Priporočila za opremljenost šol z IKT Priporočila za uporabo didaktično ustrezne IKT Analiza stanja glede opremljenosti šol z IKT v izbranih državah EU Mateja Bevčič, Sara Drožđek, Sanja Jedrinović, Anja Luštek, Jože Rugelj Marko Papić, Gregor Burger, Borut Piletič, Rok Žurbi Ljubljana, 2021 Projekt »IKT v pedagoških študijskih programih UL« sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Poročilo o izvedbi pilotne posodobitve poučevanja pri projektu »IKT v pedagoških študijskih programih UL« Priporočila za opremljenost šol z IKT Priporočila za uporabo didaktično ustrezne informacijsko-komunikacijske tehnologije in Analiza stanja glede opremljenosti šol z IKT v izbranih državah EU Avtorji in avtorice besedil: Mateja Bevčič, Sara Drožđek, Sanja Jedrinović, Anja Luštek, Jože Rugelj, Marko Papić, Gregor Burger, Borut Piletič, Rok Žurbi Tehnično urejanje: Matej Urbančič Izdaja: prva elektronska izdaja Založila: Založba Univerze v Ljubljani Za založbo: Gregor Majdič, rektor Univerze v Ljubljani Publikacija je brezplačna. Publikacija je nastala v okviru projekta » Projekt »IKT v pedagoških študijskih programih UL«, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. V skladu s 7. členom Pogodbe o sofinanciranju operacije je gradivo prosto dostopno, objavljeno na spletni strani upravičenca http://ikt-projekti.uni-lj.si/porocila%20projekta.html z dne 17. 6. 2019. Gradivo, nastalo pri izvedbi operacije, se ne sme uporabljati v tržne namene. --------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 88166659 ISBN 978-961-7128-10-9 (PDF) ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------ --- Projekt »IKT v pedagoških študijskih programih UL« sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. - 2 - Poročilo o izvedbi pilotne posodobitve poučevanja pri projektu »IKT v pedagoških študijskih programih UL« Priporočila za uporabo didaktično ustrezne informacijsko- komunikacijske tehnologije 1. Uvod ................................................................................................................................... 5 2. Pregled priporočil za opremljenosti šol z IKT v Sloveniji .................................................... 7 3. Analiza izvedenih pilotnih izvedb posodobitev za ugotavljanja opremljenosti šol.......... 11 Metodološki pristop ............................................................................................................. 12 DigCompEdu 2.1 ............................................................................................................... 14 Analiza pilotnih izvedb prenovljenih študijskih predmetov po vsebinskih področjih .......... 17 Umetnost .......................................................................................................................... 17 Naravoslovje ..................................................................................................................... 19 Interdisciplinarna skupina ................................................................................................ 24 Matematika-tehnika-računalništvo .................................................................................. 26 Družboslovje in humanistika ............................................................................................ 29 Jeziki ................................................................................................................................. 32 Sklep ................................................................................................................................. 34 Priporočila za opremljenost šol na osnovi kompetenc po modelu DigCompEdu ................ 37 Priporočila na področju umetnosti .................................................................................. 37 Priporočila na področju naravoslovja ............................................................................... 39 Priporočila na področju matematike, tehnike in računalništva ....................................... 43 Priporočila za interdisciplinarno področje ....................................................................... 46 Priporočila na področju jezikov ........................................................................................ 47 Priporočila za opremljenost šol z IKT na področju družboslovja in humanistike ............. 48 Pregled IKT po šestih vsebinskih področjih .......................................................................... 50 4. ZAKLJUČEK ........................................................................................................................ 52 5. Viri .................................................................................................................................... 52 Analiza stanja glede opremljenosti šol z IKT v izbranih državah EU 1. Metodološki pristop ......................................................................................................... 55 2. Splošne ugotovitve ........................................................................................................... 55 3. Kompetence učiteljev ....................................................................................................... 57 4. Stalno usposabljanje učiteljev .......................................................................................... 57 Projekt »IKT v pedagoških študijskih programih UL« sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. - 3 - Poročilo o izvedbi pilotne posodobitve poučevanja pri projektu »IKT v pedagoških študijskih programih UL« 5. Vodenje, politike in razvoj ................................................................................................ 57 6. Podpora uvajanju opreme in infrastrukture .................................................................... 58 Estonija ................................................................................................................................. 58 Odgovornost za uvedbo IKT in IKT-podporo .................................................................... 58 Zanimive iniciative na državni ravni ................................................................................. 59 Dobre prakse .................................................................................................................... 59 Sklep ................................................................................................................................. 60 Priporočila za šole ............................................................................................................ 60 Nizozemska ........................................................................................................................... 60 Odgovornost za uvedbo IKT in IKT-podporo .................................................................... 61 Zanimive iniciative na nacionalni ravni ............................................................................ 61 Dobre prakse .................................................................................................................... 63 Sklep ................................................................................................................................. 65 Priporočila za šole ............................................................................................................ 65 Finska .................................................................................................................................... 66 Odgovornost za uvedbo IKT in IKT-podporo .................................................................... 66 Zanimive iniciative na nacionalni ravni ............................................................................ 66 Dobre prakse .................................................................................................................... 67 Druge ugotovitve .............................................................................................................. 68 Sklep ................................................................................................................................. 69 Druge države (ugotovitve iz Danske in Velike Britanije) ...................................................... 69 Specifike rabe IKT in opremljenosti šol na Danskem ....................................................... 69 Specifike v Veliki Britaniji ................................................................................................. 70 Pregled kvantitativnih podatkov o opremljenosti šol v državah Evropske unije ............. 71 Druge kvantitativne raziskave opremljenosti šol ............................................................. 80 Umestitev analiziranih podatkov v okvir DigCompEdu ........................................................ 82 Predlog priporočil za opremljenost šol –kategorije IKT-infrastrukture in opreme .............. 83 Tehnologije v oblaku ‒ oblačno računalništvo ................................................................. 84 Terminalne naprave ......................................................................................................... 