno primanjkuje. Na tem pa ne zadene krivda, kakor smo se informirali nikogar v Kranju, najmanje pa gosp. lian ta Janka, ki ima tri vagone soli naročene in plačane. Soli primanjkuje tudi po drugih mestih naše in Hrvatske banovine. Morda je deloma vzrok, da se je sol pocenila, nakar so se eni res malo preveč založili in da se je kmalu nato zopet podražila, kar je dalo nove domneve, da bo soli zmanjkalo in so lju-i dje še bolj dirkali za njo. Menda je bilo tudi pri vžigalicah, ki se navzlic vsem vestem do danes niso podražile kajti nekateri jih ponujajo trgovinam nazaj v nakup, menda v strahu d;, bi se od vlage pokvarile. Vseeno bo težko prepričati one, ki niso ni-če«inr skušali skriti, da so imeli le tisti prav. ki s.) gotova živila pravočasno spravili in jim ob pripravi kolin ni nastala nikaka težkoča. Sof> iskl zpiti poklicnih ?«ferjev •« »*movo-začev motornih vozil, se bodo vršili za sreze Kranj, Radovljica in škofja Loka v petek 24. januarja (941 ob 8. uri pri sreskem načelstvu r Kranju. Interesenti naj svoje pravilno opremljene prošnje, pravočasno vložijo pri sreskem načelstvu v Kranju. Kavo, čaj v eni minuti — dobite samo v slaščičarni Š I N R Divje gosi letijo letos v velikih jatah preko naših krejev na jug. Našteli so tudi do 60 komadov v eni jati. 01>čudovanje vzbujajo, ko se cele jate spuščajo na tla in počivajo v belem snegu. Tudi v savskih vodah je vse polno divjih rac ih severnih krajev. Najbrže mora vladati na severu prav hud mraz in so vsa jezera zamrznjena, živali pa ne dobijo dovolj hrane in se selijo v toplejše kraje. PRIMSrOVO knjižnica v Prosvetnem domu aa Priuuko-\rm si je zopet nabavila mnogo lepih knjig. Mod njimi so Mlakarjevi Spomini. Alahov vrt, Samostanski iovce. Sin dveh očetov, Od življenja strta, itd. Vse ljubitelje lepe knjige na to opozarjamo. Knjižica je odprta vsako nedeljo do 10. do II. ure dopoldne. Iskreno vabljeni! Fantje in dekleta se pridno učijo krasno ljudsko igro „Pri kapelici". Nalašč za to igro so bile naročene lepe nove kulise. Dan uprizoritve bo pravočasno objavljen, TR2IČ Novoizvoljena aprava Skupnega združe-tja obrtnikov v Tržiču je imela v nedeljo dne 12. januarja svojo prvo sejo, na kateri je bil izvoljen za predsednika g. Slapar Martin, čevljar v Tržiču, za podpredsednika g. ježek Marjan, soboslikar, za blagajnika gotp. Čadež Leopold, krojač v Tržiču. Za vršilca tajniških poslov je bil nastavljen gosp. Leopold Valjavec. Po izvolitvi je g. komisar in mestni župan g. Majeršič Ivan izročil posle novemu predsedniku g. Slaparju ter želel novemu predsedniku kakor tudi vsej upravi mnogo uspeha na tej novi in težki poti. Pomočniški izpiti za vse stroke se bodo vršili na Svečnico dne 2. februarja začasno na tržiški meščanski Šoli v prvem nadstropju, vpi sovanje novih vajencev pa istotako v nedeljo dne 26. januarja t 1. pričenši točno ob 8. r.ri zjutraj. Vsak vajenec naj k vpisovanju prinese s seboj odpustnico osnovne ali meščanske šole ŠKOFJA LOKA V leta 1940 je bilo v škofjeloški fari, ki šteje približno 4.500 duš, rojenih 107 otrok in sicer 96 zakonskih in 10 nezakonskih. Umrlo je 69 ljudi in sicer 27 moških in 33 žensk ter 9 otrok pod šestim letom. Porok je bilo 26 domačih in ena od drugod; »v. obhajil