advertise ш
the best
SLOVENE NEWSPAPER ★
Coxnmerical Printing of All Kinds
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE • DELAVCE V AMERIKI
Д-
Čila tel j i ▼: CHICAGL new yorku, detrorru.
sploh po in izven Amerike
^ xxxrx. — LETO xxxrx.
CLEVELAND, ОШО, WEDNESDAY (SREDA), AUGUST 29, 1956
Zadnje vesli
oblačno, toda v tempe-. M bistveno nespremenjeno, kakor jutri. Najvišja Peratura bo okrog 90, najniž-stftfb ^ ^0 stopinj, vlaga 93 od-u. Kake nevihte niso iz-vročine je v dr-' '^^xas, kjer je izredna suša.
izvršilni odbor A.F.L. C.I.O. v Forest Parku. Raz-. je o tem ali se priporoči je le	lista ali ne. Šlo
sti vprašanjem nevtralno-kfnfo'	^ priporoči demo-
Usta. Republikanska liti«	prišla v poštev. Z proti pet, ki so bili za ^ J^lnost, je bil sprejet sklep, ka priporoči demokratska lista Adlai Steven-Sjg , Kefauver. V Chicagu l{^i 12. septembra zbralo Цђ..* delegatov posameznih C.lo ^ včlanjene v A.F.L.-odobri ta sklep. Med Д J, ^ * člani izvršihiega odbora ■ " C.I.O. je bil naprimer Цду ' P''®đsednik unije prevozni-^сћ ' ^ branil Eisenhowerja.
l^ot predsednik unije j® na zunaj dejal, da v Riasn'	ve za koga bo
koga pa njegova
Stevenson in Estes Ke-danes v lowi, kjer so Ofg^. ^^kgatje demokratske vy, ,*^4® ameriškega severo-гц g ; Adlai Stevenson je izra-nezadovoljstvo kako je ^ ^^"howerja razpolagala briškimi naravnimi zakladi;
je^^®®^ik Eisenhower, ki se 4es * ^ Washington, ima da-1{ђ. ®^^^nek z državnim tajni-^ "ohn Foster Dullesom. Gre ?^^ki prekop. Trenotni polo-Se ^ "^'^"^dnji: v Kairu, Egiptu odposlanec Indije, Me ' * koče imeti sam razgovo-^sarjem, pritiska iz Lon-ђрЈ^ ®gipt, da bi se ta sesta-^rSil še koncem tega tedna.
vlada je že včeraj javnosti vest, da je
ŠTEVILKA (NUMBER) 166
sJ^^Pteka
........__ _
<lvema tajnikoma bri-Па> poslaništva v Egiptv teg^'^'^^ita Egipt. To pa radi je g . da sta špijona. Danes 'jno vlada sporočila nada-jo	(ia je izvršila an taci-
feHaif® ^'■ugih tujdev, ki da so spijoni.
^j^J^^bingtonu J je ameriški Ц ' ^jnik John Foster Dul-jetsu ^ ®®tro nastopil zoper Sov-kateri je očital za bi ^ P'"opagando v Egiptu, da kl(p 1 sprejel sklepov london-
'»Merence.
Cipru se sovražnosti Vtgjj ^j®jo. Grki-domačini so So bombo« v poslopje, kjer
Letošnje volitve bodo ene najdražjih!
Tako demokratska, kakor republikanska stranka napovedujeta najbolj živahno volilno agitacijo in propagando. Vsg skupaj je zvezano s stroški. Obe stranki bosta izdali v volilne namene letos sto milijonov dolarjev. Pri volitvah leta 1952 so znašali volilni izdatki za obe stranki 80 milijonov dolarjev, pa so bile že te volitve zelo živahne.
Republikanska stranka ■ je*
postavila štiri volilne odbore, katerih delokrog gre po vsej republiki in je dala tem odborom na razpolago $8,000,000.
V letu 1952 so imeli taki republikanski volilni odbori na razpolago le $6,500,000.
Demokratski vsedržavni volilni odbori bodo izdali letos za volitve $7,000,000, v letu 1952 so izdali $5,000,000.
Poleg vsedržavnih volilnih odborov obstojajo državni in krajevni volilni odbori, ki imajo svo^ je proračune, dohodke in izdatke.
K volilnim stroškom prispevajo privatne, pa tudi javne organizacije, tudi delavske unije. Delavske unije so se izognile tistim določilom postave, ki pravi, da ne smejo določati fonde v volilne namene, pa so zbrale drugo ime in postavile "vzgojne politične odbore," v te odbore pa gredo le prostovoljni prispevki.
En sam vsedržavni volilni odbor ene, kakor druge stranka sme po postavi zbrati v volilne namene $3,000,000. Stranke jih enostavno postavijo več, pa je vsak od teh odborov upravičen za sebe zbrati $3,000,000. Po postavi bi se smelo potrošiti za izvolitev senatorja v malih državah $10,000, v večjih državah $25,000, za izvolitev federalnega poslanca v malih državah $2,500, v večjih $5,000.
Praksa pokaže, da so volilni odbori, ki so za izvolitev enega samega senatorja v federalni senat potrošili milijon dolarjev!
ZBOROVANJE KOMUNISTOV
Ameriška komunistična stranka je napovedala svoj občni zbor, ki se bo vršil v New Yorku v dnevih 9.—12. februarja, 1957. Ameriški , komunisti od leta 1950 dalje niso imeli nobenega občnega zbora.
Ponovno v bolnišnico
Mr. John Stebla j, zastopnik Enakoprav osti za collinwood-sko in euclidsko naselbino, je v soboto popoldne prišel domov iz Lakeside bolnišnice, včeraj pa se je moral ponovno podati v bolnišnico in sicer se sedaj nahaja v Huron Road bolnišnici. Obiski niso dovoljeni. Želimo mu da bi se kmalu popolnoma zdrav vrnil v naš krog!
Iz bolnišnice
Mr. Anton Tomšič se je po šest-tedenskem bivanju v Mestni bolnišnici, kjer se je moral podvreči operaciji, vrnil na svoj dom na 1193 E. 61 St. Še vedno se nahaja pod zdravniško oskrbo. Najlepše se zahvaljuje v^em za obiske, cvetlice, darila in voščil-ne kartice, ki jih je prejel. Prijatelji ga sedaj lahko obiščejo na domu.
Iz stare domovino
Poznani Mr. FVank Česen se je po dvo-mesečnem obisku v stari domovini vrnil domov. Za časa bivanja tam si je ogledal razne kijaje in si napravil mnogo zabeležk.
ZA Ш PROTI INFLACIJI
Federal Reserve Board je zvišal obrestno mero za posojila Praktično se zemljeknjižni dolgovi obrestujejo po šest odstotkov. Nedolgo tega so dolžniki plačali na te dolgove le 4.5%, oziroma 5%. Za posojila poslovnemu svetu morajo posojilojemalci plačati 4 do 5% obresti, nedavno tega je bila obrestna mera le 3%. Zvišanje obrestne
za vedno oslepil. Novi aretirani, tako trdi	so napravili
načrt kako naj se zločin izvrši.
^ ИГал. -'"luo.v pusiopje. Kjer коЈђц ' ^"Slt'ške policije, drugo SejKj ^ hišo, kjer stanuje an-bilg ^з-јог. Človeških žrtev ni
države Alabama so gla-^ ^va nova zakona. Prvi, državne osnovne in ^le opustijo če naj б. ^ jo beli in črni šolar-^ t®ga pride, da se držav-jo, ^ prodajo 'RriŠča in kopalnice.
V v --
Yorku so agent je poli-^ aretirali štiri znane Aj^jjj^J^orškega podzemlja.
italijanskega poko-so v zvezi z na-®ela, ^"lalista Victor Rie-iQ dobil iz zasede dne 5.
Јђ ocetno kislino v ob-pa je na posledicah
Tožbe zoper lastnike potopljene ladje Andrea Dona se kopičijo pri federalnemu sodniku v New Yorku. Rok za vložitev tožb za odškodnino je stavljen z dnem 11. sept. Advokatje, ki zastopajo potnike, ki so utrpeli škodo ker je bila ladja potopljena, pravijo, da se vtožbah zahteva skupna odškodnina $12,-000,000.
Clevelandski mladinski sodnik Albert Woldman je imel pred seboj celo vrsto mladinskih zločincev, kar 36 po številu. Število prič, tudi staršev, je bilo temu primemo visoko. Mladi zločinci so napravili 29 tatvin in vlo-mov, ukradli so tri avtomobile, kradli kar jim je prišlo pod roke v času od januarja do konca julija letošnjega leta. Stari so bili od 12 do 17 let. Sodnik je nekatere poslal v poboljševalnico, druge domov na pogojno preizkušnjo.
mere čutijo federalna blagajna, državne in občinske blagajne, čuti ameriško ljudstvo, posebno tisti, ki kupujejo na obroke.
V federalni vladi sta se pojavili zopet dve struji. Cleveland-čan George Humphrey, ki je finančni minister, z njim pa Arthur Burns, ki je prvi gospodarski svetovalec predsednika Ei-senhowerja, sta prepričana, da so vse nove finančne mere nepotrebne. Da ne bo investicij, ne bo gospodarskega napredka, to pa ravno v času volitev. Predsednik Eisenhower pa drži z Wil-liamom Martinom, ki je predsednik Federal Reserve Boarda. Omejitev kreditov in višja obrestna mera za posojila naj bi ustavili inflacijo, ki da je začela postajati že resna, tako trdita Martin in Eisenhower.