85 Omrežna infrastruktura in povezljivost v internet ........................................................... 86 Samoevalvacija stopnje digitaliziranosti šole ....................................................................... 87 7. Viri .................................................................................................................................... 87 Projekt »IKT v pedagoških študijskih programih UL« sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. - 4 - Poročilo o izvedbi pilotne posodobitve poučevanja pri projektu »IKT v pedagoških študijskih programih UL« 1. Uvod Univerza v Ljubljani s projektom »IKT v pedagoških študijskih programih UL« (v nadaljevanju IKT v PŠP) usposablja svoje visokošolske učitelje in sodelavce ter študente, bodoče osnovnošolske in srednješolske učitelje, za didaktično uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije (v nadaljevanju IKT) v učnem procesu. Pri tem je poudarek tudi na prepoznavanju možnosti, ki jih nudi uporaba IKT za razvoj digitalnih kompetenc učencev in dijakov na vseh področjih, za katere Univerza v Ljubljani (v nadaljevanju UL) izvaja študijske programe za izobraževanja osnovnošolskih in srednješolskih učiteljev. V ta namen smo priporočila za uporabo IKT pripravili na osnovi okvira digitalnih kompetenc DigCompEdu (Redecker, 2017), ki predstavlja model za opredelitev digitalnih kompetenc učiteljev. Znanja, spretnosti in veščine, ki jih bodo pridobili diplomanti pedagoških študijskih programov, bodoči učitelji, kot rezultat projekta, so pomembni tudi z vidika vseživljenjskega učenja ter bodo prispevali k njihovi boljši zaposljivosti in konkurenčnosti na trgu dela. Zadnja leta potekajo na šolah v Sloveniji številni projekti za spodbujanje digitalne pismenosti, ki želijo izboljšati učne dosežke učencev na nacionalni in mednarodni ravni. Pri tem je IKT ključen pri spodbujanju aktivnih oblik učenja, ustvarjalnosti in inovacij v izobraževanju. Izvedbo projekta spremljamo z večstopenjsko vsebinsko evalvacijo. Na osnovi rezultatov evalvacije projekta smo pripravili priporočila za opremljenost šol z IKT, kar bo prispevalo k neposrednemu prenosu spoznanj projekta v sedanjo in bodočo šolsko prakso. Dokument je sestavljen iz dveh delov. Prvi sklop Priporočila za uporabo didaktično ustrezne informacijsko-komunikacijske tehnologije je oblikovan na osnovi:  smernic, ki sta jih pripravila Akademska in raziskovalna mreža Slovenije ter Zavod Republike Slovenije za šolstvo,  osnovnošolskih in srednješolskih učnih načrtov ter  analize poročil in načrtov posodobljenih predmetov v pedagoških študijskih programih, ki so nastali v okviru projekta. Priporočila pokrivajo štiri glavna področja digitalnih kompetenc po DigCompEdu (Redecker, 2017):  IKT za poučevanje,  IKT za upravljanje z digitalnimi viri,  IKT za preverjanje znanja,  IKT za opolnomočenje učencev. Drugi sklop Analiza stanja glede opremljenosti šol z IKT v izbranih državah EU je sestavljen na osnovi pregledanih analiz in študije dostopnih dokumentov različnih držav EU, ki so po raziskavah Evropskega šolskega omrežja (EUN) nadpovprečno ocenjene in opremljene. Projekt »IKT v pedagoških študijskih programih UL« sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. - 5 - Poročilo o izvedbi pilotne posodobitve poučevanja pri projektu »IKT v pedagoških študijskih programih UL« Projekt »IKT v pedagoških študijskih programih UL« sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. - 6 - Poročilo o izvedbi pilotne posodobitve poučevanja pri projektu »IKT v pedagoških študijskih programih UL« Priporočila za uporabo didaktično ustrezne informacijsko-komunikacijske tehnologije Mateja Bevčič, Sara Drožđek, Sanja Jedrinović, Anja Luštek, Jože Rugelj 2. Pregled priporočil za opremljenosti šol z IKT v Sloveniji Informacijsko-komunikacijska tehnologija je del vsakdanjega okolja odraslih in otrok. S smiselnim vključevanjem IKT v izvedbeni kurikul v šolah strokovni delavci upoštevajo svet, v katerem učenci živijo, in jim omogočajo, da postopoma pridobivajo digitalne spretnosti. V slovenskih šolah skrbi za načrtovanje, organiziranje in upravljanje računalniških povezav in storitev Arnes (Akademska in raziskovalna mreža Slovenije). Pri pripravi priporočil smo analizirali dokument Priporočila o standardih in normativih programa Računalniško opismenjevanje in informatika za leti 2018 in 2019 (Priporočila o standardih in normativih programa Ro in informatike za leti 2018 in 2019, b.d). Danes se stremi k informatizaciji vzgojno-izobraževalnih zavodov. To je proces, ki vodi do optimalne opremljenosti in uporabe računalniške in informacijske tehnologije pri vseh dejavnostih, ki jih izvaja posamezni zavod. V navedenem dokumentu je podrobno opredeljena računalniška oprema v posameznem prostoru vzgojno-izobraževalnega zavoda, navedeno je, kdo so uporabniki računalniške opreme ter kakšne so v zavodih povezave s spletom in omrežne storitve. Med nameni, za katere učitelji uporabljajo krajevno omrežje, so v dokumentu poudarjeni:  dostop do strežnikov, računalnikov, tiskalnikov in preostale mrežne opreme IKT,  izvajanje omrežnih različic programov, programske opreme za preverjanje in ocenjevanje, Projekt »IKT v pedagoških študijskih programih UL« sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. - 7 - Poročilo o izvedbi pilotne posodobitve poučevanja pri projektu »IKT v pedagoških študijskih programih UL«  uporaba skupnih virov za potrebe vodenja zavoda, kot so računovodski programi, programska oprema za projektno vodenje,  dostop do zbirk dokumentov, slikovnega in drugega medijskega gradiva, kot so šolski izdelki, rezultati projektnega dela, knjižnice fotografij, knjižnice avdio in video posnetkov. Med nameni, za katere učitelji uporabljajo povezavo do spleta, pa prevladujejo:  iskanje podatkov in e-gradiv za potrebe pouka, obšolskih dejavnosti in za vodenje zavoda,  dostop do učnih okolij, spletnih učilnic, sistema CMS, kot so Moodle, WordPress, Arnes Učilnice, Arnes Splet,  dostop do elektronske pošte,  dostop do storitev v oblaku,  dostop do predstavitvenih strani zavoda,  uporaba oddaljenih zbirk podatkov, kot so Cobiss, spletni slovarji in video portali,  dostop do projektnih platform,  uporaba video-konferenčnih sistemov. Cilji informatizacije so za vse vzgojno-izobraževalne zavode enaki. S sodobnim IKT in izobraževanjem želijo učinkovito podpreti: 1. poučevanje, učenje in druge dejavnosti, 2. knjižnično-informacijsko in mediotečno dejavnost, 3. vseživljenjsko učenje za strokovne delavce zavoda in prebivalce ter 4. upravljanje in vodenje šole. V dokumentu so se osredotočili na opredeljevanje informacijsko-komunikacijske tehnologije po prostorih zavoda, uporabnike računalniške opreme na zavodu, lokalna računalniška omrežja in povezavo na splet ter omrežne storitve. Uporabniki IKT v vzgojno-izobraževalnih zavodih so vsi, ki so kakorkoli vključeni v pedagoški proces oziroma skrbijo za njegovo tekoče izvajanje. To so učitelji, ravnatelj/ravnateljica, knjižničar/knjižničarka, učenci, starši, svetovalni delavci in delavke ter vsi administrativni delavci in delavke. Učni proces poteka v različnih prostorih, ki morajo biti ustrezno opremljeni. V vseh prostorih je priporočena opremljenost z namiznimi ali prenosnimi računalniki ter mrežnimi multifunkcijskimi napravami. V učilnicah, kjer poteka pedagoški proces, je priporočena namestitev interaktivnih naprav, kot so interaktivna tabla ali projektor, zaslon na dotik in tehnologij, ki se uporabljajo za specifičen namen. Oprema IKT omogoča izvajanje učnega procesa in vse spremljevalne dejavnosti v smislu pouka ter tudi vodenja in upravljanja zavoda. Opremo je mogoče izkoristiti kot pomoč pri poučevanju učencev s specifičnimi učnimi težavami, individualnem pouku ipd. Oprema se uporablja tudi za izobraževanje delavcev šole in strokovnih delavcev na področjih računalniškega opismenjevanja in informatike. Arnes je poleg priprave Priporočila o standardih in normativih programa Računalniško opismenjevanje in informatika v letu 2017 začel izvajati štiriletni program nadaljnje Projekt »IKT v pedagoških študijskih programih UL« sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. - 8 - Poročilo o izvedbi pilotne posodobitve poučevanja pri projektu »IKT v pedagoških študijskih programih UL« vzpostavitve IKT-infrastrukture v vzgoji in izobraževanju, ki so ga krajše poimenovali Slovensko izobraževalno omrežje – 2020 oz. SIO-2020. V okviru programa bodo vzgojno-izobraževalnim zavodom (VIZ) sofinancirali gradnjo brezžičnih omrežij in nakup opreme IKT (Arnes, b.d.). Poleg Arnesa za uporabo IKT in usmerjanje učiteljev po celotni izobraževalni vertikali (vrtci, osnovne in srednje šole) v Sloveniji skrbi Zavod Republike Slovenije za šolstvo (ZRSŠ), ki je pripravil smernice za didaktično uporabo IKT po različnih predmetnih področjih. Izhodišče za pripravo smernic so bile splošne človekove pravice in učni načrti za posamezna predmetna področja. V ospredje so postavili pravico posameznika do izobraževanja in razvoj digitalne pismenosti. Med strokovnimi rešitvami imajo na spletni strani objavljeno digitalno bralnico (https://www.zrss.si/strokovne-resitve/digitalna-bralnica), ki zajema tudi področje IKT smernic za različna predmetna področja. Na podlagi analize dokumentov posameznih vsebinskih področij ugotavljamo, da je večini skupna uporaba različnih e-virov v obliki e-učbenikov, lastnih e-gradiv, didaktičnih programov, e-gradiv na portalu SIO ter uporaba drugih e-virov, kot so slovarji SSKJ in bibliografske baze podatkov. Pogosta je tudi uporaba programske opreme za urejanje besedila, kjer je v največ primerih uporabljen MS Word. Za urejanje miselnih vzorcev se uporabljajo programska oprema in aplikacije, kot so X-Mind, Simple Mind, Mindomo, iMindMap, MindMap, Memo, Freemind, Mindmeister, Bubble.us, Lino, Creately in Coggle. Izpuščen ni niti vidik organizacije, izmenjave, predstavitve, urejanja vsebin s pomočjo IKT, kjer je najbolj pogosto poudarjena uporaba programov: Googlovi dokumenti, wikiji, spletniki, Arnesov Planer, Googlov koledar, Prezi, MS Powerpoint, Arnesov FileSender, MS Office 365, Textflow, Wiggio, Google Drive, LiveMinutes in Google SketchUp. Za izdelavo spletnih kvizov v največji meri uporabljajo Hot Potatoes, kvize v Moodlu, Ankete, Socrative in sistem s klikerji Turning Point. Poudarjeno je tudi pridobivanje odzivov z uporabo osebnih odzivnih sistemov, kot so Kliker, Nearpod, 1ka in Turning point. Znanje preverjajo in ocenjujejo z orodjem Ankete.sio.si, Moodle Delavnice in z Moodle kvizom. Za obdelavo fotografij uporabljajo programsko opremo, kot je FotoFilter in Fotogalerija, za obdelavo zvokov Audacity in Audioboo ter za obdelavo video posnetkov MS Movie Maker in Drawing Hand. Sodelovalno in projektno učno delo organizirajo in vodijo s programsko opremo, kot je Microsoft Mouse Mischief, Wallwisher, Google Drive, Evernote, Moodle, Blog.arnes.si, e-listovnik, Microsoft Interactive Classroom, Wiki, Google Sites in Arnes Oblak 365. Pri pouku uporabljajo tudi interaktivno tablo in video-konferenčne sisteme Vox, Video.arnes.si in Skype. Glede na Bloomovo taksonomijo uporabljajo različne IKT za priklic znanja, kot so Word BINGO, Mathmateer in Mental Case. Za razvoj razumevanja uporabljajo The Reviews, Lifecards – Postcards, iLiveMath, StripDesigner ali QuestionBuilder. Za spodbujanje uporabe znanja po Bloomovi taksonomiji uporabljajo iPrompt Pro, Slice It!, Project Noah, Kick Box in ScreenChomp. Za učinkovito analizo uporabljajo VideoScience, Sling Note, MindMash, Popplet in Notability. Za evalvacijo pa je najbolj pogosto omenjena programska oprema, kot Projekt »IKT v pedagoških študijskih programih UL« sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. - 9 - Poročilo o izvedbi pilotne posodobitve poučevanja pri projektu »IKT v pedagoških študijskih programih UL« je Side by SIde, MomentDiary, TallyPad, SurveyBox in Time Timer. Za zadnjo stopnjo po Bloomovi taksonomiji, ustvarjanje, je največkrat omenjena programska oprema Toontastic, Book Creator, Storyboards, iMovie, Garageband, ThinkerBox HD in iBrainstorm. Poleg že zgoraj omenjene programske opreme se na področju umetnosti omenjajo še specifična orodja, kot so Slikar, Photo Philter, Gimp, iPhoto, Adobe PhotoShop. Obstaja veliko računalniških programov za likovno ustvarjanje, ki ponujajo različne funkcionalnosti in delujejo s pomočjo precej podobnih vmesnikov. Na trgu je veliko prostodostopnih programov, kot so Art Rage, Artweaver, Pixia, Tuxipant in Gimp. V Sloveniji so za likovno ustvarjalno delo najbolj široko uporabljeni programi Micrografx-Picture Publisher (Slikarska založba), Fractal Design Painter (Fraktalni slikar), Adobe Photoshop (Adobova fotografska delavnica), Corel Photo-Painter in Corel Xara. Na interdisciplinarnem področju, ki vključuje predmet športna vzgoja, je še posebej izrazita uporaba mobilnih aplikacij za pametne telefone in tablice, ki omogočajo mobilnost v poučevanju in učenju. Med aplikacijami prevladujejo tiste, ki so specifične za športno področje, na primer sport tracker, različni merilniki korakov ipd. Na področju družboslovja in humanistike pri predmetih zgodovina in geografija se IKT lahko uporablja za izdelovanje plakatov, časopisov, turističnih prospektov, geografskih modelov ipd. V ta namen uporabljajo računalniške programe za prikaz ter delo s statističnim, kartografskim, video in avdio gradivom, kot je geografsko informacijski sistem GIS. Veliko je tudi možnosti za uporabo digitalnih fotoaparatov in drugih tehničnih pripomočkov. Na področju jezikov (slovenščina in tuji jeziki) se poudarja uporaba raznih spletnih jezikovnih priročnikov za razvijanje poimenovalne in pravopisne zmožnosti, kot so SSKJ, Termania, Korpus Fidaplus, Gigafida in Dictionary.com. Uporabljajo se lahko tudi spletni slovarji in besedilni korpusov pri razumevanju in tvorjenju besedil ter pri učenju besedišča in slovnice. To so slovar Duden, slovar PONS, Evrotem in Evrokorpus. Priporočljivo je tudi sodelovanje pri učenju in sodelovanje na spletnih kvizih pri učenju jezikov, kot je kviz Evropskega centra za moderne tuje jezike. Na področju matematike, tehnike in računalništva učitelji poudarjajo uporabo programov za dinamično geometrijo, delo s funkcijami, delo s preglednicami in velikimi količinami podatkov. Na področju tehnike dodatno poudarjajo uporabo programov za učenje kotiranja, simuliranja delovanja strojev, programov za oblikovanje tehnične dokumentacije ter programov za 3D-modeliranje in konstruiranje izdelkov. Učitelji na področju naravoslovja poudarjajo pomembnost uporabe specifičnega IKT za vizualizacijo specifičnih kemijskih, fizikalnih in bioloških konceptov. Predvsem poudarjajo orodja za zbiranje, obdelavo, urejanje, analiziranje, vrednotenje in prikaz podatkov, kot so Create a Graph in Logger Pro. Za potrebe eksperimentalno-raziskovalnega dela najpogosteje omenjajo vmesnike LabQuest, labPro in Go!Link, tipala Vernier ter merilnike zvoka, kot so Soundcard in Oscilloscope. Za zapis in izmenjavo refleksij pri eksperimentalnem in projektnem delu predlagajo orodja za zapis in izmenjavo refleksij, kot so TeamUp, ReFlex, Pedpentool, Voicethread, spletni dnevniki Bloger ali Wordspress in e-listovnik Mahara. Za interaktivno določanje ključev omenjajo orodja, razvita v okviru projektov Dryades, Key to Projekt »IKT v pedagoških študijskih programih UL« sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. - 10 - Poročilo o izvedbi pilotne posodobitve poučevanja pri projektu »IKT v pedagoških študijskih programih UL« nature, SiiT ter orodje NatureGate 2. Pri samem mikroskopiranju uporabljajo digitalne kamere. Kot bogat vir literature navajajo uveljavljena e-gradiva in e-storitve, npr. eučbenike, SIO portal in slikovna gradiva SciencePhoto ali Biodidac. Za risanje kemijskih struktur uporabljajo gradiva ISIS/DRAW, ChemSketch, 3D Viewer, Chime, RasWin, J-mol in Molucad. Kot orodja za ustvarjanje animacij in simulacij pa uporabljajo Chemistryteaching, Visionlearing in Chemie-interaktiv. Čeprav smernice in priporočila predstavljajo konkretne aplikacije in orodja, je treba opozoriti, da to ni cilj priporočil. Danes ni mogoče vedeti, kakšna orodja IKT bodo na voljo za učence čez nekaj let, gotovo pa je, da bodo učenci tudi takrat potrebovali spretnosti sodelovanja, skupinskega dela, reševanja problemov in skupnega ustvarjanja vsebin. Predvsem pa bodo morali učenci vedeti, kako se učiti sami. Pouk mora biti zasnovan tako, da imajo učenci in dijaki priložnost sami poiskati ustrezna orodja in se jih naučiti uporabljati. V nadaljevanju bomo predstavili orodja, ki so jih izvajalci pilotnih izvedb posodobljenih študijskih predmetov v okviru projekta »IKT v PŠP UL« uporabljali pri svojih inovativnih pristopih učenja in poučevanja. 3. Analiza izvedenih pilotnih izvedb posodobitev za ugotavljanja opremljenosti šol Za uspešno uporabo inovativnih oblik poučevanja in učenja so nujni učiteljevo poznavanje različnih didaktičnih pristopov, možnosti za učinkovito uporabo IKT v pedagoškem procesu in digitalna pismenost učitelja in učencev. Usposabljanje visokošolskih učiteljev za take oblike pedagoškega dela je bil glavni cilj pri pripravi in izvedbi projekta »IKT v pedagoških študijskih programih UL«, ki je omogočil posodobitev študijskih procesov na tem področju ter spodbudil uporabo inovativnih oblik poučevanja in učenja na visokošolskih zavodih, ki izvajajo programe za izobraževanje učiteljev. V okviru projekta so visokošolski učitelji in sodelavci, ki izvajajo študijske programe za izobraževanje učiteljev (pedagoški študijski programi – PŠP), v pilotnih izvedbah posodobljenih predmetov usposabljali študente, bodoče osnovnošolske in srednješolske učitelje, za uporabo izbranih didaktičnih pristopov, podprtih z uporabo IKT v procesu poučevanja in učenja. Na osnovi rezultatov evalvacije smo v projektu pripravili priporočila za opremljenost šol z IKT, kar bo prispevalo k neposrednemu prenosu spoznanj projekta v sedanjo in bodočo šolsko prakso. V projektu je sodelovalo devet članic Univerze v Ljubljani, ki izvajajo študijske programe za izobraževanje učiteljev: Akademija za glasbo, Biotehniška fakulteta, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Fakulteta za matematiko in fiziko, Fakulteta za računalništvo