Slovenski List:
* " <
Neodvisno slovensko kršeanskosoeijalno glasilo.
Štev. 75.	V	Ljubljani,	v	saboto	18.	decembra	1897.	Letnik	II.
,.Slovenski List11 izhaja v sredah in sabotah. Naročnina je za vs>e leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold. Vsaka- Številka stane 5 nov«. — Doplal pošiljajo Be uredništvu „Slov. Lista“ v Ljubljani. — Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Naročnina, reklamaoije in oznanila se pošiljajo upravniStvu „Slov. Lista“ v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo sta v Ljubljani, Gradišče itev. 15. Uradne ure od 10. do 12. dopoludne. — Oznanila se računajo po navadni ceni.
Ob dvanajsti uri.
i.
Pod vtisom državnozborskega položaja so se našli slovanski poslanci in, kakor vse kaže, našli so se trajno. Ne podcenjamo tega dejstva, pripisujemo mu celo epohalno važnost v razvoju Avstrije. Nadalje tudi trdimo, da je tako moralo priti in tak6 mora ostati, ako hočemo, da ostane Avstrija samostalna država s poslanstvom, biti ščiteljica in svobodno bivališče mnogojezičnih narodov. To pa, kar se je zvršilo v državni zbornici in potrdilo v kraljevem Krakovu, bil je, samo skromen začetek konsolidacije Avstrije na pravični in pravi podlagi. Premagati je še ne-broj in velikanskih' težav, predno pridemo do miru, in te težave so notranje in vnanje. Notranje težave so v nas samih in to je. da posamezni slovanski narodi Cislitvanije niso gospodarski jedini, in drugič, da je velik del malo-ruskega naroda radi nasprotstva do Poljakov pasiven in deloma tudi koaliciji nasproten. O tem razmerju med Poljaki in Rusini bodemo pri priložnosti še govorili, ker je stvar v interesu avstrijskih Slovanov izredno važna, za danes pa nam nedoataje prostora.
Vnanji nasprotnik najnovejšega prevrata v državni politiki je v veliki večini nemški narod s svojo pritiklino,': Italijani in socijalno-demokra-cijo. A ne ves nemški narod! Nemška katoliška ljudska stranka vstraja na strani slovanskih ljudskih zastopnikov kot stranka značajev, kot stranka pravegfc avstrijskega mišljenja, kot zastopnica prave krščanske pravičnosti. Nadejamo se, da bo vstrajala na strani desnice, saj ji kaže ravno primer postopanja dunajskih krščanskih socijalistoy, da izdajanje načel vede v pogubo. — Velik, da, ogromen del nemške inteligence je v taboru nemških nacijonalcev.
In kjer je kakšna večina, kjer je moč, tam je tudi Židovstvo, saj se nadeja ta narod špeku lantov, da Nemštvo pri borbi zoper pravičnost in Slovanstvo nima časa misliti na svojega za-jedalca-Žida, ono celo potrebuje Žtdovstva v borbi proti dunajskim antisemitom. Nemških nacijonalcev deviza je — nemška Avstrija, ali pa nobena. Pravo njihovo stremljenje in mišljenje nam je bilo že dolgo znano in jasno je, da vsi njihovi BSiinger bundi vse njihove „ gospodarske zveze0, tudi „Deutscher und usterr. Alpenverein“, stoje v službi velikonemške, protiavstrijske, izdajalske misli. Ko bi med nemškim narodom ne bilo tega stremljenja, že davno bi bilo prišlo do narodne poravnave v Avstriji. Sedaj, ko Nemci te svoje velikonemške misli nič več ne prikrivajo, ko jo izrekajo javno na shodih in v državni zbomioi, sedaj jo morajo videti tudi oni činitelji, &j*h naloga je ščitenje avstrijskega čuvstva, to je o. kr. vlada. A, da krmarji avstrijske države ne stopijo temu počenjanju nasproti, kakor bi bila njihova dolžnost, iskati je vzroka v tem, da je pretežni del birokracije vzgojen v staroavstrijskem, to je v germanizatoričnem in kapitalističnem duhu, nadalje, ker so Nemci, kar se tiče inteligence in kapitala, močni, in da njihovo protiavstrijsko vsenemško agitacijo podpirajo socijalni demokratje. Za poslednje je sicer to nedosledno glede njihovega programa, a je umevno. Prvič so njihovi glavni voditelji, Per-neratoiffer, dr. Adler itd., nastopali še v polupre.
teklem času kot nemški nacijonalci, dalje je ogromen del socijalnih demokratov nemške narodnosti, in ker je za njihove strankarske koristi tem bolje, čem večja je nezadovoljnost ljudstva.
Drug vnanji nasprotnik razvoja avstrijske politike v smislu ravnopravnosti pa je naša zvezna ogerska država, oziroma vladajoča ži-dovskomažarska liberalna klika, V Ogerski imajo Židje na gospodarskem, a Mažari na narodnostnem polju monopol, in oboji slutijo, da bi bil za njihovo neomejeno gospodarstvo hud udarec, ako se v njihovi bližini, v Avstriji, uredi javno življenje v narodnoprav;Čnern smislu.
Vnanji nasprotnik naš je močen, kerjedoj sedaj vladal in ima uglajena pota do najvišjih državnih faktorjev, močen je tudi zato, ker nas njegova gospodarska prevlada tišči k tlom. A ta sovražnik naš ne bode triumfiral nad nami, ako bodemo zatrli v svoji sredi svojega notranjega sovražnika, in to je politični in gospodarski par-tikularizem, kateri je i.ajbolji zaveznik našega vnanjega nasprotnika. Kaj naj tedaj storimo, da se znebimo svojega notranjega sovražnika? Na to je odgovor lahek, namreč: organizuj mo narod naš v vseh slojih in stanovih!
Izvirni dopisi.