Potovanje na Narodni Dan SJJ.P'J.
Vsem onim , ki se nameravajo skupno podati na Narodni Dan S.N.P.J., ki se vrši preko praznika Delavskega dne v Slovenskem centru na 2301 S. Lawn-dale Ave., v Chicagu, 111., se poroča, da bus odpelje izpred glavne postaje na E. 13th St. & Chester Ave. točno ob 7.45 uri (clevelandski čas—vzhodni standard čas 6.45 uri). Vožnja v Chicago in nazaj stane na oba kraja samo $16.67 za osebo. Bodite točno ob 7. uri na postaji, da dobite sedež.
POLITIČNE ŽRTVE ZA OSEBNE PRAVICE . . . KOGA?
Slučaj dveh družin, Miller-Dimond je v Clevelandu znan. 2ena in mati Marjorie Miller se je zaljubila v Rus-sella Dimonda in šla k njemu. Dimond je poročen, njegova žena je še živa. Miller-jeva je pustila doma štiri lastne otroke, žena Dimonda je tožila Miller jevo, d&, je odtujila moža. Miller je tožil ženo Marjorie na razpo-roko. Millerjeva je prodala svoj avtomobil. Denar je pograbil Dimond.
Vsa mešanica se je odigravala pred sodiščem.
V znanem zakonu Taft-Hartley stoji tudi zapisano, da če so delavci v kakem podjetju, ki je važno za narodno obrambo, na stavki, lahko dobi jo od sodišča zapoved, da se za 80 dni povrnejo nazaj na deto, med tem časom pa se bodo vršila pogajanja.
Nekaj podobnega je bilo v glavi clevelandskega sodnika Samuela Silherta, ki je pravdo za enkrat končal takole; Ženi Miller.jevi je za-povedal, naj gre nazaj k možu in otrokom, Dimondu, da naj prekine vsake stUie z Miller jevo. Millerjeva je šla nazaj na dtom Miller ja, kjer ima ostati pri otrocih in brez zveze z Diniondom 90 dni.
Ne Dimond, ne Millerjeva se nista držala zapovedi. Sodnik je zapreti!, da se utegneta oba znajti pod ključem.
Dimond se je sedaj obrnil na justično tajništvo federalne vlade v Washingtonu in se sklicuje na državljanske svoboščine. DimondI pravi, "da sodišče v Clevelandu ni kako ljudsko sodišče na Kitajskem, in da je na sto tisoče in sto tisoče ljudi dalo življenje za državljanske svoboščine."
Tako po jmuje Dimond politično borbo in žrtve za državljanske svoboščine, pa vsebino državljanskih svoboščin samih . . .
V bolnišnici
Mrs. Anna Zlele iz 21086 Агг bor Ave. sporoča, da je prejela iz Dearborn, Mich., vest, da je bila njena sestra, poznana Mrs, Miary Rant, žena Cirila Rant, odpeljana v Oakwood bolnišnico v Dearbornu. Zbolela je 11. avgusta. Mr. in Mrs. Rant imata tu v Clevelandu mnogo znancev in prijateljev, katere prideta od časa do časa obiskati, želimo ji, da se ji ljubo zdravje čim preje povrne.
Vile rojenice
t
KO SE ZAČENJA NOVO №K0 LETO;
STARO RAZLIKOVANJE MED BELIMI IN (RNIMI!
POLOŽAJ NA AMERIŠKEM JUGU SE CELO SLABŠA
WASHINGTON, 28. avgusta—Ameriško vrhovno sodišče je meseca maja 1954 izdalo sodbo, da je ločevanje po plemenih protiustavno, neveljavno. Šlo je za ločevanje črnih in belih šolarjev po šolah. Predno je izšla ta sodba, je bilo v Ameriki 17 držav, ki so izvajale to ločevanje. Tudi District of Columbia je izvajal ločevanje. V teh krajih je kakih dva in-pol milijona črnskih šolarjev in danes osem od vsakih devet otrok še vedno obiskuje-posebne črnske §ole.
District of Columbia z Wash-4 ingtonom je til prvi, ki je tudi v praksi odpravil ločevanje.
V državi Tennessee to leto po-
skušajo odpraviti ločevanje med belimi in črnimi šolarji. Srednja šola v Clintonu je bila prva od srednjih šol, ki je z letošnjim letom dovolila črncem, da pridejo na to šolo. Na šoli je približno 750 belih šolarjev, črnih se je vpisalo 15, v resnici pa jih je prišlo le 12.
Osem držav je trmoglavih
Južne države: Virginia, obe Carolini, Georgia, Florida, Alabama, Mississippi in Louisiana trdno vztrajajo na posebnih šolah za črnce in posebnih za belce. V Alabami in Virginiji zasedajo državne skupščine, ki imajo izglasovati zakone, ki naj prav do podrobnosti uredijo to ločevanje. Če ne bo šlo drugače, se bodo državne ljudske in erednfe šole opustile, kar pa imajo posebnih ustanov, kot so na primer igrišča, kopališča, če ne bo šlo drugače, se bodo prodale.
Največ črncev šolarjev je v državi Mississippi. To je razumljivo, ker od celotnega prebivalstva države Mississippi je 45% črncev.
V	Mississippi so enako za strogo ločevanje po plemenih, ne samo po šolah, marveč v družbi sploh.
Države West Virginia, Delaware, Maryland, Kentucky, Mie-i souri, Oklahoma in Texas poskušajo s sporazumom.
V	Ameriki obstoja posebna organizacija^ ki se peča z vzgojnim vprašanjem na ameriškem jugu. Ta organizacija je izdala zanimiv pregled, kako se odprav-
Vile rojenice so ee zglasile pri Mr. in Mrs. Joseph Sankovich, 455 E. 329 St., Willowick, O., in jima pustile v spomin luštkano deklico, Carol Ann, ki bo v družbo sestrici Janet Marie. S tem sta postala Mr. in Mrs. John Bradač iz 19620 Ormiston Ave. šestič "grandpa" in "grandma," Mrs. Mary Sankovic iz 6205 St Clair Ave. pa drugič stara mama. Čestitamo!
Ija ločevanje in kakšni so uspehi v posameznih državah.
V	17 državah, ki so pred sodbo vrhovnega sodišča vršile ločevanje črnih in belih otrok po šolah, je bilo v letih 1953—1954 2,500,000 črncev šolarjev, od katerih ni niti eden posečal šole za bele otroke.
Po sodbi vrhovnega sodišča v šolskem letu 1954—1955, je 2,-400,000 črncev posečalo le črnske šole, 165,000 pa mešane šole. Torej malo napredka.
V	šolskem letu 1955—1956 je šlo 2,500,000 črncev v ločene šole za črnce, 260,000 pa v mešane šole. Zopet večji napredek.
Za šolsko leto 1956—1957 je napoved ta, da bo šlo 2,500,000 črncev v posebne šole za črnce in 300,000 v mešane šole.
Nobenega napredka, da bi wi-pravili ločevanje, ni v osmih <ir-žavah, katere amo gori našteli. Le malo napredka je v državah Arkansas, Tennessee in Texas. Razmeroma boljše je v državah Maryland, Missouri, Oklahoma, Kentucky, Delaware, West Virginia, največ pa v District of Columbia.
črnci sami niso edini. So šolski okraji, ki jih imenujejo šolske zone; na zunaj je bil izvršen na črnce pritisk od svojih soroja-kov, naj se bojujejo za enotno šolo, črnci doma pa so spremenili meje svojih šolskih zon, da so tako njihovi otroci lahko ostali še vedno v ločenih črnskih šolah.
Črnsko vprašanje radi šol in prevoznih sredstev bo imelo naravno velik vpliv pri starših črnskih šolarjev povodom volitev.
MARTIN PEŠEC
Kakor smo včeraj poročali, je po daljši bolezni preminil v Crile bolnišnici Martin Pešec, star 35 let. Stanoval je na 21030 Miller Ave. ter je bil samski. Rojen je bil v Clevelandu. Bil je veteran druge svetovne vojne, preje pa je bil zaposlen pri Chase Brass Co. Oče Prank je umrl leta 1935.
Tukaj zapušča mater Uršulo, rojena Kranje, doma iz fare Sv. Križ pri Kostanjevici na Dolenjskem, tri brate: Joseph, Anton in Rudolph ter več sorodnikov. Pogreb se vrši v petek zjutraj ob 8.15 uri iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, 458 E. 152 St., v cerkev sv. Kristine ob 9. uri in nato na pokopališče Calvary. Na mrtvaški oder bo položen nocoj ob sedmih.
PRVE TEŽAVE V SUEZU
To je pomanjkanje pilotov. Prekop Suez je ozek, voda sama je zahrbtna in je prejšnja družba uvedla službo posebej izvež-banih pilotov, ki so veščaki ne samo na polju plovbe, marveč poznajo do dobra vsako mesto vzdolž Sueškega prekopa. Tak pilot spremlja ladjo ves čas, ko plove skozi prekop.
Takih posebno izvežbanih pilotov je okrog 250. To so po večini Angleži in Francozi, najmanj je domačinov Egipčanov. Pilotje imajo veliko prakso za seboj. Praksa, vežbanje je trajalo deset let, pilotje so morali napraviti skušnje tudi iz mor-narstva.