in informatiko, Fakulteta za šport, Filozofska fakulteta, Pedagoška fakulteta in Teološka fakulteta. Projekt »IKT v pedagoških študijskih programih UL« sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. - 11 - Poročilo o izvedbi pilotne posodobitve poučevanja pri projektu »IKT v pedagoških študijskih programih UL« V sodelovanju s članicami smo oblikovali šest vsebinskih področij, na katerih visokošolski učitelj in sodelavci, vključeni v projekt, izvajajo svoje študijske predmete: 1) Jeziki, v katere so bili vključeni visokošolski učitelji in sodelavci, ki izvajajo PŠP na Filozofski in Pedagoški fakulteti; 2) Družboslovje in humanistika, v katera so bili vključeni visokošolski učitelji in sodelavci, ki izvajajo PŠP na Filozofski fakulteti; 3) Matematika, tehnika in računalništvo, v katere so bili vključeni visokošolski učitelji in sodelavci, ki izvajajo PŠP na Pedagoški fakulteti, Fakulteti za matematiko in fiziko in Fakulteti za računalništvo in informatiko; 4) Naravoslovje, v katero so bili vključeni visokošolski učitelji in sodelavci, ki izvajajo PŠP na Pedagoški fakulteti, Biotehniški fakulteti, Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo in Fakulteti za matematiko in fiziko; 5) Umetnost, v katero so bili vključeni visokošolski učitelji in sodelavci, ki izvajajo PŠP na Akademiji za glasbo in Pedagoški fakulteti ter 6) Interdisciplinarna skupina, v katero so bili vključeni visokošolski učitelji in sodelavci, ki izvajajo PŠP na Pedagoški fakulteti, Filozofski fakulteti in Fakulteti za šport. Metodološki pristop V okviru priprave priporočil za opremljenost šol na podlagi izvedenih pilotnih posodobitev je bilo uporabljenih 65 poročil, ki so bila pripravljena v okviru projekta. Pilotne izvedbe posodobitev so bile razdeljene v šest vsebinskih sklopov: naravoslovje (22 pilotnih izvedb); matematika, tehnika in računalništvo (16 pilotnih izvedb); družboslovje in humanistika (9 pilotnih izvedb); jeziki (8 pilotnih izvedb); interdisciplinarna skupina (6 pilotnih izvedb) in umetnost (4 pilotne izvedbe). Vsebinske skupine visokošolskih učiteljev in sodelavcev Obdobje NAR MA-TE-RA JEZ DHU UME INT Skupaj izvajanja Celoletne 1 0 0 3 0 1 5 izvedbe Zimski 10 7 4 2 1 1 25 semester Poletni 11 9 4 4 3 4 35 semester Skupaj 22 16 8 9 4 6 65 Tabela 1 Podatki o številu pilotnih izvedb prenovljenih študijskih predmetov po vsebinskih področjih in času izvajanja Podatke smo pridobili s pomočjo kvalitativne analize podatkov, pridobljenih iz poročil pilotnih izvedb, ki so jih kot rezultat projektnega dela oddali visokošolski učitelji in asistenti. Projekt »IKT v pedagoških študijskih programih UL« sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. - 12 - Poročilo o izvedbi pilotne posodobitve poučevanja pri projektu »IKT v pedagoških študijskih programih UL« Poročilo o pilotni izvedbi prenovljenih študijskih predmetov je vsebovalo naslednje elemente: ● izhodišče za pripravo pilotne posodobitve študijskega predmeta z didaktično uporabo IKT; ● opis izvedbe pilotne posodobitve študijskega predmeta s poudarkom na predstavitvi didaktične uporabe IKT v študijskem procesu; ● opis uporabljenega IKT: ○ uporabljena programska oprema, storitve, naprave (npr. odprtokodne rešitve, brezplačne, lastniške … dostop omejen na fakulteti), ○ mnenje nosilca predmeta, kaj je ključna – za predmetno področje specifična – programska oprema, ki bi jo moral študent posameznega študijskega predmeta poznati in obvladati v povezavi z razvijanjem didaktičnih kompetenc za uporabo IKT pri bodočih diplomatih (imena programov, specifične funkcionalnosti ali vrste programske opreme), ○ predlogi programske opreme, ki bi jo bilo smiselno v prihodnje vpeljati v izvedbo študijskega predmeta (po možnosti odprtokodna), ○ specifične digitalne kompetence, ki jih nosilci pilotov želijo poudariti kot pomembne, ○ rezultati izvedbe pilotne posodobitve, ○ analiza rezultatov specifičnega dela skupnega evalvacijskega vprašalnika za študente (povprečne ocene), ○ drugo (morebitni drugi vprašalniki, rezultati vrstniškega ocenjevanja, glasovanja, izbrana mnenja študentov o pilotu, opis izbranih primerov izdelkov, gradiv študentov), ○ refleksija izvajalcev pilotne posodobitve o izvedenem pilotu (prednosti, slabosti, priložnosti); ● načrti za prihodnje izvedbe predmeta – kaj je vredno ohraniti, kaj spremeniti in kaj dodati? Kakšne posodobitve bi bilo smiselno vpeljati, če bi bili na voljo optimalni pogoji, oz. kakšne pogoje bi bilo treba zagotoviti, da bi bilo mogoče realizirati vse zamisli, ki jih omogoča posodobitev izvedbe predmeta? Pridobljene podatke smo kvalitativno analizirali, upoštevajoč referenčni okvir DigCompEdu 2.1. (Redecker, 2017). Učne aktivnosti, ki so bile izvedena v okviru projekta, smo kategorizirali glede na spodnjo tabelo. V prvem stolpcu Poučevanje so pri posameznem področju navedeni pristopi, ki so jih visokošolski učitelji uporabljali pri izpeljavi pilotnih izvedb prenovljenih študijskih predmetov. Za vsak pristop je nato v treh stolpcih opisan IKT za različne namene. V stolpcu Digitalni viri je naveden IKT, ki se uporablja za izbiro, iskanje, ustvarjanje in nadgrajevanje digitalnih virov. V stolpcu Preverjanje znanja je opisan IKT, ki se jo lahko uporablja za različne oblike in načine preverjanja znanja. V stolpcu Opolnomočenje pa je naveden IKT, ki omogoča aktivno vključevanje študentov, diferenciacijo in personalizacijo Projekt »IKT v pedagoških študijskih programih UL« sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. - 13 - Poročilo o izvedbi pilotne posodobitve poučevanja pri projektu »IKT v pedagoških študijskih programih UL« Poučevanje Digitalni viri Preverjanje znanja Opolnomočenje Poučevanje Izbor in iskanje digitalnih Strategije ocenjevanja. Dostopnost in inkluzija. virov. Vodenje Analiza podatkov. Diferenciacija in Ustvarjanje in spreminjanje. personalizacija. Sodelovalno Odziv in načrtovanje. učenje Upravljanje, zaščita in Dejavna podpora souporaba. učencem. Samoregulativno učenje Tabela 2 Digitalne kompetence po DigCompEdu DigCompEdu 2.1 Referenčni okvir kompetenc za učitelje (Redecker, 2017) je pripravljen na podlagi znanstvenih dognanj in je namenjen učiteljem na vseh ravneh izobraževanja, vključno s splošnim in poklicnim usposabljanjem, izobraževanjem učencev s posebnimi potrebami in neformalnim izobraževanjem. Okvir DigCompEdu opredeljuje šest področij kompetenc s skupno dvaindvajsetimi temeljnimi kompetencami. Te morajo učitelji obvladati, da lahko kakovostno opravljajo svoje pedagoško delo z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije in tudi vse s tem delom povezane dejavnosti. Ključne za strokovne podlage so osrednje pedagoške kompetence, katerih nabor zaokrožuje spretnosti in znanja s področja učenja in poučevanja. Za učitelje pa so pomembne tudi kompetence s področja njihovega strokovnega udejstvovanja, ki vključuje organizacijo, sporočanje, strokovno sodelovanje in kakovostno refleksijo oziroma samo-evalvacijo opravljenega dela. V okviru pedagoškega dela pa učitelji posredno skrbijo tudi za razvoj digitalnih kompetenc študentov, kamor sodijo informacijska pismenost, sposobnost komunikacije z digitalnimi orodji in storitvami, znanja za ustvarjanje digitalnih gradiv, odgovorna raba digitalnih virov in kritična udeležba v javni digitalni sferi ter reševanje problemov z uporabo informacijske-komunikacijske tehnologije. Projekt »IKT v pedagoških študijskih programih UL« sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. - 14 - Poročilo o izvedbi pilotne posodobitve poučevanja pri projektu »IKT v pedagoških študijskih programih UL« Slika 1 Tri glavna področja kompetenc po DigCompEdu Osrednje pedagoške kompetence vključujejo štiri področja, povezana z načrtovanjem, izvajanjem in ocenjevanjem poučevanja in učenja. 1. Prvo področje pedagoških kompetenc predstavljajo kompetence za delo z digitalni viri, torej kompetence, ki so nujne za učinkovito in odgovorno rabo razpoložljivih virov, ustvarjanje novih in izmenjavo izdelanih virov in gradiv za učenje, ob upoštevanju določil avtorske in programske zaščite gradiv za objavo. 2. Drugo področje tvorijo kompetence za uporabo digitalnih tehnologij za izvedbo učnega procesa, vključno s podporo učencem za učinkovito učenje, kjer je poudarjeno samostojno in sodelovalno učenje. 3. Tretje področje kompetenc je povezano z ocenjevanjem z uporabo IKT. Pomembne so strategije za formativno in sumativno ocenjevanje. Ocenjevanje je lahko podkrepljeno s podatki analiz velike količine zbranih podatkov, ki jih lahko zbere IKT v procesih učenja, odziv za učence pa mora upoštevati povratne informacije udeležencev. 