Iž Kamnika, 9. decembra. Kdor sodi politični položaj naše mestne občine po jeremi-jadah naših naprednjakov, recte liberalcev, v njihovem političnem listu, ali kdor si je vtisnil v spomin svoječasne navdušene vzklike v obliki časnikarskih poročil o bivših zmagah kat.-na-rodhe stranke, kdor sodi po teh, ustvaril si bode jako nepopolno podobo o dejanskih naših razmerah. Politični položaj naše občine je tako zamotan, da celo liberalna stranka, katera razpolaga pri nas z dobrimi močmi in še boljšimi protektorji na višjih mestih — v svoji sredi ima tudi uzorno dresirane agitatorje — ne nastopa naravnost za občinske interese, marveč s svojo volilno agitacijo sega na širše gospodarsko polje, ne zmeneč se za mejnike, ob katere s svojo nadutostjo zadeva. Da bi kat. narodna stranka razvozljavala zamotane politične ozlje, katere je liberalna klika za časa svojega brezmejnega gospodstva in zbog svoje nezaslišane letargije glede splošnih gospodarskih m političnih zadev naredila,, k temu ji manjka eneržije in še več — velikodušnih in spretnih mož. Odpor proti liberalnemu nasilstvu pa se bode kljub temu gotovo pojavil. Dovolj je, da ima ljudstvo zdrava politična stremljenja in da pozna svoje prijatelje. A za pošteno agitacijo imamo še čas, akoravno nam liberalno gibanje naznanja novo volitev v kratkem času. Kogar ni spomin popolnoma zapustil, zgroziti se moia nad dejanji občinskega odbora zadnjih treh let. In proti taki politiki nastopiti naj ne bode nikogar strah, akoravno so med njimi pravi pravcati Wolii.
Nimam namena, na drobno kritiko vati položaj mestnega zastopstva, in še manj, zvračati krivdo zakasnele volitve na kogar koli, dasi nista stranki nedolžni in ne politična oblast. Potrebno pa se mi zdi, piibiti par značilnih pojavov iz naše občinske vohtvene kolobocije.
Bivši občinski odbor odlašal je namenoma razpis obč. volitve blizo leto dnij. Ker
pa je med tem časom vršeča se volitev v korporacijski odbor, dasi pod njihovo komando, izpadla vender za nje neugodno, napeli so vse sile, da prodru pri občinski volitvi. Propali občinski in korporacijski odbor trudila sta se na vso moč, priti, četudi potom kompromisa strank, z nekaterimi možmi v odbor. Srečen slučaj pa je nanesel, da je, mesto izvolitve župana, odstopilo nekaj mož druzega razreda, in sicer tako zvanih „klerikalcev" ali ,,duševnih rev“, ter s tem dosledno plačalo liberalne „dušne in žepne bogatine11, ki so na mogočno ditakturo samozvestne nevednosti pri prvi županski volitvi v prvem razredu odstopili. — Kaj sedaj storiti? Celo manjšina v obč. odboru se ne da doseči! Toda to ne beli liberalnih glavic. Kdor ti je na poti, spravi ga s poti, ali pa mu vzemi ugled. Kakor rečeno, tako storjeno. Mož, s katerim so sklepali liberalci kompromis, jim je vsled ponesrečene volitve trn v peti. S tem pa so pokazali dvoje svojih najlepših lastnostij: nežna-čajnost in kapitalistično teženje. Imenovani mož se je izrekel za to, da se ustanovi mestna posojilnica in hranilnica; tega pa liberalna pamet ne prenese, zato mu je napovedan boj na vsi črti. Ta preporna točka pa je pretresla živce tudi nekaterim pristašem kat. nar. stranke tako, da iščejo utehe pri liberalcih. Občinska volitev bode tedaj sčistila tudi stranke in bliža se čas, ko nastopi tretja stranka — krščanskih so-cijalistov. Toda, kaj pravim? Taka stranka bojda že obstoja pri nas.
Ko je bil vzpomladi volilni shod mestnih vililcev za državni zbor, vprašali so ob prostranem omizju sedeči „primau-naprednjaki, kakšen program izpoveda predstavljajoči se kandidat. Ko se je ta izrekel za krščansko - soci-jalnega, izjavili so omenjeni politični veljaki: Mi vsi smo krščanski socijalisti! .... Nekateri navzoči smo bili s to izjavo presenečeni, a čakali smo, da se to pristno politično zelišče oceni po njegovem učinku. Ni trebalo sicer čakati do današnjega dne, a bili smo preoptimistični, planiti takoj po nedolžnih socijalnih vajencih.
Dovolj bodi o socijalistih, kateri to niso. Podobne izjave so vsikdar dober kup, zato je po tem ceniti, v koliko dosežejo svoj namen. Držati v jedni roki židovski, v drugi socijalno - demokratski list, v žepu imeti Darvina, na steni Marksa, Bebela in dr., in pri tem polna usta krščanskega socijalizma, to znači bojda po modi — doslednost. Svobodno, komur ljubo! A, da bi o tej doslednosti trobili med ljudi logične posledice politične brezznačajnosti, kot je ravnokar skovana okrožnica na meščane, temu odločno oporekamo. Zvijača, laž, in nasprotstvo javnim koristim, bodisi korporacijskim ali občinskim koristim, zre iz vsacega stavka. Toda prepričani smo, da tudi ta naskok na razsodno meščanstvo ne bo imel zaželjenega vspeha. Upamo pa, da bodo taki pojavi ponehali, kadar izprašamo vest prvim podpisancem na okrožnici. Več vdrugič,
—e.
Politiški pregled.