Radi spora, ki je nastal v zvezi z lastništvom družbe Sueški kanal in kdo naj skrbi za plovbo po tem kanalu, se je začelo egipt-sko sovraštvo do tujih pilotov, zato francoski in angleški piloti komaj čakajo, da gredo iz Egipta.
Kolikor je teh pilotov še na službi, morajo napraviti meseče-no 27 poletov, popreje so jih napravili le 17. Pilotje so preutru-
jeni in naravno, ne vršijo svoje službe več tako vzorno. Promet po prekopu ni stoodstotno varen, in je zanimivo, da se pozna sedanja sueška kriza tudi na svetovnih borzah.
Angleški funt sterling so v Italiji prodajali popreje za 1,750 italijanskih lir, v času krize se dobi za angleški funt sterling le še 1,580 italijanskih lir.
Mar pomagajo ruski pilotje? Lahko. Toda tudi ruski pilotje se bodo morali vežbati dolga leta v spoznavanju vode in krajev ob prekopu, prWno bodo mogli vršiti praktično službo. Kaj pa med tem časom ?
In petrolejske ladje? Petrolej-ske družbe so to krizo predvidevale. Popreje so gradili ladje, ki naj bi nosile petrolej skozi Sueški prekop z nosilnostjo 15,-000 ton. Nove ladje v naročilu bodo imele več kakor 27,000 ton nosilnosti, ena od teh celo 65,-000 ton. Ozadje? Da gredo mesto skozi Sueški prekop okrog južne Afrike. Da se zmanjšajo stroški, naj nosijo čim več tovora.
71^0 gtcb
ženski odsek farme
Članice Ženskega odseka farme S.N.P.J. se vabi na važno sejo v četrtek zvečer ob osmih v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Na dnevnem redu je več nujnih zadev.
Dobili nagrade
Na dvo-dnevnem semnju Progresivnih Slovenk so bili sledeči deležni lepih nagrad: S. Vokac, 160007 Trafalger Ave. (električna ura, podarila kongresnica Frances Bolton); Anton Moho-rich, 18608 Chickasaw Ave. (Coffeemaker, podaril Jos. Dov-gan od Century Tire Co.); E. Slabe, 1164 E. 167 St. (punčka-nevesta, naredila Frances Gor-she); Vida Shiffrer, 824 Eddy Rd. (slika Bohinj, daroval An-, ton Wapotich); P. Prattin, 894
E.	210 St. (Hobby Horse, podaril Anton Eppich); Jos. Meznar-sic, 4332 W. 52 St. (blazine) ; Mary Susel, 13617 Kelson Ave. (tri punčke-nevestine to-varišice, naredila Frances Gor-she).
Novo eksportno podjetje
Te dni je mlad Slovenec, Don
F.	Kramer ustanovil novo eksportno podjetje, katero bo poznano pod imenom Kramer International in bo imelo svoje uradne prostore na 3537 Lee Road, Cleveland 20, O.
Don stanuje na 5104 Harper Rd., v Solon, Ohio. Njegovi starši so dobro poznani v naselbini, in sicer sta Frank in Minka Kramer, katera sta dolgo let vodila gostilno Kramer's Grill na E, 185 St., sedaj pa živita v Chagrin Falls. Novi podjetnik je bil preje uslužben pri eksportnem oddelku Lubrizol Corp. Njegovo podjetje bo nudilo poslugo tvrd-kam in posameznim trgovcem, ki želijo napraviti zveze z tuje-zemstvom v svrho eksporta njih izdelkov. Eksportni promet s tu-jezemstvom se stalno veča in ko bo v Clevelandu uresničen St. Lawrence Seaway je pričakovati veliko več živahnosti v tem ozi-ru.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
''ENAKOPRAVNOST"
t
Owned and Published by
The American Jugoslav Printing fir Publishing Cc. 6231 St. Clair Avenue	Cleveland 3, Ohio
HEnderson 1-5311 — HEnderton 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays. Holidays and the First Week in July
StfBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (JPo raznašalcu in po pošti v Clevelandu In izven mesta):
For One Year — (Za eno leto)__________________
For Six Months — (Za šest mesecev)________
For Three Months — (Za tri mesece) __________
-$10.00 - 6.00 - 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries; (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države);
For One Year — (Za eno leto)___:_
For Six Months — (Za šest mesecev)____
For Three Months — (Za tri mesece)____
—--$12.00
----7.00
-----------4.50
Entered as Second Class Matter April aeth, 1918 at the Post Office"^ Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1в79.
104
V VOLILNI IMENIK, POTEM PA VOLI!
(1)
Imamo določene kandidate, katere bomo volili pri no-vemberskih volitvah. Eni so demokratski, drugi so republikanski. Demokracija se izživlja v tem, da voli ljudske zastopnike. Ti naj potem v imenu nas delajo postave. Oni so nasi pooblaščenci, kakor je na prinier naš pooblaščenec advokat, če gre za pravdo. Koga bomo pooblastili, za to gre. Prav tako, kakor v mnogih pravdah, ali smo si najeli dobrega, ali slabega advokata.
Eisenhower hoče zmagati ne samo za sebe, za svojega podpredsednika, ki je lahko njegov naslednik, hoče imeti republikanski kongres, to je, večino v zbornici poslancev, kakor tudi senatorjev v Washingtonu. Rekli bi—vsesplošna zmaga.
Ameriški predsednik sam je nekronani kralj. V tistih državah, kjer so še kralji in cesarji, pa morajo tudi ti vladati po postavi, imajo ti manjše postavne pravice kot ameriški predsednik in to po postavah. Nam se zdi celo močnejša beseda president republike, kakor pa slovenska beseda predsednik republike. Za razne predsednik organiziranih družb ima anglščina druge izraze; za predsednika naše republike ima posebna izraz PREZIDENT.
Ta prezident, ki ima po postavi velikansko moč, seveda ni diktator, da bi delal po svoji mili volji. Mi tu v Ameriki imamo poleg državnih zakonodajnih zbornic osrednje zastopstvo, to je kongres, zbornico poslancev in senatorjev. Za vse predloge, v kolikor gre za postave, mora v Ameriki tudi' pred^dnik iibeti večino v kongresu. Oe povdarjamo pomen predsednka—prezidenta, kot demo-kratje povdarjamo istočasno pomen kongresa, našega ljudskega zastopstva.
Pri volitvah, če vzamemo današnji položaj kot je, ali kpt je bil pri predsedniških volitvah leta 1952, se lahko izkaže, da je predsedniški kandidat Eisenhower ljudsko popularen. Eisenhower j a se še vedno drži okrog njegove glave glorija zmagovalca v drugi svetovni vojni nad nacizmom in fašizmom. Toda od same glorije enega človeka ne živimo. Kongresniki, poslanci in senatorji naj tolmačijo naše sodobne krvave potreb# in je vedno vprašanje, al te potrebe naletijo v Beli hiši v Washingtonu na odprta, ali na gluha ušesa.
Kakor se vzame oseba Eisenhower j a, eno je gotovo, da kot ameriški politik gleda na Ameriko s kapitalističnimi očmi. Produkcija—nove investicije, zopet produkcija, pa bo več dela, več zaslužka, kako pa se dohodki porazdelijo, to za Eisenhower j a ni glavno. Zamislimo si položaj, da bi imel Eisenhower v prejšnjem kongresu v obeh zbornicah republikansko večino. Priznamo, da so v republikanski stranki liberalni elementi, kakor tudi priznamo, da so v demokratski stranki reakcionarci. Gotovo pa je, da brez močne, po večini liberalne demokratske stranke, bi se bilo končalo zadnje zasedanje kongresa čisto drugače, kot se je. Vzemimo samo vprašanje najnižje mezde na uro. Razmere so se spremenile. Draginja zadnja leta narašča. Vkljub temu je bil Eisenhower kot republikanec pripravljen, da pristane na najnižjo mezdo na uro 90 centov, kongres je končno odobril en dolar. In če bi imel za seboj samo republikanske senatorje in poslance, to se pravi, po večini, bi bilo najbrže ostalo p^i 90 centih na uro. So torej posamezna vprašanja, ki so na prvi pogled malenkostna, v resnici pa živo režejo v meso vsakega človeka, posebno delovnega. Nam bo dana prilika, da se s temi prav praktičnimi vprašanji življenja bavimo še posebej. Danes nam gre za prvo točko, to je, da mi sarfti soodločujemo o naši usodi, ko bomo volili suoje pooblaščence, zastopnike, da v našem imenu delajo postave.
Ce pa naj gre kdo sploh volit, je postavno določeno, da mora biti upravičen, da odda svoj glas, to je, da je v volilnem imeniku. Tudi to je po človeški pameti čisto razumljivo, da nerazsodnih otrok, nezrele mladine, ne bomo gnali na volišče. Kdaj je,človek zrel, da pooblasti koga drugega, da ga zastopa? Eni pravijo, da po naravi že z 18 leti, drugi, da z 21 leti. Na vsak način tisti, ki mu postava prizna, da je zrel, da soodločuje v državnem življenju, mora izkazati, da je res zrel, to je, da je vpisan v volilni ime-nik!	L. Č.