4. Četrto področje kompetenc je osredotočeno na opolnomočenje študentov za učinkovito učenje z zagotavljanjem dostopnosti, z inkluzijo, z diferenciacijo in personalizacijo in z drugimi oblikami dejavne podpore učencem. Projekt »IKT v pedagoških študijskih programih UL« sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. - 15 - Poročilo o izvedbi pilotne posodobitve poučevanja pri projektu »IKT v pedagoških študijskih programih UL« Slika 2 Šest področij digitalnih kompetenc po DigCompEdu Za učitelje je področje kompetenc za delo z digitalnimi viri pomembno zaradi pestrosti mogoče uporabe, obsežnega nabora digitalnih (izobraževalnih) virov in programskih orodij za delo s temi viri, ki so prek različnih oblik dostopa na razpolago. Kompetence, ki jih mora imeti učitelj, vključujejo učinkovito iskanje, kritično ocenjevanje ustreznosti, upoštevanje omejitev uporabe in izbiranje ustreznih digitalnih virov, ki bodo uporabljeni pri poučevanju, z upoštevanjem dovoljenj za uporabo spletnih možnosti dostopa, razpoložljivost za delo brez povezave in zahtev po prijavljanju v storitev, možnosti ustvarjanja in predelave digitalnih virov s strogim upoštevanjem dovoljenj uporabe in izmenjave, zahtev ciljnih skupin, upoštevanje posameznih učnih ciljev, vsebine in pedagoškega pristopa ter upravljanje, uveljavljanje zaščite, izmenjava in souporaba digitalnih virov, s katero se omogoči varen in prost dostop do različnih objavljenih virov in gradiv. Digitalne tehnologije lahko izboljšajo učno izkušnjo in na različne načine spreminjajo strategije poučevanja in učenja samo takrat, ko imajo učitelji ustrezne kompetence za to področje. Kompetence, ki jih mora imeti učitelj, so sposobnost za strokovno in učinkovito poučevanje, načrtovanje uvajanja digitalnih naprav in virov v pedagoški proces, uporabo tehnologije in vzpostavljanje digitalnega okolja v razredu za podporo pouku, ocenjevanje ustreznosti in učinkovitosti uporabljenih pedagoških strategij, prožno prilagajanje metod dela ter razvoj in preizkušanje novih oblik in metod. Pri poučevanju je pomembna tudi uporaba tehnologije in storitev za povečanje interakcij med deležniki v procesu izobraževanja in ponujanje sprotnega in ciljno usmerjenega vodenja. Pomembni sta tudi uporaba digitalnih tehnologij za spodbujanje sodelovanja učencev v digitalnih okoljih in uporaba digitalnih tehnologij za spodbujanje samoregulativnega učenja. Kompetence za ocenjevanje znanja z uporabo digitalnih tehnologij so zelo pomembne za celovito uvajanje inovacij na področju izobraževanja. Pri vključevanju digitalnih tehnologij v poučevanje in učenje je treba načrtovati uporabo IKT za formativno in sumativno Projekt »IKT v pedagoških študijskih programih UL« sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. - 16 - Poročilo o izvedbi pilotne posodobitve poučevanja pri projektu »IKT v pedagoških študijskih programih UL« ocenjevanje, razvoj strategij formativnega ocenjevanja z uporabo odzivnih sistemov, iger in vprašalnikov ter strategij sumativnega ocenjevanja s preizkusi znanj z uporabo različnih orodij IKT in kritično razmišljanje o ustreznosti digitalnega ocenjevanja, pristopov in prilagajanja strategij. Za to je ključna usposobljenost učitelja za zbiranje, kritično vrednotenje in tolmačenje digitalnih podatkov o dosežkih in napredovanju učencev za podporo izvajanju poučevanja in učenja, za posredovanje povratnih informacij ter za prilagajanje strategij za ciljno podporo učencem. Med pomembnejšimi prednostmi uporabe digitalne tehnologije v izobraževanju je nedvomno možnost usmerjanja pedagoškega dela na posameznega učenca in povečanje vključevanja učencev v proces učenja. Kompetence za podporo opolnomočenju učencev potrebujejo učitelji za spodbujanje dejavnega udejstvovanja učencev pri obravnavi učne snovi, pri izvajanju poskusov in drugih učnih aktivnosti, pri iskanju in spoznavanju povezav med obravnavanimi vsebinami ali pri ustvarjanju in refleksiji na opravljeno delo. V heterogenih učnih skupinah morajo biti učitelji sposobni zagotoviti dostopnost in inkluzijo, to je dostop do učnih virov in dejavnosti za vse učence, diferenciacijo in personalizacijo, kar pomeni upoštevanje pestrega nabora potreb učencev v skupini z uporabo digitalne tehnologije za individualno napredovanje in doseganje osebnih ciljev. Poleg tega je pomembna tudi dejavna podpora učencem pri uporabi digitalne tehnologije za spodbujanje prečnih veščin, kritičnega mišljenja in ustvarjalnega izražanja ter s spodbujanjem raziskovalnega pristopa in dejavnega udejstvovanja učencev. Analiza pilotnih izvedb prenovljenih študijskih predmetov po vsebinskih področjih Analiza je zasnovana po šestih vsebinskih področjih na tak način, da so predstavljena orodja, ki so bila smiselno uporabljena na vsakem specifičnem vsebinskem področju posebej. Umetnost V nadaljevanju so predstavljene ključne ugotovitve pilotnih izvedb posodobitev na področju umetnosti. S področja umetnosti so bile pripravljene štiri pilotne izvedbe posodobitev študijskih predmetov, dve s področja glasbe in dve s področja likovne umetnosti. Učne načrte in poročila pilotnih posodobitev s področja umetnosti smo analizirali in kategorizirali po referenčnem okviru DigCompEdu. V spodnji tabeli je glede na navedene pedagoške kompetence učiteljev, ki jih učni načrti in poročila omenjajo, prikazano, na kakšen način je didaktičen pristop podprt z ustreznim IKT. Poučevanje in Digitalni viri Preverjanje znanja Opolnomočenje učenje Projektno delo Izbira digitalnih virov Različne oblike in načini Aktivno vključevanje - Iskanje digitalnih virov preverjanja znanja učencev uporabe grafičnih elementov - Spletno učno okolje za - Aktivno vključevanje v in njihovo obdelavo. medvrstniško ocenjevanje. tedenske naloge s - Orodje: Moodle, FB in sprotnimi refleksijami in Ustvarjanje, predelovanje in Mentimeter za glasovanje. poročanjem o napredku Projekt »IKT v pedagoških študijskih programih UL« sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. - 17 - Poročilo o izvedbi pilotne posodobitve poučevanja pri projektu »IKT v pedagoških študijskih programih UL« nadgrajevanje digitalnih virov dela. - Ustvarjanje in nadgrajevanje Povratna informacija in - Orodja: Arnesov blog, gradiv. načrtovanje spletna učilnica Moodle, - Uporaba bloga, za pisanje Povratno informacijo so Mentimeter, Wiki, refleksij. študenti prejeli prek spletne LePlanner, Word, Gimp, - Obdelava grafičnih virov. učne učilnice. Inkscape, MOOC o Orodja: Arnesov blog, spletna - Kritično vrednotenje dela varnosti, foto-aparati, učilnica Moodle, Mentimeter, - Orodje: Moodle, FB za MovieMaker, Imovie, Wiki, LePlanner, Word, Gimp, glasovanje. StoryJumper, Inkscape, MOOC o varnosti, Pictochart, Stop Motion foto-aparati, MovieMaker, Video. Imovie, StoryJumper, Pictochart, Stop Motion Video. Organiziranje, zaščita in izmenjava digitalnih virov - Sodelovalna okolja za izmenjavo mnenj. - Ogled MOOC o varnosti na spletu. - Orodja: Arnesov blog, MOOC, Youtube. Učenje z Izbira digitalnih virov Strategije ocenjevanja Aktivno vključevanje raziskovanjem - Iskanje digitalnih virov na -Kahoot za sprotno študentov svetovnem spletu. preverjanje znanja. -Aktivno udejstvovanje - I-učbenik za glasbo v študentov z namenom gimnaziji. Odziv in načrtovanje vseživljenjskega učenja. -Samorefleksije po pedagoški Ustvarjanje, predelovanje in praksi z uporabo spletnih nadgrajevanje digitalnih virov orodij. -PowerPoint, Prezi, Vtičnik H5P, YouTube converter, orodja Google. Organiziranje, zaščita in izmenjava digitalnih virov -Arnesova spletna učilnica, Youtube, Garageband. Problemsko Izbira digitalnih virov Različne oblike in načini Aktivno vključevanje učenje -Raziskava in analiza preverjanja znanja študentov slovenskega i-učbenika in e- - Kvalitativna raziskovalna -Študenti so aktivno gradiv za pouk glasbe. metoda ugotavljanja razvoja vključeni pri IKT kompetenc študentov – razreševanju Ustvarjanje, predelovanje in bodočih učiteljev glasbe v postavljenega nadgrajevanje digitalnih virov srednjih šolah, v manjšem problema, pri čemer so - Uporaba novih mobilnih obsegu pa tudi kvantitativna uporabljali različna aplikacij, glasovalnih sistemov raziskovalna metoda. orodja: Turnitin, Wiki, in programov. - Analiza narejenih likovnih YouTube, Prezi, - Prezi, Wiki, PowerPoint, del. PowerPoint, aplikacijo Kahoot, Garageband. - Primerjave njihovih izdelkov Kahoot, vtičnik H5P, - Študenti v praksi s pomočjo z izdelki preteklih generacij Garageband. grafičnih programov za študentov. - Praktično delo v Projekt »IKT v pedagoških študijskih programih UL« sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. - 18 - Poročilo o izvedbi pilotne posodobitve poučevanja pri projektu »IKT v pedagoških študijskih programih UL« vektorsko grafiko realizirajo računalniški učilnici: likovne naloge s področja vektorsko oblikovanje in oblikovanja znakov in obdelava na tablicah v ilustracij. programu Vectornator in Inkscape. Organiziranje, zaščita in izmenjava digitalnih virov -Arnesova spletna učilnica, Youtube, Garageband. -Seznanjanje z avtorskimi pravicami in intelektualno lastnino na področju glasbe. Tabela 3 Z IKT podprti didaktični pristopi po DigCompEdu na področju umetnosti Naravoslovje V nadaljevanju so predstavljene ključne ugotovitve iz pilotnih izvedb posodobljenih študijskih predmetov na področju naravoslovja. S tega področja je bilo izvedenih 22 pilotnih izvedb posodobitev študijskih predmetov, štiri s področja biologije, deset s področja kemije in šest s področja fizike. Dve pilotni izvedbi posodobitev pa se nanašata na splošno področje naravoslovje. Učne načrte in poročila pilotnih posodobitev s področja naravoslovja smo analizirali in kategorizirali