Izpremembe v najvišjem uradnistvu. Tržaški namestnik vitez Kinaldini, ki je Slovencem storil dovolj „ uslug", gre v pokoj, odlikovan z redom' železne krone prve vrste. Na
njegovo mesto pride bukovinski namestnik grof G o e s s. V’pokoj stopi tudi koroški namestnik Schmidt Zabičrow, katerega imajo koroški Slovenci že davno v črni knjigi, odlikovan z velikim križem Fran Josipovega reda. Na njegovo mesto pride štajarski dvorni svetnik Frayden-egg Na Solnograško pride za dež. predsednika grof Julien-Walde in v Bukovino baron B o u r g i g o n. — C. kr. komornik grof Leopold G oiiss, naslednik Rinaldinijev, ne bode tujec v svojem novem delokrogu, kajti služil je več let kot uradnik v Trstu in v Primorju sploh ter je imel priliko, iz lastne skušnje poučiti se o raz merah ondotnega prebivalstva. Goess je bil porojen dnč 28. oktobra 1848 v Gradcu. Leta 1869. je dovršil svoje študije ter je stopil kakor kon-ceptni praktikant v politično službo v Tridentu na Tirolskem. Leta 1872. je prišel kakor vladni koncipist v Solnograd, a leta 1875. je bil pozvan v službo v rainisterstvo notranjih stvarij. Leta 1876. se je pomaknil grof Goess na mesto mi-nisterijalnega koncipista. Dne 18. decembra 1877 je bil imenovan namestništvenim tajnikom v Trstu, a od leta 1878. pa do 1880. je služboval kakor okrdjni glavar v Pazinu. Leta 1880. je postal okrajni glavar v Kopru. Dne 28. avgusta 1881 je bil imenovan okrajnim glavarjem v Pulju, kjer je ostal do 25. maja leta 1884., ko je bil imenovan svetnikom deželne vlade v Celovcu. Kot dvornemu svetniku mu je bilo po verjeno vodstvo deželne vlade v Bukovini potem, ko je odstopil baron Krauss. Pozneje pa je bil imenovan deželnim predsednikom za Bukovino. Namestnik grof Goess se je poročil dne 24. julija z grofico Marijano Thurn-Valsasina, rojeno dne 13. septembra 1869. Otrok ima čvetero. — Naslednik Schmidt * Zabierowa vitez Fray-denegg-Monzella je služil od leta 1874 do 1878. v državni službi na Štajarskem. Vdeležil se je potem kot ■ častnik okupacije Bosne ter prišel zopet na Štajarsko, kjer je ostal do 1. 1886. Tedaj je bil pozvan na Dunaj za tajnikovega namestnika pri naučnem ministerstvu in načelnika prezidijalne pisarne. L. 1888. je postal mi-nisterski tajnik, 1. 1889. je bil imenovan svetnikom pri ces. namestništvu na Dunaju. L. 1894. je dobil čast titularnega dvornega svetnika in vodje prezidijalne pisarne ministerstva za notranje stvari. Skoro je postal pravi ministerski svetnik ter je kot tak vodil v tem ministerstvu oddelek za Nižjo Avstrijo. Lani mu je cesar po delil dvorno svetništvo ter je bil prideljen šta-jarskemu namestništvu kot namestnik dež. predsednika. Star je sedaj 46 let. Potomec je stare štajarske plemenite rodbine. Na Zgornjem Štajarskem ima gradič. — Nemški in italijanski listi kriče, da se je Slovencem z upokojenjem Rinal-dinija in Schmidta dala velikanska koncesija, in pravijo, da mora biti sedaj sita slovenska „ požrešnost". Če je kaj koncesije, bodemo še le videli. Res je, da smo se znebili dveh mož, ki sta nas pritiskala na steno, in dobili dva nova uradnika, a počakati moramo, da vidimo, če nas naslednika ne bodeta pritiskala ravno tako, ali pa še hujše. Kdo ve, če poneha krivični zistem ?! Ker nam dopisniki s Koroškega in Primorskega radi potožijo v zanimivih dopisih svoje veselje in gorjč, srečo in nesrečo naroda, prepuščamo njim, da preiščejo in nam v praznikih sporoče, če smo res Slovenci zadeli terno.
Grofu Badeniju se je na njegovem gradu Busku poklonilo 16. t. m. 250 poljskih plemenitašev. Deputacijo je vodil knez S a p i e h a , ki je v krepkem govoru dostojno ocenil nemško kulturo. Grof Badeni je vskliknil: „ Vzemite me zopet za sodelavca v vašo sredo!"
Društvo nemških nacijonalcev v Gradcu
je vlada razpustila, ker je izdalo izjavo, v kateri se graškemu županu očita, da je proti demonstrantom na pomoč poklical vojake in da ni dovolj energično postopal, da bi bili odpoklicani bos-niški vojaki iz Gradca.
Gališki minister je postal bivši moravski namestnik Lobi, ki baje ne soglaša s politiko poljskega kluba. Lobi je bil vedno Badenijev nasprotnik in Poljaki se še vedno, kakor kažejo zadnje dni ovacije v Buški, oklepajo Badenija. Res čudne razmete I
Češki poslanci so se pred svojim odhodom iz Krakova šli poklonit bivšemu finančnemu ministru Dunajevskemu, ki jih je jako prijazno vzprejel in naznanil potem v posebnem pismu češkemu poslancu Skali, da je obisk slovanskih poslancev vesel žarek, kateri razsvetljuje njegovo starost.
S Češkega. Dne 15. decembra so zaprli v Pragi 17letno deklico, ki je zmerjala stražo pred nemškim gledališčem. Ker se je oče vmes mešal, zaprli so tudi njega. (V Gradcu je bilo drugače!) — Češki poslanci Kaftan, Bfeznovski in Blažek so šli prosit ministerskega predsednika Gautscha, da naj se odpravi preki sod v Pragi, ker imajo trgovci in obrtniki veliko škode. — Razdejano ljudsko šolo v Ž i ž k o v u bode morala občina postaviti na svoje stroške. — Včeraj je policija v Pragi zopet zaprla več oseb. Hiše v Pragi smejo po ukazu biti odprte do devetih in gostilne do jednajstih zvečer.
Shod čeških poslancev bode jutri, dne 19. decembra, v Pragi v staromestni posvetovalnici. Pogovor bode o političnem položaju.
Za dalmatinski deželni zbor sta bili dve dopolnilni volitvi dne 16. t. m. Izvoljena sta bila pristaša narodne stranke: v Šibeniku dr. Nikolaj Katnič in v Dobrovniku državni poslanec dr. Peter Klaid soglasno.
Ogerski ministri Perczel, Wlassicz in Daranyi so dobili od cesarja red železne krone prvega reda.