je bilo v špitalski in farni cerkvi skupaj 30.500. Nov križev pot. V teku januarja ali februarja bomo v našo župno cerkev obesili nov oziroma prenovljen križev pot. Stare slike Kri-žcvega pota je prav lepo prenovil slikar — domačin Franc Mihelič. K slikam so napravljeni popolnoma novi okviri. Skupaj bo prenovitev postaj križevega pota veljala 9.500 din. Odstopil je kot načelnik gradbenega odseka občine Škofja Loka g. Ogrin Anton, stavbenik v Škofji Loki. Odsek ni imel že 4 leta nobene seje, zato se je preuredil in je bil izvoljen za predsednika g. Ziherl Matevž, predsednik občine. Odsek je pričel z vso živahnostjo z delom, prav posebno z delom za zgradbo uradne hiše. V ta namen se bodo preuredile vse tri mestne hiše. Z julijem mora biti že toliko urejeno, da se montira telefonska poJjentrala. Meščani zaupajo, da bo sedanji gradbeni odsek to tudi izvedel in to brez obremenitve davkoplačevalcev in priznavajo, da kjer poprime nekaj naših mož. da se dosežejo tudi povoljni u-spehi, ker ne poznajo lastnih koristi temveč delajo v občo korist. V ta namen se je p-etekli torek oglasila deputacija: Ziherl, Planina, dr. Ilubad pri g. banu in je bila z največjo pozornostjo sprejeta. Odbor za zimsko pomoč se je te dni osnoval in mu predseduje g. Planina s tajnikom g.d r. Kocijančičem in blagajnikom g. Žebretom. Člani odbora so zastopniki organizacij in humanitarnih društev. Odbor je razposlal na denarne zavode, industrijska podjetja in uglednejše meščane prošnje za podporo, prihodnje dni pa bodo odborniki obiskali vse te, da pobero darove. Odbor se zaveda, da so razne organizacije in humanitarna društva že s svojo požrtoval-nostjo podprla mnogo potrebnih in jim izreka vso hvaležnost v imenu podpirancev, vendar se še ponovno na vse obrača s trdnim upanjem, da bodo dobri Ločani še globoko posegli in pomagali. Vsem že vnaprej v imenu pomoči potrebnih .,Bog plačaj". Za smuške tekme Krekovega fantovskega okrožja v nedeljo 12. t. m., da so tako vzorno potekle je izreči pohvalo vodstvu,.prav posebno voditelju g. Planina Franceljnu, vso zahvalo pa g. polkovniku Kociču, ko je dal na razpolago vojake in telefon in se tudi sam osebno zanimal zanje. Ponosni smo na naš polk in želimo, da bi pokazali fantje smučarji svojemu polku tudi v vojaški službi kaj znajo. Bog živi naš polk in njegovega poveljnika! Posluiujmo se PUTNIKA" V KRANJU Voine karte stanejo točno toliko kot na postaji, dobite jih dan, dva ali več pred odhodom, ako ste zadržani, lahko karto vrnete. Predan m pedaste na pot, pridite na hroiplaeen posvet k - PUTNIKU < STRAN 4 >GORENJEC« ŠMARTIN PRI KRANJU L Prosvetni večer. Prosvetno druStvo Smar-tin pri Kranju priredi v nedeljo dne 19. januarja ob 15. ilri v dvorani šmartinskega doma I. Prosvetni večer. Predava g. dr. Felaher Julij is Ljubljane o .Slovencih izven naših meja". Predavanje spremljajo skioptične slike. Prijatelje katoliške prosvete vljudno vabimo! PREDDVOR Pričarani ženin na prosvetnem odru v Preddvoru, čas predpusta, čas veselja in svatbe ho tudi naše posvetno društvo času primerno uprizorilo komedijo, ki jo je spisal Vladonov. Komedija je zovscm izvirno delo, ki riše in prikazuje kandidate za ženitev obojega spola. Vmes je vpletena marsikatera