po referenčnem okviru DigCompEdu. V spodnji tabeli je glede na navedene pedagoške kompetence učiteljev, ki jih učni načrti in poročila omenjajo, prikazano, na kakšen način je specifičen didaktičen pristop podprt z ustreznim IKT. Poučevanje Digitalni viri Preverjanje znanja Opolnomočenje Sodelovalno Ustvarjanje, predelovanje Različne oblike in načini Aktivno učenje in nadgrajevanje digitalnih preverjanja znanja vključevanje virov - Uporaba interaktivnih kvizov za učencev - Priprava kvizov za uporabo preverjanje znanja. - Izdelava med predvajanji. - Študenti sami pripravljajo interaktivnih kvizov - Priprava animacij za naloge. in kritično vizualizacijo. - Vrednotenje gradiv: (1) pred vrednotenje. - Mikroskopija. izvedbo aktivnosti in po njej (2) - Ustvarjanje - Priprava predstavitev in analiziranje izdelkov študentov slovarja. učnih priprav. (3) samostojno reševanje naloge - Orodja: H5P, - Orodja: Hot potatoes, in analiziranje izbrane pojmovne Moodle, Edmodo. Moodle (H5P), Plickers, karte. - Načrtovanje in ChemTube3D, Mercury, - Orodje: Hot potatoes, e- izvedba lastnega CrystalMaker, PowerPoint, mikroskopija (kamera z ustrezno projektnega učnega Edmodo, e-mikroskopija – programsko opremo), C-map dela v skupinah kamera MOTIC s tools. (Moodle, Mahara). programsko opremo, Word, - Končna evalvacija (diskusija s PowerPoint. študenti in sodelujočimi na osnovi spletnega vprašalnika). Organiziranje, zaščita in izmenjava digitalnih virov Analiziranje učinkovitosti učenja - Izmenjava digitalnih virov - Uporaba odzivnega sistema Projekt »IKT v pedagoških študijskih programih UL« sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. - 19 - Poročilo o izvedbi pilotne posodobitve poučevanja pri projektu »IKT v pedagoških študijskih programih UL« v spletni učilnici. Plickers. - Uporaba Google Sheets za - Uporaba C-map tools, ki organizacijo vsebin. omogočajo analiziranje - Učitelji so omogočili razumevanja določene vsebine izmenjavo digitalnih virov pri učencih. prek različnih spletnih virov. - Orodja: C-map tools. Povratna informacija in načrtovanje - Povratna informacija prek spletne učilnice. - Orodje: Moodle. Individualno Ustvarjanje, predelovanje Različne oblike in načini Aktivno učenje in nadgrajevanje digitalnih preverjanja znanja vključevanje virov - Samostojno izdelava pojmovnih učencev - Uporaba pametnih naprav mrež za ponavljanje in utrjevanje - Izdelovanje za izdelovanje pojmovnih znanja. pojmovnih mrež mrež (zemljevidi). - Uporaba glasovalnih sistemov študentov, aktivno - Priprava navodil za (Kahoot). vključevanje v uporabo pojmovnih mrež. - Orodja: CmapTools, Turnitin in dejavnosti. - Priprava vprašanj. orodja IKT za vrednotenje znanja. - Uporaba e-gradiv (Nauk.si, YouTube). Povratna informacija in - Uporaba e-table. načrtovanje - Uporaba glasovalnih - Uporaba spletne učilnice za sistemov, mobilnih naprav, povratno informacijo. Vernierjevih senzorjev, e- - Orodja: Moodle. sense (Physics Toolbox Suite, program Coach). - Moodle, spletni vprašalniki, simulacijska orodja, Excel, Origin, HyperQuad, Titration. - Orodja: Cmap Tools, Turnitin, Slido, Google forms, Mentimeter, PowerVote in GoSoapBox. Organiziranje, zaščita in izmenjava digitalnih podatkov - Excel. Učenje z Ustvarjanje, predelovanje Različne oblike in načini Aktivno raziskovanjem in nadgrajevanje digitalnih preverjanja znanja vključevanje virov - Izpolnjevanje skupnega študentov - Uporaba pametnih naprav anketnega vprašalnika. - Študenti so aktivno za izdelovanje pojmovnih - Spodbujanje dvosmerne vključeni v iskanje mrež. komunikacije s pomočjo IKT med kemijskih struktur in - Orodja: Cmap Tools, študenti in učenci. izdelavo svojih mikroskop, kamere za e- - Razvoj gradiv in aktivnosti za lastnih ter mikroskopije, Motic Images uporabo različnih z IKT podprtih analiziranje Image Analysis Software. (glasovalnih) sistemov pri uveljavljenih - Z IKT podprta primerjalna poučevanju kemije z namenom struktur. Projekt »IKT v pedagoških študijskih programih UL« sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. - 20 - Poročilo o izvedbi pilotne posodobitve poučevanja pri projektu »IKT v pedagoških študijskih programih UL« analiza učbenikov za pridobivanja sprotnih povratnih kemijo. Posamezniki in informacij o napredku (Socrative, skupina skupaj načrtujejo, Quizizz, raziskujejo in zapisujejo. Pri Kahoot, Gosoapbox, Mentimeter, delu si pomagajo z orodjem GoFormative). za skupinsko delo Moodle – Wiki. Povratna informacija in - Uporaba pojmovnih mrež načrtovanje pri učenju in poučevanju - Študenti so sami izdelali gradiva kemije (Lucichart, IKT, ki so jih spoznali med Insightmaker, Cacoo). predavanji in vajami. - Iskanje in analiza člankov, povezanih z izbranimi temami učnega načrta (Digitalna knjižnica DIKUL). - Razvoja gradiv in aktivnosti ob uporabi QR kod. - Razvoja gradiv in aktivnosti za uporabo različnih IKT, vmesnikov za zajem eksperimentalnih podatkov in meritve pri kemijskem eksperimentalnem delu. - Razvoja gradiv in aktivnosti za izdelavo 3D- modelov molekul, tudi za 3D-tiskalnike. - ChemTube3D, ChemDraw. - Ustvarjanje vprašanj za glasovalne sisteme. - RulerApp, CLock - Zajemanje fotografij in snemanje poskusov. - Uporaba interaktivne table za pripravo tabelskih slik. Organiziranje, zaščita in izmenjava digitalnih virov - Zbiranje podatkov z glasovalnimi sistemi. - Deljenje virov na spletni učilnici Moodle. Eksperimentalno Izbira digitalnih virov Različne oblike in načini Dostopnost in delo - Posnetki, naloge, preverjanja znanja inkluzija animacije v spletni učilnici. - Spletni orodji GoSoapBox in - Ustvarjanje QR kod - Spletni virov in Mentimeter, ki omogočata v smislu večje podatkovne zbirke (ERIC, takojšnjo povratno informacijo dostopnosti gradiv Web of Science, študentu in učitelju. in informacij prek EBSCOhost, Web of - Anketa 1ka.si za ugotavljanje mobilnih naprav. Science, Chemical Hazards poznavanja aplikacije na in Industry). mobilnih napravah za merjenje Aktivno Projekt »IKT v pedagoških študijskih programih UL« sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. - 21 - Poročilo o izvedbi pilotne posodobitve poučevanja pri projektu »IKT v pedagoških študijskih programih UL« - Vernier, razne aplikacije za podatkov. vključevanje mobilne telefone, Kahoot!. - Razvoj gradiv in dejavnosti za učencev - Simulacije na strani uporabo glasovalnih sistemov - Aktiviranje dela projekta PhET. Orodja (Socrative, Quizizz, študentov z Kahoot, GoSoapBox objavljanjem Ustvarjanje, predelovanje GoFormative, Plickers, nepopolnih gradiv, in nadgrajevanje digitalnih Mentimeter). ki jih z učiteljem virov - Preverjanje znanja po vsakem med predavanji in - Priprava 2D- in 3D- sklopu predavanj. vajami dopolnita. predstavitve kemičnih - Sprotna evalvacija s pomočjo - Dejavno reakcij na ravni delcev. spletne ankete in spletne vključevanje - Orodja: ChemSketch in učilnice. študentov z ChemSense, GIFMaker, - Končna evalvacija (diskusija s uporabo osebnih Windows Movie Maker in študenti in sodelujočimi na odzivnih sistemov. Pivot animator. osnovi spletnega vprašalnika). - Za realno časovno Dostopnost in zajemanje podatkov Analiziranje učinkovitosti učenja inkluzija oprema proizvajalca - Izpolnjevanje spletne ankete, - Ustvarjanje QR kod Vernier. Rezultati so bili ustvarjene za evalvacijo v smislu večje prikazani v programu opravljenega dela in IKT dostopnosti gradiv Logger Pro. Za izdelavo posodobitev. in informacij prek simulacij je bil uporabljen - Orodje za samoevalvacijo mobilnih naprav. program Algodoo. napredka študentov in vprašanja - Uporaba vmesnika e- odprtega tipa o uporabi IKT v Aktivno sense, aplikacije za didaktične namene. vključevanje pametne naprave, - Glasovalni sistemi. učencev interaktivna tabla. - Orodja: 1ka. - Pripravljanje - Merjenja in zajemanja eksperimentalne podatkov. Povratna informacija in dokumentacije: - Izvedba virtualnega načrtovanje video, fotografije. eksperimenta. - Uporaba spletne učilnice in - Uporaba - Orodja: Coach, Physics povratne informacije študentom vmesnikov Vernier Toolbox Suite, VidAnalysis glede opravljenih aktivnosti. in e-sense za zajem Free in Motion Shot. - Sprotne povratne informacije o meritev. - Orodja za zajem napredku učencev (Socrative, - Računalniške eksperimentalnih podatkov, Quizizz, Kahoot, GoSoapBox). obdelave z njihovo analizo in - Orodja: Moodle. mobilnimi predstavitev rezultatov: napravami in Color Grab (android), vmesniki zajetih ColorAssist, Free Edition. meritev. - USB-mikroskop – kot pripomoček za eksperimentiranje - Uporaba glasovalnih sistemov (Kahoot) in nizko- stroškovnih vmesnikov (e- sense) ob uporabi mobilnih naprav za zajem podatkov. Organiziranje, zaščita in izmenjava digitalnih virov - Objava animacij na spletna stran FB Trojna narava kemijskih pojmov. - Orodja: Google Docs. Projekt »IKT v pedagoških študijskih programih UL« sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. - 22 - Poročilo o izvedbi pilotne posodobitve poučevanja pri projektu »IKT v pedagoških študijskih programih UL« Izkustveno učenje Izbira digitalnih virov Različne oblike in načini - Izbira simulacij. preverjanja znanja - Vključevanje video - Sprotna evalvacija