V hrvatskem saboru je bil zadnje dni hud ropot. Poslanec dr. P o t o č n j a k je nekoliko razžaljivo govoril o banu in vladna stranka ga je izključila od 30 in precej potem še od 40 sej. Opozicija je zaradi te strogosti, ki pa ni bila opravičena, ker je prva obdolžitev bila zlagana, zagnala grozen šum, da je predsednik rnoral sejo preložiti. Še hujši ropot je pa nastal, ko je došel od ogerskega drž. zbora hrvatskerau saboru dopis v madjarskem jeziku. Ta madjarski dopis je najbrže provzročila malo narodna stranka, vsaj predsednik se ni nič proti vil, ga sprejeti, akoravno je to proti pogodbi.
Nemci v rajhu fio v državnem zboru dali duška svojemu nemškemu srcu in so se poteg nili za avstrijske Nemce. Poslanec Hasse je celo trdil, da je to pogoj trozvezi, da Nemci v Avstriji obdrže svoje dosedanje pozicije, namreč nadvlado nad Slovani: Žalil je navzoče poljske poslance. Rekel je, da je zadnji nemški delavec več vreden, kakor kak poljski grof. Surovo je govornik napadel tudi Čehe in župana Podlip-nega. Poslanec Forster se je pa celo spravil nad avstrijskega cesarja. Pravijo, da je Forster v zvezi z našim Wolfom. Ko bi Rusi počenjali take predrzne nesramnosti in se vtikali v notranje zadeve naše države, o, to bi kričali Nemci in Židje: vaj, vaj! da bi glušili ves svet.
Nemški cesar Viljem je dne 16. t. m. obiskal Bismarka v Friedrichsruh; pravijo, da iz hvaležnosti, ker je stari kancelar rekel, da bi glasoval za predlogo o pomnoženju vojnega brodovja, ako bi bil poslanec.
Nemčija na Kitajskem. Princ Henrik, brat nemškega cesarja, je odjadral z nemškim bro-dovjem proti Kitaju in namerava maščevati se za umor nemških misijonarjev ter zasesti lepo kitajsko luko Kiao čao. Nemčija steza svoje prste že po vseh delih sveta. Nemški Moloh je postal silno gladen po tujih zemljah.
V Parizu še vse govori o izdajalcu Drey-fussu, katerega hočejo Židje na vsak način napraviti nedolžnega. Velike svote so že Židje žrtvovali, da bi ga rešili s Hudičevega otoka, kjer je zaprt. To je pa konservativne Francoze spravilo po koncu. Poslanec Beauregard hoče predlagati v zbornici zakonski načrt, po katerem bi bili židovski potomci izključeni iz javnih služb.
Sultan je dne 16. t. m. odobril mirovno pogodbo med Turčijo in Grčijo.
Na Kreti so poslali vstaški vodje admi: ralom protest, ker nameravajo velevlasti predlagati, da naj sultan ohrani nad Kreto suvre-niteto. V protestu se sklicujejo na to, da je grof Goluhovski v delegacijah obljubil Kreti popolno avtonomijo.
Japansko brodovje silno narašča. Japan je glede mornarice prekosil že vse druge države,
razen Angleške. Sedaj se dela za Japan deset velikanskih vojnih ladij na Angleškem, Francoskem in v Ameriki.
Domače novice.
Cenjene naročnike prosimo, naj se blagohotno odzovejo poslanim jim opominom, da ne bode treba pošiljati komu poštnega naloga. Večina naročnikov je v plačevanju -jako točna, ka bi bilo pričakovati od vseh tembolj, ker je očitno, da mi ne delamo in ne gledamo na dobiček pri izdajanju lista.
Osebne vesti. — Namestnikom deželnega glavarja kranjskega je cesar imenoval dež. poslanca barona Liechtenberga. — Štajarskim dež. glavarjem je imenovan mesto bolnega grofa Wurmbranda Slo vencem že znani, a malo prijazni grof Attems. — Umrl je nagloma dne 15. t. m. č. g. Andrej Martinčič, vpokojeni duhovnik v Lokvi. — Naučni minister je potrdil g. profesorja I. Franketa konservatorjem za na daljnih pet let. — G. J. Čop, posestnik v Mostah pri Radovljici, je imenovan članom okrajnega cestnega odbora radovljiškega.
Proštom novomeškim je že imenovan od cesarja ljubljanski kanonik g. dr. Seb Elbert. Danes teden smo iz zanesljivega vira izvedeli, da je to čudno imenovanje že gotova stvar, in ker smo brez pripomnje v našem listu o tem poročali, je dobil „kapelanček Koblar" od nNaroda" zopet nekaj gorkih po hrbtu, češ da on (!) dela Nemce za prošte. Na svetu je res vse mogoče ! Samo to pri naših norostih ni mogoče, da bi se enkrat smejal Slovenec. Na uboge Slovence letč udarci od zgoraj, od desne in leve, od spredej in zadej.
Mrena že pada raz očij. Včerajšnji „SIov. Narod" piše: ,, Zopet dokazujejo Nemci, kaj jim je pravica. V svoji sebičnosti so pripravljeni za najgrše zveze, ako jim koristijo". — Vedeli smo, da bodo enkrat tudi „Narodovci“ spoznali svoje zaveznike Nemce. Da bodo pa tako kmalu začeli moliti „Confiteor“, nismo pričakovali. Res, kar je nenaravnega, mora pasti — prej ali slej!
Shod v Ljubljani. Na jutrišnjem shodu „Katol. polit, društva" bodeta govorila g. drž. poslanca dr. Šušteršič in dr. Žitnik. Shod se bode vršil, kakor smo že poročali, v „Katol. Domu" ter se prične popoludne ob 5. uri.
Občina Selca pri Škofji Loki se je pridružila neznatnemu številu tistih slovenskih občin, ki so doslej protestovale proti surovemu početju avstrijskih Nemcev. Čast vrlim Selčanom, ki ne spe, kakor narodnjaki v drugih selskih Ob činah. — Priklopil se je izjavam vrlih slovenskih občin glede slovanske vzajemnosti in solidarnosti desnice v državnem zboru tudi občinski svet postojinskega trga z resolucijo, sklenjeno v seji dne 13. t. m Istotako je storil občinski zastop za Šmihelj in Stopiče pri Novem Mestu.