pikra na račun lega ali onega. Prosvetno društvo bo to komedijo uprizorilo v nedeljo dne 26. januarja ob pol štirih popoldne v prosvetnem domu. Ze sedaj opozarjamo vse naše prijatelje, da pridejo pogledati to komedijo. VELESOVO Na praznik 6. januarja popoldne po litani-jah je bil tu prosvetni večer. Predaval je g. Ivo Peršuh iz Ljubljane. Na podlagi lepo bar-vanih skioptičnih slik je razložil pomen in razne vrste zavarovanja proti požaru. Posebej je že pojasnil zavarovanje za starost, za doto in za posmrtnino. Obilna udeležba pri predavanju je pokazala, da se ljudje zanimajo za tovrstni poduk. V nedeljo 19. januarja popoldne po litanijah priredi prosvetno društvo predpustno predstavo. Na sporedu bo igra „Butalci", komedija t 3 dejanjih. Kdor hoče videti kako so v Butalah volili žnpana. kako je skrbel za tnjski promet, kakšen strah je imel pred komunisti in kakšna nsoda ga je na koncu zadela, naj pride pogledat v našo dvorano. Ne bo mu žal poseta te igre. ker se bo razvedril in od srca nasmejal. V nedeljo 26. januarja popoldne po litanijah se igra Butalci ponovi za one, ki bodo to nedeljo zadržani. -O. F. O.- h n t v ./ II. smučarske tekme kranjskega fantovskega okrožja se bodo vršile dne 26. januarja v Stra-žišču pri Kranju. Pričetek tekem bo ob pol 10. uri dopoldne s startom in ciljem pred Šmartin-skim domom. P Tekmovali bodo člani na 15 km in mladci na 5 km. Prvi trije obeh skupin sprejmejo diploma, prvak pa prehodni pokal in naslov okrožnega smučarskega prvaka za 1. 1941. Najboljši trije člani bodo zastopali okrožje na Zveznih smučarskih tekmah. Odseki naj se ravnajo po okrožnicah, ki so jo ta teden dobili in naj takoj pošljejo prijave na naslov okrožja. OBJAVE Vsi delodajalci, ki zaposlujejo hišne posle se opozarjajo, da najkasneje do 31. januarja 1941. nabavijo pri davčni upravi v Kranju davčno karto za vsakega uslužbenca. Obenem s plačilom davčne karte, ki stane din 52.-- je plačati tudi še din 3.— za specialni prispevek za narodno obrambo. Bazen tega je davčni upravi izročiti staro davčno karto za I. 1940. in tudi banovinski kolek za din 25.—, kateri se nalepi na novo davčno karto za leto 1941. Kdor ne nabavi najkasneje do 31. januarja 1941. nove davčne karte se v smislu zakona kaznuje s petkratnim zneskom drž. davka, to je z zneskom din 250.—. Vsi davčni zavezanci, ki imajo 3 ali 4 otroke odnosno 5 ali več otrok v starosti do 21 let se opozarjajo, da najkasneje do 31. januarja 1941. vložijo pri davčni upravi v Kranju z din 10 kolekovano prijavo na posebni tiskovini, ki se dobi pri pristojni občini. Le na podlagi pravočasno vložene prijave 3e zniža specialni prispevek za narodno obrambo, ki se odmerja na osnovi višine Ddmerjenih neposrednih davkov, za eno odnosno dve stopnji, v MALI OGLASI I Za vsako besedo v malih oglasih se I I plača D. 0"50. Najmanjši znesek je 8 D. I Izgubila se je denarnica z večjo vsoto denarja in železniška legitimacija od kolodvora do Gosposvetske ceste. Pošteni najditelj se naproša, da odda najdeni denar in legitimacijo proti nagradi v upravi ..Gorenjca". Prodam nov brzoparni kotel 60 1 po stari ceni. Poizve se v upravi ..Gorenjca". Dvosobno stanovanje, parketirano, s kopalnico in ostalimi pritiklinami iščem zi 1. mare<-1941. Ponudbe na oglasni oddelek lista pod .. 