s pomočjo predstavitev. spletne ankete in spletne - Vključevanje virtualnih učilnice, glasovalnih sistemov laboratorijev v pouk. (Kahoot). - Končna evalvacija (diskusija s Ustvarjanje, predelovanje študenti in sodelujočimi na in nadgrajevanje digitalnih osnovi spletnega vprašalnika). virov - Izdelava simulacij in Povratna informacija in virtualnega eksperimentov načrtovanje - Physical Chemistry Virtual - Priprava internetne platforme Lab za samopreverjanje znanja. Microsoft Word, Microsoft Excel, Microsoft Power Point, Inkscape, Moodle (pri predavanjih), Geogebra, odprto kodne animacije in simulacije. Organiziranje, zaščita in izmenjava digitalnih virov - Uvodni tečaj v programskem okolju Microsoft Excel (vnos podatkov, računanje s podatki, spoznavanje funkcij, oblikovanje celic, izdelava in oblikovanje grafov). Projektno učno Izbira digitalnih virov Različne oblike in načini delo - Zbiranje literature, preverjanja znanja primerjalna analiza in - Peergrade (vrednotenje kritična ocena literature ob projektnega učnega dela). uporabi tiskanih virov, medmrežja, baz podatkov: digitalna knjižnica DIKUL, baze podatkov (ERIC, Web of Science, ProQuest Social Science Database, ScienceDirect ipd.). Ustvarjanje, predelovanje in nadgrajevanje digitalnih virov Cacaoo, Lucidchart, Piazza, Stormboard. Organiziranje, zaščita in izmenjava digitalnih virov Peergrade. Projekt »IKT v pedagoških študijskih programih UL« sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. - 23 - Poročilo o izvedbi pilotne posodobitve poučevanja pri projektu »IKT v pedagoških študijskih programih UL« Problemsko učenje Ustvarjanje, predelovanje Različne oblike in načini in nadgrajevanje digitalnih preverjanja znanja virov - Krajši anketni vprašalnih o - Izdelava in uporabljanje stališčih študentov do didaktične digitalnih dihotomnih uporabe spoznanih aplikacij v ključev. učnem procesu. - Uporaba tabličnih računalnikov. - Uporaba Google Forms. Tabela 3 Z IKT podprti didaktični pristopi po DigCompEdu na področju naravoslovja Interdisciplinarna skupina V nadaljevanju so predstavljene ključne ugotovitve iz pilotnih izvedb posodobljenih študijskih predmetov na interdisciplinarnem področju. S tega področja je bilo pripravljenih šest pilotnih izvedb posodobitev študijskih predmetov, pet s področja športa in ena s področja primerjalne pedagogike. Učne načrte in poročila pilotnih posodobitev z interdisciplinarnega področja smo analizirali in kategorizirali po referenčnem okviru DigCompEdu. V spodnji tabeli je glede na navedene pedagoške kompetence učiteljev, ki jih učni načrti in poročila omenjajo, prikazano, na kakšen način je didaktičen pristop podprt z ustreznim IKT. Poučevanje in Digitalni viri Preverjanje znanja Opolnomočenje učenje Sodelovalno Izbira digitalnih virov Različne oblike in načini Aktivno učenje - Uporaba WIKI in H5P v preverjanja znanja vključevanje učnem okolju Moodle, - Uporaba kviza (uporaben in učencev Mentimetra in okolij za ekonomičen, preverja osnovno - Študenti rešujejo pripravo videa, tudi razumevanje, deloma tudi višje kvize, sodelujejo pri Videoscribe in Movavi. ravni razumevanja). Wikijih, glasovalnih - Uporaba mobilnih naprav - Glasovalni sistem (Mentimeter) sistemih in izdelajo (tablični računalnik, – preverjanje razumevanja in video. pametni telefon) za utrjevanje. - Študenti snemanje – posnetki so sodelujejo pri pregledani in analizirani z Analiziranje učinkovitosti učenja izvajanju videov vidika pravilnosti izvedbe - Anketni vprašalnik pred izvedbo (izvajajo vaje) in pri gibalnih vaj. praktičnih vaj in po njej. diskusiji o - Uporaba programske pravilnosti izvedbe opreme Wondershare Povratna informacija in vaj. Filmora – brezplačni načtrovanje program za obdelavo video - Kviz – povratna informacija posnetkov, uporaba (pravilen ali napačen odgovor). Youtube, OR kode. Za sestavljavca je velik izziv oblikovanje smiselnih vprašanj Ustvarjanje, predelovanje oz. nalog. Na začetku precej in nadgrajevanje digitalnih zamudno, v nadaljevanju pa virov nekoliko lažje, saj se gradivo le - Analiza gibanja posnetka dodaja in izpopolnjuje. za posredovanje povratne - Pregled in analiza video informacije učencu. posnetkov, odprava morebitnih - Priprava seminarja s napak. Projekt »IKT v pedagoških študijskih programih UL« sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. - 24 - Poročilo o izvedbi pilotne posodobitve poučevanja pri projektu »IKT v pedagoških študijskih programih UL« programom WIKI za - Mobilne naprave so v veliko izboljšanje vodenja pomoč pri prikazu pravilne študentov pri pripravi tehnike izvedbe posameznih seminarske naloge in gibalnih vaj, uporabne tudi pri nudenje sprotne povratne ocenjevanju – za zagotavljanje informacije. objektivnosti ocenjevanja in lažje - Priprava kvizov (H5P) – obrazložitve ocene. sprotno utrjevanje in preverjanje znanja. - Nevodena priprava videa, narejenega na osnovi seminarske naloge – spodbujanje kreativne rabe IKT tehnologije za študijske namene, dvig motivacije, boljše razumevanje. - Uporaba glasovalnega sistema. - Velika uporabnost pri spodbujanju usmerjene diskusije s študenti (o študijskih vsebinah, o pripravi seminarja) in preverjanju znanja. - Od študentov pričakujejo, da najdejo, razumejo in znajo uporabiti spletne informacije za pripravo seminarske naloge. - Orodje: kamera. Individualno Ustvarjanje, predelovanje Povratna informacija in Dostopnost in učenje in nadgrajevanje digitalnih načrtovanje inkluzija virov - Znanje o uporabi IKT pri pouku - Vzpostavitev - Ustvarjanje digitalnih virov športne vzgoje je bilo preverjeno skupnost študentov, z računalniškimi programi pred usposabljanjem študentov ki si bo delila za izdelavo plakatov, video in po njem. gradiva IKT za PPU. posnetkov in vprašalnika za - Za povratne informacije so preverjanje teoretičnih uporabili vprašalnike (za Diferenciacija in znanj pri športni vzgoji. ocenjevanje splošnih, specifičnih personalizacija - Priprava didaktičnih ter IKT-znanj in kompetenc). - Uporaba gradiva s podporo IKT za sodobnega IKT za neposredno uporabo pri pripravo vprašalnika pouku športne vzgoje. za preverjanje - Podatki za plakate, video teoretičnega znanja, posnetki, vprašalnik. za pripravo didaktičnega plakata, za pripravo didaktičnih video posnetkov. Tabela 4 Z IKT podprti didaktični pristopi po DigCompEdu na interdisciplinarnem področju Projekt »IKT v pedagoških študijskih programih UL« sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. - 25 - Poročilo o izvedbi pilotne posodobitve poučevanja pri projektu »IKT v pedagoških študijskih programih UL« Matematika-tehnika-računalništvo V nadaljevanju so predstavljene ključne ugotovitve iz pilotnih izvedb posodobitev študijskih predmetov na področju matematike, tehnike in računalništva. S tega področja je bilo pripravljenih 16 pilotnih izvedb posodobitev študijskih predmetov, štiri s področja matematike, osem s področja tehnike in štiri študije s področja računalništva. Učne načrte in poročila pilotnih posodobitev smo analizirali in kategorizirali po referenčnem okviru DigCompEdu. V spodnji tabeli je glede na navedene pedagoške kompetence učiteljev, ki jih učni načrti in poročila pokrivajo, prikazano, na kakšen način je učenje in poučevanje podprto z ustreznim IKT. Poučevanje Digitalni viri Preverjanje znanja Opolnomočenje Samo- Izbira digitalnih virov Različne oblike in načini Diferenciacija in regulativno učenje - Delo z orodji za dinamično preverjanja znanja personalizacija geometrijo, snemanje - Interaktivni delovni listi (WIMS) - Ustvarjena e- videov, ustvarjanje slik. z dinamično generiranimi gradiva v spletni - Uporaba različnih nalogami in kvizi za uporabo pri učilnici omogočajo iskalnikov. laboratorijskih vajah za sprotno prilagajanje načina preverjanja znanja. dela in hitrosti. Ustvarjanje, predelovanje - Uporaba interaktivnih izpitov in nadgrajevanje digitalnih pol za preverjanje znanja. Aktivno virov - Test (prej in po) za ugotavljanje vključevanje - Uporaba interaktivnih razumevanja vsebine ogledanega učencev učnih listov v spletni učilnici e-gradiva. - Oblikovanje in dinamično generiranih spletne učilnice nalog. Analiziranje učinkovitosti učenja WIMS z izdelanimi - Spletna učilnica WIMS. - Sprotno spremljanje dejavnosti gradivi in njena študentov (pregled opravljenega aktivna uporaba pri Organiziranje, zaščita in dela v spletni učilnici). laboratorijskih vajah izmenjava digitalnih virov - Analiza rezultatov testov (prej in predavanjih. - Gradiva za študente so in po) e-gradiv za odpravljanje Aktivno organizirana v različnih napačnega razumevanja. vključevanje spletnih okoljih oz. študentov s 3D- učilnicah. Povratna informacija in tiskalnikom, kjer so - Spletna učilnica Moodle in načrtovanje intenzivno WIMS. - Načrtovanje e-gradiv glede na raziskovali in rezultate analize testov (prej in izdelovali predmete. po). Obrnjeno učenje Izbira digtialnih virov Različne oblike in načini Diferenciacija in - Raziskovanje in preverjanja znanja personalizacija utemeljevanje različne - Preverjanje in spremljanje - Ustvarjena e- možne in koristne uporabe napredka s sistemom Plickers in gradiva v spletni IKT (GeoGebra, GoogleForms. učilnici