UREDNIKOVA POŠTA
Koncert skupnih zborov v počasi Ivanu Zormanu
EUCLID, Ohio — V nedeljo 30. septembra priredijo cleve-landski pevski zbori skupen koncert v dvorani Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Ob tej priliki nastopi nad 100 pevcev in pevk. Nastopili bodo v skupnem zboru, nadalje posamezno, moški ih ženski zbor, dueti in solisti. Ta koncert bo v počast našemu skladatelju in pevovodji Ivanu Zormanu. Proizvajalo se bo izključno Zormanove pesmi.
Zadnje čase se je skoro na vsakemu koncertu pelo eno ali več Zormanovih pesmi. Ob tej priliki kakor že omenjeno, pa se bo pelo sanao Zormanove pesmi. To so zelo lepe in v srce segajoče melodije našega domačega pesnika.
Ker je bilo življenje in delovanje g. Ivana Zormana že preje lepo in obširno opisano, se jaz tukaj ne bom spuščal v podrobnosti. Želim le opozoriti našo javnost in povabiti vse ljubitelje lepega petja na ta koncert.
Dolžnost nas vseh je, da na 30. septembra napolnimo obširno dvorano Slov. nar. doma do zadnjega kotička in tako izkažemo priznanje in hvaležnost zasluženemu možu. Poleg tega pa bomo imeli izreden užitek ko bomo poslušali melodije našega pesnika.
Vabimo torej že enkrat, vse naše rojake od blizu in daleč na to izredno skvlje ko se bomo oddolžili našemu ameriško-isloven-skemu pesniku in skladatelju— možu velikanu.
Joe Durjava.
IMIGRACIJA IN NATURALIZACIJA
VPRAŠANJE: Prišel sem v Zedinjene države leta 1953 kot zdravnik in sicer na podlagi programa izmenjave obiskovalcev (Exchange Visitors Program) in od tedaj delam v neki tukajšnji bolnišnici. Doba moje treninge bo v kratkem potekla in zavedam se, da bom moral zapustiti deželo. Načelnik bolnišnice je izjavil, da bolnišnica nujno potrebuje moje delo in da je pripravljena sponzirati moj povra-tek semkaj za stalno kot imi-grant. Toda, izvedel sem, da je neki nov zakon, ki zahteva, da obiskovalec na izmenjavi se mora povrniti v svojo državo in tamkaj delati dve leti p redno za-more zaprositi za imigrantno vi-zo. Ali je to res ?
ODGOVOR: Zakon, katerega vi omenjate, je Public Law 555, katerega je predsednik podpisal 4. junija 1956, ampak ta ne pride v poštev pri vas. Ta zakon, ki zabranjuje osebam, ki so bile tukaj na izmenjavi, da bi se preselile v Zedinjene države dokler ne bivajo v državi, ki jih je semkaj poslala, vsaj dve leti potem ko so zapustile Zedinjene države, se tiče le onih oseb, ki so dobile status obiskovalca na izmenjavi PO sprejemu tega zakona. Namen tega zakona je, da se pospeši program izmenjave obiskovalcev, namreč, da bodo osebe, ki pridejo v Zedinjene države na račun stroškov njih držav, da se tukaj naučijo strok, ki jih njih države potrebujejo, šle na? zaj in tam dale v prakso njih izkušnje.
Pozdravi naših naročnikov
Bivši Clevelandčan, Mr. Frank Lovšin, pošilja pozdrave iz New-Smyrna Beach, Fla., kamor se je s soprogo preselil pred nekaj leti. Vedno rada čitate novice iz metropole kot iz drugih krajev, ter sta več let naročnika Enakopravnosti. V Floridi imata gostilno in prijatelji ter znanci so vedno dobrodošli.
Mrs. Mary Baje živi v Clevelandu a ker je na južno-vzhod-nem delu, ji je težje priti v st. clairsko naselbino. Lepo pozdravlja prijatelje in znance.
Iz Dilliner, Pa., pošilja pozdrave Mr. Tony Mlakar, ki je delal dolga leta v premogorovih, sedaj pa je upokojen.
V	solnčni Californiji, v mestu Los Angeles, kjer se nahaja že več naših rojakov, je tudi Mr. John Matekovich, ki se vedno rad spomni svojih prijateljev in znancev, med katerimi je bival pred svojo preselitvijo v tople kraje. Novice o njih izve iz Enakopravnosti, katero rad čita.
Mrs. Philomena Keshe iz Star-forda, Pa., je s svojo naročnino poslala kratko notico s pozdravi na osebje lista in prijatelje. Da-siravno se opravičuje, da niraa zdrave roke, piše razločno. Upamo, da se še ob priliki oglasi in poroča kaj novic iz svoje naselbine.
V	Florence, Colo., bivajoči rojak Mr. Jacob Chesnik, piše: "Tukaj priloženo Vam pošilj^ celoletno naročnino za vaš list. Vaš list je zelo zanimiv in ne vem, če bi mogel biti brez nje-?a."
Mr. John Majerle v Clevelandu je obnovil svojo naročnino In obenem naročil pozdrave za osobje Enakopravnosti kot tudi za prijatelje in rojake širom dežele.
JOSEPH DURN iz Clevelanda:
POZDRAVNI GOVOR
ob odkritju spomenika Louisu Adamiču v Grosuplju v sredo 8. avgusta 1956
TO BI VLEKLO!
, Demokratska in republikanska stranka ;Sta izdelali volilni in delovni program. Tudi volilci iz ljudstva imajo seveda pravico, da predlagajo svoje. Tako vodstvo republikanske, kakor demokratske stranke je dobilo predlog ia ljudstva, z zagotovilom, da bo zelo vlekel. Predlog je namreč tale;
Naj bodo mezde in plače tako visoke, kakor so sedaj, cene tako visoke, kot so bile leta 1925 davki pa tako visoki, kot so bil" leta 1915. Garantiramo vam, da bo ta program privabil vsakegr ameriškega volilca in volilko П' volišče, pa bo vsakdo za njeg.' glasoval.
Ameriško ljudstvo čaka okrog vogala zlati vek , . .
SEJEM ZA DRUŽINE
jTeden od 21.—28. oktobra je določen za posebno prireditev v clevelandski Public Hali, namreč sejmu za ameriške družine. Semenj naj pokaže, kakšno naj bo moderno družinsko življenje, kakšno naj bo delo, pa tudi razvedrilo v družinah, česa naj se družine učijo, pa kako naj gledajo v bodočnost. V preteklosti smo imeli dve taki prireditvi, ki sta privabili vsaka po 150,000 obiskovalcev. Kar bo sejem družin prinegel v blagajno, bo šlo v dobrodelne namene.
Dragi rojaki-rojakinje!
Veseli me, da lahko prisostvujem odkritju spomenika enemu naših velikih mož, ki je s svojim peresom predstavil Jugoslavijo Amerikancem in Jugoslovanom Ameriko, tako kot je.
Lojze Adamič je bil plodovit socialni pisatelj in zagovornik malega človeka. Že kot 15 letni dijak se je izselil v Ameriko, kjer je takoj začel študirati delavsko življenje in ga tudi sam izkusil. Pri tem si je nabral bogato snov o trdem boju za obstanek in o krivicah, ki so se godile delavcem.
Ker je čutil v sebi pisateljski poklic, je te krivice spretno opisal v knjigah "Dinamit" in "Smeh v džungli." S tem je dobil pogum za nadaljnje literarno delo, ki mu je prineslo priznanje med Amerikanci in Jugoslovani. Ko se je S' pomočjo Gugenheimove literarne ustanove ' povrnil v predvojno Jugoslavijo, je v svojih slovitih knjigah "The Native's Return" (Povratek domačina) in "My Native Land" (Moja rodna gruda"), opisal in bičal tedanje razmere tako kot jih je on vi-iel, čeravno se je s tem zameril dvorni kliki. V teh knjigah je razgalil trpljenje in preganjanje nasprotnikov Aleksandrove diktature in mislečega delavstva na eni strani in razkošje, korupcijo in gnilobo vladajočega razreda na drugi strani.
Adamič je pisal dalje. Obravnaval je odnose med Amerikanci in poznejšimi priseljenci. Bičal je razne predsodke in dokazoval, da so naseljenci zgradili močno in tehnično razvito Ameriko. fepretno je opisal ozadje .laših prvih priseljencev, njihov težak položaj, njihove potomce n zasluge za novo domovino. S :em je dal Amerikancem pod-ago za razmišljanje o enakovrednosti vseh narodov.
Adamič je mnogo potoval tuji po drugih deželah, kjer je na-oiral snov za svoje knjige, katerih je napisal skupnć 12. In nedvomno bi še napisal, da ga li doletela tragična smrt.
Mi ameriški Slovenci smo ve-jeli in ponosni, da je rojstna domovina dala priznanje temu velikemu sinu, v obliki tega .{rasnega spomenika, za njegova literarna dela v tujini. Ta spomenik naj bo simbol sožitja ned Amerikanci in Jugoslovani .er bratska zveza med ameriškimi in matičnimi Slovenci. Ta spomenik' naj opozarja tudi jozne rodove, da je pisatelj Adamič s sodelovanjem pokoj-
fONE SELIŠKAR:
nega borca za delavske pravice, književnika in misleca Etbina Kfistana, katerega truplo počiva v slovenski zemlji, mnogo pripomogel k vašemu preporodu ob času vaše epične borbe proti okupatorju in domačim izdajalcem. Potom njegovih vplivnih zvez v Washingtonu nas je seznanil z vašimi težnjami in prepričal našega velikega predsednika Roose-velta, da je pravica na vaši strani.