Nov list za nemške Kranjce in Primorce je začel izhajati v Gradcu kot priloga ultra-germanskega „Grazer Tagblatta". V Ljubljani se je osnoval poseben odbor, imenovan „Siidost-markischer Pressausschuss", ki ima nalogo, delati za razširjenje tega lista in njegovih Scho nererjanskih načel. Vodstvo v tem odboru imajo c. k. realčni profesor dr. Binder, koncipijent dr. Edvin Ambrositsch in Kranjske hranilnice uradnik Dzimsky. Takč so Nemci, ki se od narodne Strani še vedno slikajo kot „spravljivi“ in „mi-roljubni", pridrli nad nas z novimi grabljami, Ne očitamo več, ker govorč dejstva. Upamo pa, da bodo zobovi novih grabelj potrgali raz očij vso mreno našim — kranjskim slepcem
Slovensko gledališče. V četrtek smo zopet vživali Verdijevo opero „Ples v maskah", a v gledališču je bilo dokaj praznih sedežev. Morda je občinstvo Verdija res že sito, in da si želi slovanske glasbe. Vspeh je bil srednji, ker je uloga grofa za g Raškoviča očividno pretežka. — Danes zvečer nastopi kot gost gospa B o r š t n j k-Zvonarjeva v Sudermannovem nDomu,“ prihodnji torek pa v „Cvrčku."
Nemške gobe — tako se nam piše — so prav lepo pričele rasti po ljubljanskem mestu. Ravnokar se zopet priporoča slovenskemu občinstvu
nova nemška spedicijska tvrdka »Perles & Petsche", ki je baje tako ekstremno-nemška, da ne mara v službo nobenega slovenskega komptoi-rista. Oba moža sta nemška turnarčka. Na Starem trgu je prišel na dan »Kleider-Verkauf T. Šušteršič". Ta trgovina s samonemškim napisom prodaja obleko, slovenskim kmetom. In tako prihaja na dan gobica za gobico, nam se pa še vedno sanja, da ni najmanjše nevarnosti za slo venstvo naše Ljubljane.
Parnik na Ljubljanici ne vozi več. Njegovo vožnjo je preprečila južna železnica, ki trdi, da je parnik nevaren lesenim železniškim mostovom na ljubljanskem močvirju.
Odločen Nemškutar, ki ima v Ljubljani trgovino s samonemškim napisom, nam je včeraj prinesel inserat, katerega smo zavrnili, ker želimo, da bi slovenski listi priporočali v beli Ljubljani z inserati le slovenske tvrdke. Mož nam je dal odgovor: »Auch recht, »Slovenec" und »Slovenski Narod1' nehmen unsere Inserate immer sehr gern auf!“ Kdo da je ta mož, molčimo, a znabiti kdo ugane danes iz inseratov v omenjenih dveh listih.
Proračun ljubljanske občine. Običajno je bilo dosedaj, da je občinstvo izvedelo po časnikih o proračunu številke še le tedaj, ko je Občinski svet že sklenil o njem. Gotovo pa ni odveč, ako poprej nekaj zve. Vsi dohodki znašajo 327.168 gld., redni izdatki 248 865 gld., torej preostaja 78 312 gld. Izvanredni izdatki prora-čunjeni so na 81.199 gld. Primankljaj bi' torej znašal 2.887 gld, kar se pa ne sme tako strogo vzeti ker se izvanredni izdatki lahko poljubno spredene. Plače uradnikov znašajo 41.367 gld.; redarstvo stane 30.682 gld.; »uprava v obče" zahteva skupno 108.546 gld.; »uprava mestne imovine" 17.960 gld.; ceste, ulice, trgi in sprehajališča 57.552 gld.; zdravstvene in blagotvorne zadeve 20.128 gld.; ljudsko šolstvo 12.644 gld ; razna učilišča 19.156 gld!; razni troški 7.747 gld. (»Glasbeni Matici11 1200 gld., dramatičnemu društvu 3.000 gld, družbi sv. Cirila in Metoda 500 gld., filharmoničnemu društvu 200 gld. itd) Vojaška nastanitev stane 2.963 gld. — Dobo d k i so večinoma davki, ki znašajo 268 274 gld , in sicer: mestna užitnina 46 634 gld., posebne mestne priklade k tej: 80.000 gld., 20% mestna doklada: 95.000 gld. (6% je znašala 1 1896. 30 849 gld.), gostaščina 32.000, pasji davek 2.400 gld., tržne pristojbine 6.000 gjd. Podturnska graščina nosi: 4.389 gld., potrebuje pa letnih 5.373 gld. Mestna cestarina nosi okroglih 33 000 gl. Izvanredni izdatki so, kakor smo že omenili, proračunjeni na 81.199 gld. Večinoma so namenjeni za nove ceste, za olepšavo mesta in nakup sveta, itd. Ob jednem s proračunom bode prišel tudi v razgovor predlog gosp. župana I. Hribarja, da se najame novo posojilo 2J/2 milijona gld. proti 4 % in 50letni amortizaciji Svota bi se porabila za konvertovanje sedanjih dolgov v znesku 1,046.000 gld.; 1,320.000 gld', za tlakovanje ulic s porfirnimi kockami, za ubožno hišo, tržnico, javno kopelj, gasilni dom, obrtno šolo, ^št.-jakobsko župnišče, dekliško osemraz rednico, za napravo novih cest in ulic, nemško dekliško ljudsko šolo itd. Za sedanji dolg je treba občini plačevati 4Va °/o Ako se posreči, dobiti posojilo v znesku 1 milijona po 4%. bi bila občina za 5.000 gld. na leto na boljem. Ta dolg bi bil produktiven, to je, prinašal bi nam dobiček, in ta misel se mora le odobriti in pospeševati. O ostali svoti l1^ milijona gld. pa nimamo danes namena govoriti. 0 tem naj sodi občinski svet.
Korno poveljstvo naj se preseli iz Gradca v Ljubljano, ker so Gradčani tako grdo ravnali z vojaki. Tako piše »Slov. Gospodar", če se to zgodi, Ljubljančanje ž njimi gotovo ne bodo tako surovo ravnali, kakor Gradčani. Napadi na vo jaštvo v Gradcu se ponavljajo.