1. marec". Se malo rabi ten dolgi kožuh (Antopelz) je naprodaj. Povpraša se pri upravi ..Gorenjca". Krniaški vajenec se takoj sprejme iz bližnje okolice Kranja. Naslov v upravi. Spreimem vajenko šiviljo perila. Kranj Mencingerjev trg 1-I1I. Rabim dobreea. samostojnega tkalca. Naslov v upravi lista. I ena opremljena soba se odda solidni osebi. Izve se v upravi lista. Oddam dve enosobni stanovanji s parketom v Stražišču vrh stopnic. Naslov v upravi lista. Važno 1 Modroce, otomane, spalne divane itd. izdeluje solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, tapetnik — Na skali št. 5. (v hiši g. Šipica) Couch zofe, otomane, divane in vse tapetniške izdelke izvršuje točno in solidno K.TONEJC Kranj VSAKOVRSTNO POHIŠTVO dobite najceneje V ZAL06I POHIŠTVA ■ I PA"_ KRANJ - Layerjeva ul. II Vina iz Centralne vinarne v Ljubljani, Fraa-kopanska ulica H, bodo zadovoljila Vaše pivce najbolji Šivalne stroje nove in rabljene kupite al: zamenjate poceni v trgovini OmejcL, Kranj Tavčarjeva ulica štev. 9 Sprejema tudi popravila! to Projektira in r-evzema vse tovarniške in privatne zgradbe, izdeluje lesene vile vseh vrst po lastnih načrtih. Vsem cenjenim naročnikom se priporočam. MESTNI STAVBENIK Kranj, Blcivveissova 21 Za srečni zakon najboljše kupite pr1 K R. I If BV0K. JUVELIR IN DOBAVITELJ B. RANGUS KRANJ Sprejema hranilne vloge in tudi vloge na tekoči račun. Hranilne vloge se lahko vplačujejo tudi potom Poštne hranilnice in so vlagateljem te položnice na razpolago. Hranilne vloge se obrestujejo po 4% in so vlagateljem vedno na razpolago. Vezane vloge s tri mesečno odpovedjo se obrestujejo po 50jo. RANILNICA IN POSOJILNICA V KRANJU R. Z. Z M. z LJUDSKI DOM llillllll!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! p o DLJUBNIŠKI: M 'RIBAR 15 POVEST IZ ŠKOFJELOŠKIH HRIBOV Janez je nerodno vstopil. Drselo mu je na gladkih tleh. Klobuk je vrtel v rokah in neodločno stal ob vratih. Ravnatelj, ki je ravno nekaj pisal, je od strani opazoval krepko Janezovo postavo. Kar všeč mu je bil. „No, kaj pa vi?" ga je vprašal in ga premeril od nog do glave. „Dela bi rod, gospod ravnatelj!" je še nekoliko boječe dejal Janez. Ravnatelj ni nekaj trenutkov odgovoril nič. „Kdo in odkod pa ste?" je spet vprašal ravnatelj. »Janez Hribar sem od Sv. Andreja!" je povedal Janez. ..Imate knjižico?" „Imam'" Janez je privlekel iz notranjega žeza v suknjiču delavsko knjižico in io ponudil ravnatelju. Ta je nekaj listal po po njej. nato pa dejal: ..Saj vendar niste še nikjer delali!" „Doma sem delal na gruntu: a vsi nc moremo biti doma!" je povedal Janez. Ravnatelj je še enkrat premeril Janezovo krepko postavo od nog do glave. Krepak fant. prav nalašč za nas! si je mislil. Naglas pa je dejal, ko je položil knjižice na kup enakih knjižic na polici: „V ponedeljek ob osmih zjutraj pridite na delo. Za nlačo r»a bomo že videli, koliko boste sposobni! Zbogom!" - ..Pa hvula vam lena!" se je nerodno zahva-leval Janez, ko je odhajal, ravnatelj pa ga ni več pogledal. — No, delo že imam! — si je misil Janez. — Sedaj pa moram povprašati še za kako stanovanje. — Tudi to je kmalu dobil pri neki stari gospe na Spodnjem trgu. Prav pripravno