Razen tega se je Adamič med zadnjo vojno pridno udejstvo-val pri Ameriškem slovanskem kongresu, ki je takrat predstavljal 15 milijonov ameriških Slovanov in pomagal Kristanu, kot predsedniku Slovenskega Ameriškega Narodnega Sveta, ali SANSA, pri njegovem ogromnem delu za gmotno in moralno pomoč vaši in naši križani, toda junaški domovini. Zato bodo imena obeh velikih pokojnikov: Adamiča in Kristana— zapisana z zlatimi črkami v zgodovini slovenskega naroda. Naj bo obema ohranjen časten spomin!
Končno mi dovolite, da vam v imenu ameriških Slovencev in dramskega društva "Anton Verovšek" iz Clevelanda, ki je nabiralo prispevke za ta spomenik poklanjam skromno vsoto 480 dolarjev. To ni veliko, toda prihaja iz srca. Pri tem naj pripomnim, da smo ameriški napredni Slovenci po vojni prispevali že velike vsote raznim vašim potrebnim ustanovam. Med organizacijami, ki so zbirale sredstva so: SANS, Pomožni odbor in Progresivne Slovenke, ki prav sedaj nabirajo vsoto sklad 5,000 dolarjev za pralni stroj za porodnišnico.
To pomeni, da kljub dolgim letom v tujini, nismo še pozabili rojstne domovine in vaše junaške osvobodilne borbe. Mi vestno zasledujemo vaše prizadevanje za gospodarski, kulturni m socialni napredek. Veselimo se vsakega vašega uspeha. Zavedamo se tudi vaših gmotnih potežkoč in pomanjkanja strokovnjakov pri graditvi vaše industrije in socializma. Pri takem ogromnem podvzetju se pojavljajo tudi napake. Toda vaši zmožni državniki s Titom na čelu, jih skušajo po možnosti odpraviti. Mi vemo, da se še vedno učite, kajti v enajstih letih ne more nihče pričakovati čudežev.
Mi ameriški Slovenci vas tem potom toplo pozdravljamo in iskreno čestitamo k vašemu prizadevanju za mir in lepše življenje, ne samo za vas, temveč za vse narode.
žane Evrope in ostalih delo* sveta, da so hiteli v to oblju^
Ijeno deželo, ki je bila v
tistifi
časih vsem majhnim Ij^"® ideal svobode, deipokracije, o®" žela tisočerih možnosti ^ uspeh, fundirana z najbolj®® valuto na svetu, kajti dolar J® s svojo veliko kupno močjo P"* menil tedaj evropskemu bei'® ču, gospodarsko, politično osebno svobodo. Čeprav Џ brzdano nasilje ameriškega pitala bolj in bolj pačilo i" ^ svoj prid prikrojevalo st ameriške svoboščine, vendar J izjava naprednih Amerikan" j ki so leta 1776 izjavili v ^
dekl9,raciji neodvisnosti: mo, da so se vsi ljudje enaki. Mislimo, da jim je W stvarnik dal neomajne in da so med temi pravica do življenja, do svo^^ de in do svoje osebne srccc-se vedno razvnemala in nav sevala vse potlačene, poniža in zatirane vsega sveta, pa Evrope. In če še pomisli''^ da je bila Amerika od začetka pribežališče vseh evr V skih političnih in verskih uP nikov, tedaj se ne smemo ti, da je tudi mladega Adac^ prav ta stran Amerike
,riv»'
bila in ga popolnoma Amerika je mlada dežela-maj 536 let je letos minil®'
kar se je prvi Evropejec cal na ameriški obali in v ^ nekaj stoletjih je nastajal nastaja iz mnogih milU^ ^ tjakaj priseljenih narodov o mlad ameriški narod ^ priseljeni narod je dal tem^ vemu narodu nekaj svoje kulture in civilizacije. S® y v Evropi zatirane narodni so pridobile v Ameriki vso nacionalno svobodo i" . ^ venci v Ameriki so praV uživali več nacionalnih, tičnih in verskih svoboščin v stari Avstriji in stari slaviji. Stari slovenski ci preživljajo danes posl®^ poglavje svojega domorod^® slovenstva, kajti s svojin^^ "
ci in vnuki so pretopili
^voj"
iia; ■jcij
TRAKTORSKI PLUGI ZA KITAJSKO
V neki poljski tovarni kmetijskih strojev in orodja so izdelali 70 traktorskih plugov za Kitajsko. Do konca letošnjega I leta jih bodo izdelali še 4300 ali I šestkrat več, kako rlani. Kitaj-|ska je začela z vso vnemo me-I hanizirati svoje za zdaj še zelo zaostalo kmetijstvo.
POMOČ INDIJI
Indija Nehruja je z Ameriko sklenila novo pogodbo, da dobi iz federalnih zalog živil—živila, ki so ocenjena na vrednost 36 milijonov dolarjev. Amerika je dala v zadnjih petih letih Indiji živil za vrednost ene milijarde dolarjev.
FRANCO SE PONUJA
Diktator Španije, general Franco je vladi v Washingtonu ponudil nova letalska oporišča v Španiji. Njegov korak je značilen radi tega, ker drugod, kakor na primer na Islandiji, Amerikancem odpovedujejo oporišča in jih podijo nazaj v Ameriko.
LOUIS ADAMIČ
Govor ob odkritju Adamičevega spomenika v Grosuplju, dne 8. avgusta 1956
Na skromni r je izšel slovenski izseljenec jojze Adamič, so postavili njegovi hvaležni rojaki skromen spomenik slavnemu ameriškemu pisatelju slovenske krvi— Louisu Adamiču. Ko odkrivamo ianes njegov spomenik, stoje okoli njega zastopnik naših izseljenih ljudi, s katerimi je odšel še ne petnajst let stari Lojzek v Ameriko po srečo. Ti stari izseljenci bolj vedo kot mi, kaj je bil Adamič, kajti živel je z njimi V deželi, ki so jo slovenski in jugoslovanski izseljenci pomagali dvigati v največjo, najbolj bogato in najbolj močno deželo na svetu, preživljal je z njimi žalost in' veselje, trpljenje in uspehe z ostalimi 38 milijoni priseljencev iz vsega sve-
^ ;e je 31. decembra leta 1913 izkrcal v New Yorku, je bilo takrat v Združenih državah že okoli 250,000 Slovencev in mnogi od teh so prebivali tam že deset, dvajset, trideset in še celo več let, kajti najmočnejši priliv slovenske krvi v to deželo datira v dobo od leta 1895 do 1914. Tako se je znašel novi mladi slovenski izseljenec v Ameriki tedaj, ko je bila ameriška industrija v največji izgradnji, tedaj ko je ameriški delavec občutil najhujše izkoriščanje človeka po človeku, tedaj ko sD divjale v ameriških rudarskih bazenih najbolj krvave stavke na svetu. Toda vse to ni zbegalo na milijone in milijone sestradanih delavcev, bajtarjev in izobražencev obubo-
kri v novo domovino, v rod, ki bo še mnogo ohranjal notranjo prebiti\^ svojega slovenskega P"''® toda še nepreklicno povezan ameriško zastavo.
In nepreklicno in silno se je povezal na ameriško stavo Louis Adamič.
tinte se bo še prelilo o tein, je bil Adamič kot zrel Slovenec ali že pravi Američan ? O tem smo se Že P rekali leta 1932, takrat, Adamič še kot slaven pisatelj obiskal svojo staro movino. Slabo je že govoril jo rodno besedo, čudovito je izražal v angleščini, v tW^^ jeziku, ki si ga je z vso voljo in vztrajnostjo tako jil, da mu je postal edini s katerim je lahko izražal neizmerno bogastva svojeg® ^ ha. Toda pusthno, da to vprašanje sam z lastninil' sedami reši! Ko ga je slo^^^gg pesnik Oton Zupančič leta vprašal, ali se ima za jp kanca ali za- Slovenca, Adamič odgovoril takole:
"Vidite, ameriški državU^j sem in kot tak seveda pravno, tehnično, Am^ri Toda mislim in upam, da Američan le pravno in ^ џ-no, temveč dejansko. In reS bim Ameriko z vsemi uapakami; njena bodočnost ; prevzema in zanima.
glim, da jo ljubim! Ko P y uporabljam ameriški katerem deloma tudi. r"'® , Mislim, da sgm prav zares ^ ričan. In čutim, da spada"^ Seveda pa sem se rodil venec, tukaj v Sloveniji! ni mogoče zatajiti in če 1» sodim po svojih občutkih, sem se vrnil domov, sem Slovenec. Moja mati je
gem-
sKa zena—njen sm ^ „ec
Rekel bi, da sem Am^^^ slovenskega rodu; toda je bolj prav, me lahko (Dalje na 3. straoD
% PItIBORJENA DRŽAVA
JUDOV
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
^®publika
"^^ruzalem
oT^BGga v ®tine •	ozemlje Pale-
Aziie	skrajni meji
8 ^^ozemskim morjem, ^eji na Libanon in ЈЧги '	na Jordan, na
ie „v	Egipt. Na zahodu
fjkoli 200 km dolg in 25 km
Ijjgj, . rodovitne zemlje, ley	dovolj vode. V sredi
planota Judeja. Pu-•^te ^ pokrajina Nege v se ti	juga Beersheba pro-
zaliva Akaba. Na doiijj ^ ^eja ostro zareže v gj ° Jordana in Mrtve-leži 394 m pod gladino.
j^^Publika Izrael se deli v po-NizJl Visoka Galileja in По w	Jordansko doli-
kr^^i ^^''^elsko, šaronsko po-Jeruzalem in 8ta Nsgev. Najbolj plodna Obmorska dolina Emek in del doline Jordana.