Drobne novice. 15.000 gld. škode je napravil g. Jož. Stegenšeku v Konjicah požar, ki mu je 10. decembra zjutraj uničil njegov umetni mlin na valjce. — Občinski odbor v Krškem je sklenil ustanoviti 1. 1898. v proslavo cesarjeve SOletnice narodno knjižnico. — Goriška deželna poslanca gg. B. Grča in dr. Tuma priredita jutri gospodarski shod v Šempasu. — Celjski socijalni de-
mokratje so imeli 13. t. m. shod, na katerem so izrekli nezaupnico vsem slovenskim državnim poslancem. Nemške poslance so pustili lepo v miru. — Upravno sodišče je v nekem slučaju odločilo, da ima definitivno nameščen ljudski učitelj domovinsko pravico v oni občini, kamor je premeščen na redno službo.
Slovenci na Koroškem pri občinskih volitvah žalibog propadajo. Zmagali so Nemci v Žihpoljah in deloma v Radiščah pri Celovcu, v Galiciji so zmagali Slovenci le v drugem razredu, v Dholici so si priborili le dva odbornika in v Šmartinu pri Celovcu so propadli naši popolnoma. Ko bi bili Kranjci le jeden del streliva za bratomorni boj poklonili za boj na Koroškem, bi bilo znabiti drugače! Čuvaji, čujte!
Celjski kazino so zapustili c. in kr. častniki, ker jim je tamošnji pruski vzduh postal neznosen.
Za prekmurske Slovence! Večkrat smo že v »Slov. Listu" omenjali prošnje kapelana Gomilška v Jarenini na Štajarskem, naj se mu pošiljaja knjige za zapuščene Slovence na Oger skem Dobil je res nekaj knjig, a vender premalo, da bi zadoščalo veliki potrebi. Nekaj gospodov se je zadnje dni oglasilo v našem uredništvu ter nam v ta namen dalo na razpolago lepo število knjig. Dotične slovenske knjige — nabranih jih imamo dosedaj okoli 300 — odpošljemo na določeno mesto po novem letu, do tedaj pa prosimo tiste gospode, ki bi blagovolili pomnožiti to število, da se z darovi oglase v našem uredništvu med uradnimi urami od 10—12 ure do-poludne. Sosebno slovenske dijake opozarjamo, naj nabirajo med božičnimi počitnicami primernih knjig. Slovenci smo dolgo časa vnemar puščali uboge ogerske Slovence. Sedaj naj bo tej malomarnosti konec. Na delo, da jih probudimo!
naši stanovski organizaciji. (Poročevalec gosp. E. Gangl.) O stalnih okrajnih šolskih nadzornikih. (Poročevalec g J. Likar.) O ponavljalnih šolah. (Poročevalec g. J. Likar.) Istega dne ob 6. uri zvečer bode v kavarni »Narodnega Doma" tudi občni zbor »Društva za zgradbo učiteljskega konvikta".
Učiteljski večer priredi »Slovensko učiteljsko društvo" v čast tovarišem in tovarišicam z dežele dne 27. t. m. ob 8. uri zvečer v mali dvorani ,.Narodnega Doma" v Ljubljani (I. nadstr.). Pri tem večeru bo sodeloval iz prijaznosti do slovenskega učiteljstva slav. tamburaški zbor »Sokola", slav. pevski zbor »Slavec", baritonist g. R. Vrabl in pianistinja gdč. Bilinova. Gostje dobro došli!
Zdravniška zbornica kranjska je imela dne 15. t. m. svojo redno sejo. Poizvedbe glede službovanja zdravnikov pri bolniških blagajnah na Kranjskem so pokazale, da je v naši krono-vini 16 pavšaliranih tacih služb. Ostale blagajne imajo ali popolnoma prosto izvolitev zdravnika, ali se pa nastavljeni zdravnik plačuje za vizite posebej po dogovorjeni pogodbi. Ljubljanska bolniška blagajna daje zdravnikom v primeri z drugimi okraji n^jnižjo plačo, tako da so zdravniki na deželi veliko na boljšem. Vsled tega se pooblašča predstojništvo zbornice, da stopi z bolniško blagajno ljubljansko v dogovor, ker so te razmere tudi za zavarovance nezdrave. Zbornični prispevek zal. 1898. določil se je na 5 gld.
Društva.
..Glasbena Matica" prodajala bode izžrebane, a ne prevzete dobitke iz svojega efektnega sročkanja potom javne dražbe dne 21. t, m. po-poludne ob 3. uti v društveni hiši v Vegovih ulicah. Kdor si želi krasnih, božičnih daril, naj ne zamudi te prilike.
,.Slovensko trgovsko pevsko društvo*'. Konstituiral se je odbor, izvoljen na občnem zboru v včerajšnji prvi seji tako: Predsednik gosp Ivan Murnik, ces. svetnik itd.; podpredsednik gosp. Ant. Dečman; pevovodja gosp. dr. Albin Kapus; tajnik gosp. Ivan Mejač; tajnika na mestnik gosp. And. Verbič; blagajnik gosp. Alojzij Lilleg; blagajnika namestnik gosp. 0. Verovšek; arhivar gosp. Alojzij Koželj; arhivarja namestnik gosp. Dav. Šetinc; odbornik gosp. Alojzij Rus; preglednika gg. Ferdo Kersnik in Fran Mulaček. Ob enem se opozarja čč. člane, da se bode vršila prihodnja pevska vaja v ponedeljek dne 20. t. m ob V,9. uri zvečer.
Slovenska krščanškosocijalna delavska zveza v Ljubljani priredi na sv. Š efana večer v veliki dvorani »Katoliškega Doma" zabavni večer na korist društveni zastavi. Začetek točno ob 6. uri zvečer. Na vsporedu bode tam buranje, petje pevskega društva »Zvon", loterija in razna druga presenečenja. Tiste prijatelje »Zveze", ki z ozirom na namen zabavnega večera hote za loterijo kaj podariti, prosi odbor, da darila pripravijo do ponedeljka. Sprejemajo se darila tudi v Štefetovi prodajalnici pred škofijo št. 13. — »Zveza" si je ustanovila svoj tam buraški zbor, ki broji že sedaj 17 članov. Takoj, ko se preseli v svoje stanovanje v »Katoliškem Domu", otvori društvo dramatično šolo. Vodil bode šolo izkušeni slovenski igralec g. Šušteršič (Sršen), ki je dolgo let bil jeden najboljših članov slovenskega gledališča. Ker društvena knjižnica še ni posebno šte vilna, prosi odbor somišljenike, da blagohotno podar6 primernih knjig. »Zveza" deluje, kakor se vidi, kaj krepko.