je bilo in blizu tovarne. Gospodinja mu bo tudi kuhala in tudi predrago ne bo. Za prvo silo si je Janez vse uredil. Z veselim in zadovoljnim obrazom se je vračal domov. Ni čutil strmin enad Burjovcem, niti mrzle burje, ki je pihala od snežnikov. Še za snežinke, ki so naletavale vedno bolj gosto, se ni zmenil. Bližal se je vasi. onik cerkvice Sv. Andreja se je že sem ter tja prikazal izmed drevja. Kmalu bo zagcldal Ruparjevo in nato še Gabrovo hišo. — Bog ve, kaj dela Ančka? Ali bo zadovoljna, ko bo zvedela, da je že dobil delo. Kar precej ji bo povedal. — V take misli zatopljen se je bližal vasi. Šel je mimo Ruparjevih in že je bil pred Gabrovo domačijo. Ančka je bila zunaj pred hišo in si devala drva v naročje. Tako je bila zaverovana v delo, da ni slišala korakov, ki so se bližali, dokler ni pra\ za njo poklicalo: ..Ančka!" Obrnila se je: ..Janez, ti si?" je dejala vsa presenečena. ..Odkod pa. ko si pražnje oblečen?" ,.V loki sem bil!" je povedal Janez. „Za danes, na delavnik?" ..7a delom sem šel vprašat!" ..Pa nisi nič dobil?" ..Sem! V ponedeljek grem že na delo!" „Knm?" ..V loško klobučarno!" ji je pojasnevnl Janez. ..Ali res?" Ančka ca je neverno pogledala. „Boš pa potem videla, če sedaj ne verjameš." ..Ali ti je prav. Ančka?" jo je tiho vprašal. ..Prav! Zakaj pa ne? Večno itak ne morem biti dorna. pri vas pn tako ni nič!" rmi je pritrdila. ..Pa pojdi v hišo!" ga je vabila. „Tukaj je mrzlo!" Stopila sta skozi nizka vrata v vežo. Gabrov- ka je stala ravno pred ognjiščem in kuhala kosilo. „Dobei dan, mati!" je pozdravil Janez. ..Bog daj, Bog daj, Janez! Le kar naprej! — Pa tako pražnji si danes!" „V Loki je bil in delo je dobil v klobučarni," je namesto Janeza hitela pripovedovati Ančka, ki je materi že vse zaupala. „Prav, prav!" je dejala Gabrovka. „Pri vas doma skoraj ni mogoče več biti, kaj ne?" „Skoraj da ne!" je potrdil Janez. „0, saj poznam očeta!" mu je pritrdila Gabrovka. Janez je ostal pri GaLru do noči. Ko je odhajal, je vedel, da bodo že Gabrovi pomagali, da bosta Janez in Ančka prišla do svoje hišice v dolini: malo z lesom, malo z delom, malo z denarjem. Nekaj pa bo Janez dobil od doma in Ančka tudi ne bo šla prazna od hiše. Janez se je pod noč vesel in srečen vrnil domov. X. „Kje pa je bil včeraj Janez, ko ga ni bilo ves dan doma?" je vprašal Hribar Micko, ko sta bila sama doma. ,.Ne veni!" je odvrnila Micka, ki ni hotela izdati brata. ..Dobro veš in takoj mi povej!" je srdito siknil Hribar in oči so se mu divje zaiskrile. Micka se je zbala očefa. Vedela je, da ne prizanaša nikomur. Bala se je ja za Janeza in slutila gorje. ,.V Loki je bil!" je komaj slišno povedala. ,.Za delo je šel povprašat in ga je tudi dobil v klobučarni." „Knj. dela }e šel iskat? Saj ga ima doma dosti!" je zarjul stari. Micke očeta ni hotela žaliti in zato ni povedala, da bo prav radi njegovega zapravljanja Janez šel. Zalo je molčala. A Hribar je slutil. Slutil pa je tudi, da to ni edini vzrok, zato je zaupil: ..Samo da bo pobral ono cunjo tam, kalne?" Micka je molčala, Hribar pa je rjovel dalje: Za urednika in izdajatelja odgovarja Vertovšek Milan v Kranju. Tiska tiskarna Tiskovnega društva v Kranj C5++/:+.74/.^:7:/://:+961/:.C 8^/89P8+++$+^^+8%%$-X^^