Tel Л •
trgovsko in Ve^i- središče. Nadaljnja g4	Jeruzalem (ki so
tio jj,	proglasili za glav-
ret	Haifa, Jafa, Naza-
Beergheda itd.
Ha	Glavna skupšči-
no ђ razdelila bivšo Palesti-in I^Godvisni židovski Izrael ko	Palestino, medtem
"Jeruzalem postal ne-pod upravo 8ko ^ sveta OZN. Izrael-meri 14,245 km*, llgg ° P^ bi moralo meriti Ijj	Večino tega ozem-
egiptovske in jor-
^ čete.
Uradni jezik je hebrejščina.
Število Židov se v Izraelu stalno veča, ker se priseljujejo iz raznih krajev Evrope in Azije. Arabci so se pa povečini izselili. Leta 1948 je bilo v Izraelu 713 tisoč Židov in 69 tisoč Arabcev. Leta 1956 šteje Izrael, 1,750 tisoč prebivalcev. Do leta 1960 pa jih bo štel že okoli 2 milijona, ne da bi pri tem računali nove priseljence.
*
David Ben Gunon
David Ben Gurion, 70-letni izraelski predsednik vlade, ki se je med prvimi židovskimi naseljenci leta 1906 priselil iz Poljske v Palestino, je najvidnejši izraelski politični voditelj in tudi ustanovitelj izraelske države. Za Ben Guriona se resnično lahko reče, da se je vse svoje življenje boril za to, da bi po vsem svetu raztreseni Židi dobili svojo domovino.
Pred prvo svetovno vojno je bil v Palestini član "Židovskega združenja za kolonializacijo Judeje in Galileje." Ko je nato v Istambulu študiral pravo se je na tamkajšnji univerzi spoznal z Mošo Šaretom, s katerim sta potem ves čas sodelovala. Med prvo svetovno vojno so Turki, ki so imeli tedaj oblast nad Palestino izgnali Ben Guriona, ki se je zatekel v Ameriko, kjer je nadaljeval svoje politično delo. Organiziral je "Židovsko legijo" in se tudi sam udeležil bojev za Palestino na strani Britancev proti Turkom.
(Dalje prihodnjič)
"Oglašajte v Enakopravnosti"
RO
,ct ^ ^ Lepota naše domovine je tista, ki privablja vsako ste^	obiščejo. Če jo pa želite obiskati drugo leto,
•zaprošeni, da bi se prijavili že sedaj za ladje ter za letala.
^^0 Ibs. __ BELE MOKE ................$9.50
10 lb.' "'ie moke
б Ib« f * Carolina Santo,
$12.00
Paket št. 18 - $21.50
100 Ibs. GOLD MEDAL 22 lbs. iladkorja 11 Ibi. rii Carolina 6 Ibi. kava Sanici
Paket št. 19 - $15.50
15 lb>. sladkorja 10 Ibs. bele moke 6 lbs. kava Santos 4 kg. olivnega olja
° narodne banke po din 600 za dolar.
tudi nemške radio aparate, bicikle, motorje, šivalne J. Je ter ostale premete.
EO TRAVEL SERVICE":ia«f^^«'
1-8787
Tel. EX 1-8787
4GRDINA & SONS
los3 g ^BNI ZAVOD in TRGOVINA S POHIŠTVOM
AST 82nd STREET	HEnderson 1-2088
17002 URADI V COLLINWOODU;
shore BLVD.	KEnmore 1-5890
^WATERLOO road	KEnmore 1-1235


.leto je že poteklo, a ^a Zf»rv4i- zapustil nas,
®Unio na Te ves ta čas.
V blag spomin
prve obletnice smrti našega nepozabnega soproga in očeta ter brata
ANTON ZADNIK
ki je odšel v večnost dne 29. avgusta 1955.
Ostal nam je 1<* grob terpan, kjer večni dom je Tvoj miran, tam Tvoje zlato spi srce,
rešen SI vs6h skrbi.
LOUIS ADAMIČ
(Nadaljevanje s 2. strani)
tudi za Slovenca, ki je šel v Ameriko, ko mu še ni bilo petnajst let in se poameričanil, postal Američan. Meni je vseeno; osebno, v kolikor se zavedam, meni ni to problem, v meni ni boja med mojo slovensko krvjo in ozadjem ter dejstvom, da sem Američan!"
To njegovo iskreno izjavo je prav lahko razumeti, če človek spozna njegovo celo življenje in vso njegovo knjižno žetev. Kajti Louis Adamič ni postal pisatelj zaljubljenih pesmi ali sentimentalnih romanov, postal je pisatelj, ki je odkrival in žgal napake svoje nove domovine, postal je zagovornik ameriškega delovnega ljudstva, zlasti pa, priseljencev, postal je neusmiljeni sodnik tiranov svoje rodne domovine in v tujini največji zagovornik njenega narodnega osvobodilnega boja, njene socialne revolucije in njene povojne zgraditve.
Kot pisatelj je hotel najprvo odkriti Ameriko, deželo, ki jo je strastno vzljubil, čeprav se je v začetku svojega ameriškega življenja težko bđril za svoj obstanek in je krvavo okusil na sebi vso kruto brezobzirnost razredne borbe, je bila Amerika zanj vedno bolj zanimiva, globoko skrivnostna. Sprva je bil zaposlen pri upravi nekega slovenskega lista v New Yorku. Ko je ta list prenehal izhajati, je postal delavec na cesti, težak na železnici, pometač v tovarni. Nato se je vpisal v ameriško vojsko in šele leta 1920 sleče vojaško suknjo. Spet je brez dela. Delo išče po vsej Ameriki; dela v tekstilni tovarni, v tovarni za čevlje, vkrca se kot pomorščak v ameriško trgovsko ladjo; nekaj let preživi v Kaliforniji kot delavec in nazadnje kot tajnik v pristaniškem uradu.... Nato potuje spet brez dela po vsej Ameriki in do dna spozna boj delavstva proti izkoriščevalcem in natančno prouči življenje izseljencev, ki bogatijo Ameriko z najtežjim delom. Leta 1931 izide njegova prva knjiga "Dinamit"—zgodovina stoletnega dvoboja med ameriškim kapitalom in delavstvom. Leto za tem že druga njegova knjiga "Smeh v džun-, gh." Ta knjiga je deloma njegov življenjepis, istočasno pa že tudi razčlemba pomembnosti priseljencev za Ameriko, zlasti kako Amerika priseljence preoblikuje in kako le ti sami Ameriko izpopolnjujejo. Za ti dve knjigi dobi Guggenheimovo nagrado, ki mu omogoči eno leto potovanje po Evropi. In tako obišče Louis Adamič leta 1932 svojo rodno domovino. Sad tega obiska je knjiga "Rojakova vrnitev," v kateri z izredno ljubeznijo opisuje svojo grudo, pa tudi z neusmiljeno kritiko ožigosa brutalno diktaturo v stari Jugoslaviji. Dodatno k tej knjigi izda še brošuro "Borba," s katero razkrije vsemu svetu strahotno mučenje jugoslovanskih komunistov v beograjski glavnjači. S knjigo "Rojakova vrnitev" si nakoplje mnogo sovražnikov kraljevske Jugoslavije, pa tudi med katoliškimi politiki slovenskih izseljencev. Toda večina jugoslovanskih izseljencev sprejme knjigo z ve-kim veseljem in napisali so mu sledečo izjavo; "Desetletja Amerikanci nismo vedeli kdo smo. Nekateri so nas imenovali "hunkeje," drugi so mislili, da smo Avstrijci. Toda sedaj ste jim povedali kdo smo in od kod prihajamo. Sedaj vedo, kakšna je naša stara domovina. Sedaj jo pozna vsa Amerika."
(Dalje prihodnjič)
žalujoji;
Položili bomo šopek cvetja lep, ker spomin nam je na Te svet.
Cl
JENNIE ZADNIK, soproga in VICTOR, sinova; JENNIE FRANK, sestra in v stari domovini sestra FRANCKA
^	•*» V Biaii uoniovmi
Ohio, dne 29. avgusta 1956.
MATHEWS CERAMIC STUDIO
-29012 EUCLID AVENUE Wickliffe, O. — tel. WI 3-3330
Registrirajte se sedaj za dnevne ali večerne tečaje za keramiko, priCensi v septembru.
Prodajamo vse potrebščine v tej stroki.
Predmeti za darila ob vsaki
priliki.

1Ш
This is our
Pledge...

^ pilsener
Ll of be kW"')
"" Jat " '"""l /АЛ-
and eq"'?""
this
/
«-wnet	__
Po vseh standardih kakovosti, znani moderni pivovarski znanosti, prednjači izborno P.O.C. Pilsener pivo vsem pivom v deželi. To je dokazano v vsakdanjih preizkusih, ki jih napravijo največji in najbolj kompe-tentni poklicni laboratorji v pivovarski industriji; pri vsakdanjih poizkusih v našem lastnem poponem, novem laboratoriju; in po splošni zahtevi zanj!
Širom Severnega Ohio, je neprekosljiva kakovost finega P.O.C. Pilsener omogočila mnogo večjo prodajo nad drugimi pivi, tako lokalno kot narodno, v razmerju 3 proti I !!