Občni zbor »Slovenskega učiteljskega društva" bo dne 28. t. m. ob 8. uri dopoludne v mali dvorani »Narodnega Doma". Na dnevnem redu je med drugim: Poročilo o dohodkih za »Cesar Franc Jožefovo ustanovo za učiteljske sirote na Kranjskem". (Poroča g. J, Dimnik). O
Razne stvari.
Biserna maša. Papež Leon XIII. je bil posvečen v mašnika dne 31. decembra 1. 1837. Zadnji dan tega leta bode častitljivi in ljubljeni starček obhajal svojo demantno mašo. Avstrijski škofje so izdali za to slavnost posebno okrožnico, ki se bode brala po vseh župnih cerkvah na praznik sv. Štefana. Slovesna služba božja z zahvalno pesmijo bode pa v ta namen na novega leta dan 1898.
Prijatelj delavcev. Poljski bankir Hypolit Wawelberg je daroval 300.000 rubljev za stavbo »Delavskega Poma" v Varšavi.
Pesnika ..Zlatorogovega", Rudolfa Baum-bacha, je zadela kap. Duševno je popolnoma uničen.
v
Sneg na Španskem. Na Slovenskem imamo letos milo zimo. Na Španskem je pa padlo silno veliko snega, tako da je bil osebni vlak, ki je šel iz Rable v Valmasedo, v snegu popolnoma pokopan. Ko so videli popotniki, ki so bili v vozovih stoječega vlaka, da sneg začenja zametati vlak nad okni, naredili so si z veliko težavo gaz do 7 kilometrov oddaljene vasi Rozas, kamor so dospeli silno zdelani. Sneg gre tudi v krajih, kjer imajo sicer prav milo podnebje. V Madridu kaže gorkomer 3 0 pod ničlo.
Jos. Rihard Razkošny, starosta čeških glasbenikov, praznoval bo koncem decembra svojo petdesetletnico, odkar je začel kot 141etni deček delovati na glasbenem polju. Njegovo ime se sveti poleg prvih imen svetovno znanih mož: Smetane, Bendla in Dvoraka. Razkošni je izmed vseh dosedanjih čeških glasbenikov tako srečen, da bo praznoval petdesetletni jubilej, ob kateri priliki Čehi gotovo pokažejo, da znajo ceniti zasluge svojega veleuma. Zadnje delo Razkošnega, katero je pred kratkim izročil vodstvu opere, je opera »Satanela".
Pridni kaznjenci. Ravnatelj kaznilnice v Riversi (Pennsilvanija) našel je v svoji kaznilnici senzacijonelno odkritje. Prepričal se je, da njegovi kaznjenci ne lenarijo v prostem času, nego da se bavijo, s koristnim poslom: s ponarejanjem denarja, kaznjenci so vso okolico že nekaj let s pomočjo svojih zunajnih zaveznikov poplavljali s ponarejenimi denarji. Preskrbelo se je, da ta nenavadna pridnost kaznjencev poneha.
Pravi kandidat. Na Tirolskem so se dogovorili kmetje, da bodo na mesto umrlega poslanca prof. Mayerja, volili državnim poslancem nekega gostilničarja v Kirchdorfu. Mož je v okraju najmočnejši in v metanju najbolj izurjen. Tirolski kmetje pač umevajo sedanji zbornični položaj. Voliti je treba moža krepkih pljuč in pestij.
trgovina s papirjem v Ljubljani
[(Sv. Petra cesta št. 6.)
Priporoča najuljudnejše svojo zalogo vsako vrstnega papirja.	99	^-i)
Zadnje novosti v pismenih konfekcijah krasne albume, pisalne garniture i. t. d.
Cene zmerne. Postrežba solidna.
ključavničarski mojster,
Francovo nabrežje št. 13. LJUBLJANA Francovo nabrežje št. 13i
Priporoča svojo delavnico za naročanje vseh
ključavničarskih del*>«§r
ter napeljavo
hišnih telegrafov In telefonov.
11 (52—47)	Postavlja	strelovode
in prevzetna tUdi posamezna dela te stroke.
—	 Cene	nizke. -—
Pleskarska in lakirarska obrt
Josipa Makovca
Breg št. 20. LJUBLJANA Breg št. 20.
se priporoča spoštovanemu p. n. občinstvu za prevzemanje vseh v njegovo stroko spadajočih del, 47 (36-31) kakor v mestu tako na deželi
zlasti vseh novošegnih vrst lesa s prosto roko inritovanih.
Točno in solidno izvrševanje, pri uporabi najboljšega materijala in po kolikor mogoče najnižjih cenah.
Andr. Dru&kovič,
36 (47-46) trgovec z železnino
v Ljubljani, Mestni trg* št. 9/10.
priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnega v železarijo spadajočega blaga.
Štedilnike, lonce, pozlačene nagrobne križe, drevesa za oranje, vodne žage in pile, kovanja za okna in vrata, vsakovrstno orodje za mizarje, tesarje, ključavničarje in kovače, cement, traverze in še veliko drugih za rabo v hiši ali pri obrtu potrebnih stvarij. Kf Poštena postrežba.
: % tmmmmmnM
Naznanilo in priporočilo.
Slavnemu občinstvu najuljudneje priporočam svojo
bogato zalogo
najraznovrstnejSih
klobukov, cilindrov čepic i. t. d.
Zagotavljam dobro blago in nizko ceno. Velespožtovanjem 8 (52-50)	J.	Soklič,
Stari trg št. 1 (pod Trančo).
Lekarna pri Mariji pomagaj M. L*eustek,
Ljubljana, Reseljeva cesta št. 1,
zraven Mesarskega mosta.