Slasten . . . gladek ... in prijetno dozorel okus tega finega piva ugaja milijonom. Pilsener Brewing Company zagotavlja svoje številne prijatelje in odjemalce, da bo ob vsaki priliki in vedno ohranila standarde prvovrstne kakovosti, ki so napravili P.O.C. tako splošno znano.
P.O.C. je vedno prvovrstne kakovosti, in se vedno prodaja po lokalni ceni.
Pijte P.O.C. Pilsenser pivo in ga uživajte!
I
сФ
St РШ
Ničesar ni boljše kot P.O.C. Pilsener pivo ne glede na izdelek ali ceno
THE PILSENER BREWING COMPANY, CLEVELAND, ОШО
STRAN 4 '
ENAKOPRAVNOST = ^
"Opatov Praporščak" |
Spisal FR. REMEC
Nadaljevanje
—Prav rad in videla boš, da sem pametno postopal, je odgovoril odstavljen opat. Vojvoda Viljem se je na tvoje priporočilo toplo zame zavzel in pisal vizita-torju, da se mora mene stanu primemo preskrbeti, tudi če ne bi bil več opat. Ko sem videl, da je Rovan odločen, pričati na vsak način proti meni, sem začel razmišljati, kako bi onemogočil vsako obravnavo, vsako pričevanje in vsako tožbo. Zato sem se odpovedal.
'—Mar misliš, da bi te bili gotovo obsodili? Morda bi bil dobil le kako cerkveno pokoro naloženo!
—Ne! Rovan bf me bil gotovo pokopal in jaz bi bil odstavljen za vedno. Temu sem se umaknil. Jaz nisem ne obsojen, ne odstavljen. Pravico imam ostati v zatiškem samostanu. Odkazati mi morajo novo hišo poleg cerkve v porabo. Pravico imam do lepih dohodkov in pravico, da lahko hodim iz samostana kadar in kamor hočem. To so dragocene pravice in jaz jih bom izkoristil. Novi opat ne pozna naših
CHICAGO. ILL.
FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarbron 2-3179
HELP WANTED MALE
ELECTRIC MOTOR REPAIR
Young Men to learn Motor Repair trade.
Good opportunity for right man.
Many Benefits — Work Days Good Transportation.
THER ELECTRIC « MACHINE WORKS
17 S. JEFFERSON
BUSINESS OPPORTUNITY
GAS STATION and GARAGE, RESTAURANT —
Reasonable. By owner. In northern Wisconsin.
CAnal 6-5983
DRIVE-IN — With Frozen Ice Cream business with limited living quarters on premises. Good going business, new building, new equipment. Owner will sell to reliable party on contract basis. — Arch Itewey Real Estate, 104 Downer, Aurora, 111. Aurora 6-1234 - AUrora 6-1145
FLORIST —
Fully equipped. Good location. Good opportunity for couple. Quick sale.
SHeldrake 3-0075
WOODWORK SHOP —
Wonderful opportunity. Completely equipped. For store fixtures. New machinery.
Call after 10 a.m. MOhawk 4-6111
CONFECTIONERY - DRUGS -SUNDRIES and SCHOOL SUPPLIES — One room in rear. Owner,
BErkshire 7-1521 or TUxedo 9-9694
COCKTAIL LOUNGE — N.W. Side. Dining room-kitchen facilities; air conditioned, exhaust fan and ice cube machine. Good going business.
KEystone 9-4674 until 6 after 6—JUniper 8-9698
menihov in njihovih razvad, pri-jor Markvard je že danes njegov nasprotnik, ker ni sam postal opat. Kmalu bo imel Peter še drugih nasprotnikov, jaz pa si pridobim prijateljev. In prav, ker so vse pritožbe proti meni pokopane, upam trdno—da bom čez leto dni in če mi ti pomoreš —zopet zatiški opat.
XXVII.
Novi opat Peter ni imel srečne roke. Komaj je bil slovesno inštaliran, je že prišel v navzkrižje s svojimi menihi.' Opat Peter je namreč zahteval, da naj menihi žive po predpisih svojega reda. To menihom nikakor ni ugajalo in ko je opat celo prepovedal, ostajati čez noč zunaj samostana, je zavladala med menihi največja nevolja.
Tudi so se menihi silno jezili, da je opat poslušal samo Rovana in po Rovanovem vplivu odpravil vse krivice, ki jih je kmetom naložil prejšnji opat. Vsled tega so se samostanski dohodki precej skrčili in ker je opat povrh še štedil, kolikor se je dalo, da bi poplačal po Albertusu prevzete dolgove, so morali menihi dosti skromnejše živeti, kakor so bili sicer vajeni. Albertus je nezadovoljstvo skrbno netil in previdno, a dosledno ščuval menihe proti opatu. Glavni njegov pomočnik pri tem delu je bil prijor Markvard. Ta se je Iz jeze, dj^ sam ni postal opat, sprijateljil z
Chicago, ШН.
Glen Ellyn Acres Nursing Home
For Aged and III 24 Hour Registered Nursing Care
Hospital Care and Special Diets $50 a week — State License
1 Block North of Roosevelt Rd.
66 LOWELL AVENUE Glen Ellyn 4225
DOMESTIC HELP
WOMAN —
Complete care of 2 children ages 1 and 2. Stay. 5 day week. Light housework.
Bittersweet 8-2579
REAL ESTATE
BY OWNER — Large 6 room brick residence, 3 bedrooms; side drive, brick garage. Lot 50x125. Full basement. Can be rented as flat. Gas heat. Many extras. Low 20s. Will take back mortgage.
628 N. Central Park NEvada 8-0090 or RAndolph 6-3909
Albertusom in delal na to, da se odstrani opat Peter.
Opat Peter je po svoji inštalaciji napravil najprej vojvodinji Viridi na šentlamberškem gradu obisk. Spremljal ga je pri tem obisku poleg njegovega kaplana tudi njegov praporščak Andrej Rovan. Vojvodinja je imela šele sedaj priliko se bližje seznaniti z Rovanom. Albertus ji je svetoval, naj na vse načine 8kuSs( pri« dobiti Rovana na svojo stran, da bi v trenotku, ko pride med Albertusom in Petrom do odločilnega boja, ostal vsaj nevtralen, in zato je vojvodinja posvetila Rovanu veliko večjo pozornost, kakor bi jo smel pričakovati po svojem stanu. In da bi dobila Rovana čim bolj gotovo v svojo oblast, je vojvodinja odredila, da je bila pri sprejemu tudi Margareta navzoča.
Rovana je nenavadna Ijubez-njivost in pozornost, s katero ga je odlikovala vojvo^ja, zelo presenetila in sumil je takoj, da ima vojvodinja kake posebne namene. Zaradi tega je bil previden in hladen. Z Margareto ni spregovoril nobene besede, pač pa z grofico Lambergovo, ki je bila pri vojvodinji na obisku. Grofica Helena Lambergova je bila živahna in zgovorna mlada dama in je Rovana hitro zapletla v vesel razgovor.
—Veste, gospod Rovan, je rekla z naivno grandeco, jaz sem vam zelo naklonjena in v dokaz vam dovolim, da me učite jahati.
Rovan je bil tako presenečen, da ni hipoma vedel, kaj naj bi odgovoril, grofica pa tudi ni čakala odgovora, nego pohitela k vojvodinji in rekla proseče:
FINE BENSONVILLE SECTION ■—3 bedroom frame ranch. Full basement, Youngstown kitchen. A wonderful place to live. Only $2,800 down.
GLadstone 5-5330
BRICK 2 BEDROOM RANCH — Gas forced air heat, 2 car garage, side drive, wide lot. $2,700 down.
GLadstone 5-5331
WARRENVILLE — 2% acres, pleasant 5 room home, shade and fruit trees, berries and garden. IVž car garage. Owner will sacrifice because leaving city.
WArrenville 3-5341
DEERFIELD — Briarwood Estates By owner — $35,000. Will sell on contract. 4 bedrooms, 1-22x20 ft. May be used as family room or den, 2 baths, separate dining room, large closets, Thermopane windows thruoiit. Large corner lot. 2 car garage. Neair schools, churches, shopping area and transportation. Weekends call Deerfield 1578; weekdays
lys
LOngbeach 1-8410
RAZNO
KITARA NAPRODAJ
Proda se kitaro najboljšega izdelka s krasnim glasom. Za podrobnosti pokličite IV 1-7540
V NAJEM
OPREMUENO SOBO
se odda v najem mirni ženski.
Vpraša se na 949 East 207th Street
MIRNEMU MOŠKEMU
se odda v najem opremljeno sobo s prostim vhodom. Zgoraj. Vpraša se na 1052 Addison Road
HIŠE NAPRODAJ
V lepem kraju
na E. 167 St. blizu Grove-wood Ave. Zelo čista, 6-sobna hiša za eno družino; nov fornez na plin. Moderna kuhinja in kopalnica; 3 velike spalnice, ognjišče, garaža za avto in pol, zimska okna, mreže in preproge. Poleg je lota, ki se lahko porabi za trgovsko poslopje. Mimo vozi C.T.S. bus. Cena $18,500.
STAKICH REALTORS KE 1-1934
815 EAST 185th STREET
Hiše naprodaj
Od E. 185 St.—Hiša za eno'družino, 6 lepih sob. Garaža za 2 avta. Lepa lota. Cena $15,950.
V Nottinghamu—Nova bungalow hiša s 4У2 sobami. Tile kopalnica. Se lahko takoj vselite. Zelo dober nakup. Cena samo $15,950.
Blizu E. 222 St.—Zidan veneer bungalow s 4У2 sobami. Velika garaža. Velika lota lepo splanirana. Lastnik mora prodati.
Za podrobnosti pokličite
JOHN K N IF I C 820 EAST 185th STREET IV 1-7540
—Prosim, visokost, 4ovolite, da me uči gospod Rovan jahati. & IS let sem stara in še vedno ne znam jahati. Margareta pa jase, kakor kak vitez. In vi, premilostni gospod opat, vi tudi dovolite.
Vojvodinja je smehljaje prikimala, opat pa se tudi ni ustavljal.
—O, kar poljubila bi vas za to prijaznost, premilostni gospod opat, se je veselila grofica Helena. Opat pa je zardel do las in prišel v silno zadrego, prav kakor bi ga bilo strah, da зе ga res dotaknejo cvo^oCi i-etna mlade grofice in di svojo dušo omadežuje z bogzna kako velik) m grehom.
Grofica je dobro zapazila to opatovo zadrego in poredno zaklicala :
—Nič se ne bojte, premilostni gospod opat—saj je dosti mladih gospodov, ki bi bili veseli, ko bi jih poljubila. In obrnivsi se k Rovanu, je z veliko resnobo dostavila: Ali ni tako, gospod praporščak? Vi bi bili tudi veseli?
Rovan se je galantno priklonil in pristopil za korak bližje, kakor bi hotel pokazati, da je pripravljen sprejeti grofičin poljub, Margareta pa je bila nejevoljna, da se grofica tako neprisiljeno vede in ji je očitaje zašepetala:
DELO DOBIJO ŽENSKE
Išče se priletno žensko,
ki bi pomagala z hišnim delom pri majhni slovenski družini v predmestju Clevelanda, in sicer za nekaj tednov ali mesecev. Dobi stanovanje, hrano in dobro plačo po dogovoru. Katero zanima, naj sporoči svoj naslo^ v uradu tega lista.
HIŠE NAPRODAJ
HIŠA NAPRODAJ
Hiša za eno družino, 8 sob, fornez na plin, nova garaža. Blizu White Motor tovarne.
Za podrobnosti se obrnite na 902 EAST 75th STREET
HIŠA NAPRODAJ
Proda se nova hiša, "ranch" tipa, s 3 spalnicami; garaža za 2 avta. Nahaja se na
24775 Chardon Rd., Richmond Heights in je odprta na ogled vsaki dan od 6. do 8. zvečer. Za podrobnosti pokličite WI 3-3981 ali WI 3-0921
Zidana apartment hiša
s 6 stanovanji, blizu Hayden Ave. v East Clevelandu. Dva stanovanja po štiri sobe, štiri stanovanja po tri sobe. Vsako stanovanje ima iVoj fornez in garažo. Dobri dohodki. Cena $68,000.
Za podrobnosti se obrnite na
STREKAL REALTY
405 E. 200 St., IV 1-1100 17572 Lake Shore Blvd., IV 1-3862
Hiše naprodaj
21001 Morris Ave.—Lepa bun-' ga low hiša. 3 spalnice, klet, fornez na plin, garaža 14x20. Oglejte si zunaj in če vam ugaja, pokličite, da vam pokažemo znotraj.
Nove zidane hiše od 185 St.— Si lahko izberete lastno barvo za dekoriranje po okusu. Se lahko takoj vselite.
Nove zidane "ranch" hiše na 25065 Highland Rd., eno miljo južno od Euciida. Vsaka hiša ima po 3 spalne sobe. Vdelane peči na plin. Prizida-ne garaže za dva avta. Lota 80x200. Se lahko takoj vselite.
Za te in druge dobre nakupe se obrnite na
STREKAL REALTY 405 E 200 St., IV 1-1100 17572 Lake Shore Blvd., IV 1-3862
—Helena, pomisli vendar — kaj pa delaš—take šale niso spodobne.
—Ali morda gospodu Rovanu ne privoščiš, da bi ga poljubila? se je krohotala grofica. Ali si n^iorda celo ljubosumna?
Margareta je bila užaljena. Vstala je in osorno rekla:
—Take dovtipe si prepovedujem. Na opatove uslužbence pa Margareta pl. Lindek ne bo nikdar ljubosumna.
Rovana so te prezirljive besede hudo spekle. Že je hotel tudi ostro odgovoriti, a grofica, na katero ni napravila Margaretina zavrnitev nikakega vtiska, mu je prestrigla besedo:
—Nič se ne jezite, Je rskla Rovanu in se ljubeznjivo nasmehnila. Margareta je na vas jezna, ker ste nasprotnik njenega bnila. Malo se vam je hotela maščevati, a bodite velikodušni in odpustite ji.
—Nimam vzroka, da bi bil razžaljen, je hladno a jako resnobno odgovoril Rovan. Jaz nisem plemenitaš, nego res le preprost uslužbenec zatiškega opata. Sicer pa vem, da mi gospodična Margareta ni naklonjena ill poznam tudi vzrok.
Margareta je slišala zadnje besede. Naglo se je obrnila k Rovanu in rekla:
LEPOTIČJE
Trajno kodranje, umivanje in barvanje las ter vsa v lepotičjo stroko spadajoča dela. TIVOLI BEAUTY SHOP 6407 St. Clair Ave« HE 1-5296
—Motite se, gospod praporščak. Prepir, ki ste ga imeli z mojim bratom, me nič ne briga, jaz se v t.% pre^^ir nisem nikdar
vtikala in--
—Oprostite, gospodična, je pripomnil Rovan — pismo —
—Kako pismo? je vprašala Margareta.
Gicfice Helene se je poiesti-f^ silna radovednost. Stisnila se je bliže k 'Rovanu in Margareti, da bi ji ne ušla nobena beseda in šepetala:
—Kaj ?—Pismo ? Kako pismo?—To je pa silno zanimivo! Hitro povejte, ker se opat žc pripravlja na odhod.
Opat je bil res vstal in se je pc Plavijal od vojvodinje, take da Rovan ni mogel več dati pojasnila, a bilo mu je všeč, da js tako prišlo, ker vzpričo grofice ni maral govoriti.
Grofica Helena se je, ne meneč se za običaje, ki so veljali v plemskih krogih, oklenila P.ov.a-nove roke in ga spremila iz hiše.
—Torej, gospod Rovan — je kramljala, z najvišjim dovoljenjem gospe vojvodinje in gospoda opata me morate učiti jahati.
OPREMLJETTO SOBO
se odda v najem mirnemu moškemu.
Vpraša se na 1153 East 61st Street
ALI KAŠLJATE?
Pri nas imamo ixborno zdraTilt da Tam uctavi kašelj in prehladu Ledi Mandel. Ph. G.. Ph. C. MANDEL DRtrG CO.
15702 Waterloo Rd__KE 1-0034
Pošljemo karkoli prodamo kamorkoli.
Jutri zjutraj začneva. da ste točni. Če me boste " gali, vam spravim neka) ' če ne, vas zadene moja nenw " O, jaz znam biti jako na. To bodete že izkusili- ^ ste, dobro me morate iz"*' jahanju. Veste, kadar dobi®
....-.-L
nina, bom ž njim ušla z njegov grad. Oj, to bo nei

(Dalje prihodnjič)
Zakrajsek Funeral
Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVE# Tel: ENdicott
MISICASNITIJ
; 4401 WAtUNiVlUI Clltll* «0*0 • UIVltANP
NIGHTLY THRU
---------
NORTH OF
THISTLEDOWN
.BoKo-fficel^eaerve^^^^^rt MONTROSE 3-8;^
^ AlSeATAUeuM0t¥fSTe^
%k^'| SOT 2 00, 250, 3% FRIWSAT. 'too; 2 5% 3
f«t( 8US MfntVANU{ft RAPID I 40 S W 'h"
NAZNANILO/
Cenjeni javnosti sporočamo, da se je ustanovilo eksportno podjetje pod slovenskim vodstvom
KRAMER INTERNATIONAL
na 3537 Lee Road	Cleveland 20, Ohio
Priporočamo se posameznikom, trgovcem ali podjetnikom, ki želijo imeti trgovske zveze s tujezemstvom, da se obrnejo do nas.
Na uslugo vam bomo v vseh ozirih.
DON F. KRAMER, lastnik

k ^

L
This month thousands of our friends and neighbors are assura-ing the oWigations and being granted the privil^es of citizenship in the United States cđ America,
We wdcome these new citizens into oar great American femily. L&e most families, we crften disagree amcmg ourselves. But when important matters are at stake, Americans have long been noted for their great spirit of coc^peraticHi.
The United States Savings Bond is a case in ротЛ. Savings Bond ownership is «m opportunity open to every citizen. And more than 40,000,000 of them have already taken advantage of by investing mwe than $40,000,000,000 in Bonds. Do yen own yoor share? It's the one investment that pays ofiF where it counts the most—in peace of mind and security for yoursdf^ your family and your country.
Safe as America — 17. S. Savings Bonds '
The V. S. Government does not pay far А« advertising. The Treasury Departtnent đuinks, for their patriotie doaatUm, the Advertising Council and
ENAKOPRAVNOST