Melusine- zobna in ustna voda
deluje izborno proti zobobolu in gnilobi zob, utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust, 1 steki. 50 kr. 15 (52-5^j
Neprekosljivega učinka je
TannoiChiiiin tinktura za ase,
katera ohranjuje lasišča, odpravlja luske in preprečuje izpadanje las.
1 steklenioa 50 kr z na vodom.
Jedina zaloga: lekarna pri Mariji pomagaj
M. Leustek,
LJUBLJANA, Reseljeva cesta št. 1,
zraven mesarskega mosta. Levčeva hiša. Telefon št. 68 v poljubno porabo.
Zmota pri telefonu. Neki mesar v Bernu je poslal več volov v klavnico. Pri osrednjem telefonskem uradu je pa gospodična po zmoti zastavila pretikač, mesto na klavnico, na mestno posvetovalnico, ko so ravno mestni očetje pričeli sejo. Osupnjen je bil župan, ko je dobil glas po telefonski, žici: „Ali so že vsi voli na svojem mestu ?“
V proračunu Dunaja je za 1. 1898. zabeleženih 60,458.430 gld. potrebščine. Proračun Dunaja je večji od Švedske, Norveške, Švice, Portugalske, Srbije, in mnogih nemških državic.
V Caoaku pri Belem Gradu so dne 16. t. m. ustrelili hajduškega vodjo Brkiča in štiri njegove pajdaše, 66 hajdukov so pa poslali v ječo, ker so veliko ljudij silovito oropali in pomorili. Poslanec Tajšid je sumljiv, da je imel ž njimi nekoliko zveze, radikalna stranka ga bode izobčila iz svojo srede in pobegnil je v Črno Goro.
Sodniki bodo pričenši s 3. januvarjem pri porotnih obravnavah nosili talar in baret. Tudi državni pravdnik bode moral nastopati v tej noši.
Grozen vihar je na Filipinskih otokih strahovito razsajal, podiral mesta in pomoril veliko tisoč ljudij. Mesto Toulban je v pol ure postalo razvalina. Razjarjeno morje je pluskalo daleč čez bregove in razbilo mnogo ladij.
Alfonz Daudet, znani francoski romanopisec, je v starosti 58 let v Parizu umrl, zadet od srčne kapi.
Tovarna za kavčuk v Rusiji. Velikansk napredek je napravila zadnja desetletja Rusija s tovarnami za kavčuk. L. 1895. sta samo dve veliki tovarni proizvedli tega blaga za 25 milijonov rubljev, razen tega je še 20 manjših tovarn, ki imajo dosti dela. Ruski čevlji in razne tkanine iz kavčuka imajo dobro ime po. celem svetu.
Delavski domovi v Pešti. Ogerska družba v prospeh delavcev postavi svojim udom blizu R&kos Kerestura, v okolici Pešte, tisoč hiš, pre skrbljenih z vodnjaki. Sezidane bodo hiše iz opeke in pokrite z opeko, imele bodo po dve sobi, kuhinjo, shrambo in klet. Amortizacija je določena na 26 let. Ako umrje posestnik hiše še predno je potekel ta obrok, preide hiša vender takoj v last dedičev potomcev, brez vsakih dolžnostij od njih strani. Prav tako je tudi poskrbljeno potom zavarovanja proti nesreči, da se v tistem hipu, kakor hitro bi bil vsled posledic nesreče lastnik trajno nesposoben za delo in zaslužek, njegov dolg izbriše. Vlada je obljubila, da osvobodi delavske domove za trideset let od davka in sezida v novi naselbini na svoje stroške šolo in j otroško zavetišče. Naselbina leži ob železnici. Ravnateljstvo ogerskih državnih železnic je zagotovilo delavcem za vožnjo nenavadno nizke cene. Slednji ud družbe mora vložiti 160 gld. za poroštvo v peštansko komercijalno ogersko banko.
Pariška razstava veljala bode ogromne svote. Francoski parlament je že dovolil 40 milijonov frankov, a ta svota bode zadoščala samo za tri četrtine izdatkov za stavbe.
Gledališč je tekom leta pogorelo 13. Nad 1280 oseb je pri tem ponesrečilo.
V Bosni in Hercogovini je vedno več Židov. Sedaj je ondi že 8213 Židov.
Naj novejše vesti.
V povišanje uradniških plač z dnem 1. januarja 1898 baje nij dovolil finančni minister pl. Bohm.
Na Dunaju so včeraj napravili v šoli demonstracije tehniki, ker bi radi imeli božične počitnice, kakor vseučiliščniki.
Rusinski poslanec Jarosievič je dejal na volilskem shodu, da Rusini nič dobrega ne pričakujejo od deželne avtonomije in razširjenega delokroga deželnih zborov. Zboljšanja položaja pričakujejo Rusini le z Dunaja Z deželno avtonomijo bi bili Rusini le zadovoljni, ako bi se uvedle splošne volitve za avtonomna zastopstva. Ako bi Poljaki preveč pritiskali z avtonomijo, bi bili Rusini primorani, staviti v državnem zboru predlog, da naj se Galicija'razdeli v dva upravna okraja.
Poljskega ministra barona Loblna niso Poljaki nič veseli. „Gazeta Narodowa“ pravi, da bi bilo vsejedno, ako bi ne bil imenovan ministrom.
V ogerski magnatski zbornici se je sprejel včeraj predlog škofa Romana, da se zakon o pomadjarjenju krajevnih imen odloži z dnevnega reda.
Podpisani pozi vij e gospoda
H. Vogriča,
da bi naznanil svoje sedanje bivališče. Bil je nedavno učitelj petja in godbe pri goriškem „Sokolu".	98	(i-i>
Fran Breskvar,
knjigovez v Ljubljani.
(MjROVOtni urednik: Svitoslav Br« »kvar.
Isd«jat*lj: KoMoroij ^Slovenskega UsU*. Tiaak J. Bhauikovth naslednikov v Ljubljani.
a o o o § o o o o
8 O
o o
ioooooooooooooooooooooocooo
stavbeni in galanterijski klepar,
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta št. 21.
se priporoča slavnemu občinstvu v Ljubljani in na deželi za vse v njegovo stroko spadajoča dela.
Zagotavlja najsolidnejšo postrežbo in 54 (32-28) zmerne cene.