omogočajo Mathematica, spletne - Oblikovanje vprašanj za prilagajanje načina platforme, interaktivna preverjanje tehnološke dela in hitrosti. tabla, pametni računalniki pismenosti. …), ki z optimizacijo - Spremljanje in vrednotenje Aktivno pristopov omogočijo nastopov v vrtcu s pripravljenim vključevanje produktivno učenje. obrazcem. učencev - Pred vsakim ogledom e-gradiva - Anonimno Projekt »IKT v pedagoških študijskih programih UL« sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. - 26 - Poročilo o izvedbi pilotne posodobitve poučevanja pri projektu »IKT v pedagoških študijskih programih UL« Ustvarjanje, predelovanje so študenti izpolnjevali test (prej vključevanje in nadgrajevanje digitalnih in po) z namenom ugotavljanja študentov v pouk z virov razumevanja vsebine ogledanega mnenji, stališči, - Načrtovanje dejavnosti za e-gradiva. predlogi izdelavo modelov od zamisli (Mentimeter). do izdelka. - Modeliranja v TinkerCadu, Analiziranje učinkovitosti učenja Povratna 3D-tiskanje. - Analiza rezultatov testov (prej informacija in - Natisnjeni izdelki so bili in po) e-gradiv za odpravljanje načrtovanje namensko zasnovani za napačnega razumevanja. Ob zaključku so rabo v vrtcu, osnovni motiv - Evalvacijo uspešnosti novih študenti na spletni ročna orodja in pripomočki metod dela načrtujejo preko učilnici podali (izvijač, ključ, kladivo, sprotnih analiz in samoevalvacij s povratno žaga …). študenti in sodelavci. informacijo. - Uporaba grafične tablice - Način dela temelji na (tipa Wacom Intuos) in poslovnem modelu PDCA (plan- programske opreme do-check-act). OneNote, Xournal, Open Broadcaster Software, Povratna informacija in Windows Movie Maker, načrtovanje Camtasia za - Načrtovanje e-gradiv glede na izdelavo video lekcij. rezultate analize testov (prej in - LaTeX/beamer za pisna po). gradiva. - Mathematica, Geogebra, MATLAB za simbolno in numerično računanje. Organiziranje, zaščita in izmenjava digitalnih virov - Uporaba spletne učilnice za izmenjavo gradiv in predavanj. - Moodle in H5P. Sodelovalno Izbira digitalnih virov Različne oblike in načini Aktivno učenje - Iskanje informacij in preverjanja znanja vključevanje podatkov na spletu. - Sprotno pregledovanje stopnje učencev razvoja igre in ocenjevanje - E-gradiva v spletni Ustvarjanje, predelovanje dnevnika in dokumentacije. učilnici so in nadgrajevanje digitalnih - Sprotne evalvacije in ustvarjena in virov samoevalvacije študentov. prilagojena tako, da - Programi, ki omogočajo si študenti lahko simbolno računanje, prilagodijo načine dinamično geometrijo in Povratna informacija in ogleda glede na poučevanje z uzstreznimi načrtovanje lasten tempo in programi za video, ter - Sprotne povratne informacije preferenco učenja. ustrezne urejevalce (tudi za hitrejše načrtovanje matematičnih) besedil: nadaljnjega dela in razvoja igre. LaTex/beamer, Xournal, Open Broadcast Software, WMovieMaker. Projekt »IKT v pedagoških študijskih programih UL« sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. - 27 - Poročilo o izvedbi pilotne posodobitve poučevanja pri projektu »IKT v pedagoških študijskih programih UL« Projektno učno Ustvarjanje, predelovanje Različne oblike in načini Aktivno delo in nadgrajevanje digitalnih preverjanja znanja vključevanje virov - Sprotno pregledovanje stopnje učencev - Uporaba fizičnih naprav razvoja igre in ocenjevanje - Ustvarjena e- (LEGO WeDo, LEGO dnevnika in dokumentacije. gradiva v spletni Mindstorms …) za - Ankete, testi in ocenjevanje učilnici omogočajo spoznavanje poučevanja poročil ter končnih izdelkov. prilagajanje načina programiranja v fizičnem - Spletni vprašalniki dela in hitrosti. računalništvu. GoogleForms. - Del domačega dela - Izdelava učnega gradivo opravijo z novim ScratchJr karto. Povratna informacija in orodjem in ga - Preizkus možnosti načrtovanje predstavijo kot razširitve vizualnega okolja - S sprotnimi povratnimi projektno nalogo, z Scratch z informacijami so študenti lahko namenom mikrokontrolerjem bolje načrtovali nadaljnje delo in spoznavanja PicoBoard. razvoj igre. prednosti in - Izdelovanje računalniško- - sprotno spremljanja dela na učinkovitosti izobraževalnih iger s vajah in domačega dela (naloge, uporabe modernih pomočjo programskih okolji izdelane s programskim orodij ter temeljnih Unity and e-Adventure. orodjem). načel za uspešno - Izdelava in montaža video - Deljeni preizkusi znanja delo (natančnost, posnetkov končnih uporabe programskega orodja organiziranost, izdelkov. (računalniška učilnica). sistematičnost …). - 3D-tiskalnik za izdelavo - Izdelajo svoj potrebnih osnutkov izdelek s 3D- maket/modelov, tiskalnikom. konstrukcij. - Vsi bodoči - Yenka – simulacijski dvopredmetni program. učitelji izdelujejo - Arduino Uno/Nano ‒ različna izdelovanje primerov. analogno/digitalna - Arduino IDE. vezja ter merjenja - Prostodostopni programi njihovih električnih za operacijski sistem signalov. Android na mobilnih - Vodenje dela in telefonih, ki vključujejo ocene samostojne uporabo senzorjev (Physics projektne naloge, Toolbox Suite, Light Meter, izdelane s Blood Pressure Meter, programskim Distance Meter…). orodjem; vodenje preko neposrednih Organiziranje, zaščita in kontaktov (vaje, izmenjava digitalnih virov govorilne ure) in - Oddaja gradiv v spletno preko družabnih učilnico. omrežij oz. - Oddaja učnih gradiv za ustreznih aplikacij. uporabo pri pouku. - Pisna poročila o izvedbi dejavnosti. - Pisarniški program za urejanje preglednic (Microsoft Excel). Projekt »IKT v pedagoških študijskih programih UL« sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. - 28 - Poročilo o izvedbi pilotne posodobitve poučevanja pri projektu »IKT v pedagoških študijskih programih UL« Problemsko učenje Ustvarjanje, predelovanje Aktivno in vključevanje - Nadgrajevanje digitalnih - Študenti so virov. teoretično - ProgramI za dinamično obravnavali geometrijo – GeoGebra. zanimive - Programi za računalniško geometrjske opazovanje geometrijskih probleme. konstrukcij (OK Geometry). - V manjših - Programi za avtomatsko skupinah so dokazovanje (Java pripravili Geometry Expert). geometrijske delavnice za Organiziranje, zaščita in nadarjene študente. izmenjava digitalnih virov - Orodje za zapisovanje in organiziranje informacij, skupinsko delo, gradnja e- listovnika. Digitalno Ustvarjanje, predelovanje Različne oblike in načini pripovedovanje in nadgrajevanje digitalnih preverjanja znanja zgodb virov - Sprotno spremljanje aktivnosti - Študenti razvijajo, študentov in projektnih skupin. objavljajo in ocenjujejo digitalne zgodbe. Preverjanje znanja - Analiza zgodb, izdelkov projektnega dela študentov. - Analiza vrstniškega ocenjevanja. Tabela 5 Z IKT podprti didaktični pristopi po DigCompEdu na področju matematike, tehnike in računalništva Družboslovje in humanistika V nadaljevanju so predstavljene ključne ugotovitve pilotnih izvedb posodobitev na področju družboslovja in humanistike. S tega področja je bilo pripravljenih devet pilotnih izvedb posodobitev študijskih predmetov, šest s področja geografije in tri s področja slovenistike. Učne načrte in poročila pilotnih posodobitev s tega področja smo analizirali in kategorizirali po referenčnem okviru DigCompEdu. V spodnji tabeli je glede na navedene pedagoške kompetence učiteljev, ki jih učni načrti in poročila omenjajo, prikazano, na kakšen način je učenje in poučevanje podprto z ustreznim IKT. Poučevanje Digitalni viri Preverjanje znanja Opolnomočenje Sodelovalno Izbira digitalnih virov Različne oblike in načini Diferenciacija in učenje - Utrjevanje spretnosti preverjanja znanja personalizacija uporabe spletnih servisov - Kritično vrednotenje. - Možnost prostega (Wikiverza, Wikivir.) - Uporaba glasovalnih sistemov izbora vsebine. - Uporaba (Mentimeter). geoinformacijskih mobilnih - Uporaba orodij za skupinsko Aktivno Projekt »IKT v pedagoških študijskih programih UL« sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. - 29 - Poročilo o izvedbi pilotne posodobitve poučevanja pri projektu »IKT v pedagoških študijskih programih UL« aplikacij. razpravo, ki omogočajo vključevanje - Uporaba spletnih virov in nestrukturirano možgansko učencev orodij za tematsko viharjenje in strukturirano - Diskusija, pod kartografijo (spletne baze razpravo v razredu ali na daljavo vodstvom učitelja. podatkov in ArcGIS Online). (sinhrono in nesinhrono). - Neposredno - Seznanjanje z - Poročila posameznih študentov sodelovalno napravami/okolji za o opravljenem delu, osebnih podajanje mnenj skupinsko delo. mnenjih in predlogih za (Mentimeter). nadaljnje delo. Ustvarjanje, predelovanje - Spletna anketa po izvedbi in nadgrajevanje digitalnih predmeta (1ka). virov - Uporaba spletnih orodij Povratna informacija in (Wikiverza, Wikivir). načrtovanje - S pomočjo mobilnih - Uporaba glasovalnega sistema aplikacij so zbirali in Mentimeter za podajanje mnenj zajemali podatke. in zbiranje idej ipd. Organiziranje, zaščita in izmenjava digitalnih virov - Uporaba mobilnih aplikacij, ki omogočajo zbiranje podatkov, sodelovalno podajanje predlogov sodelujočih. Obrnjeno učenje Izbira digitalnih virov Različne oblike in načini Aktivno - Utrjevanje spretnosti preverjanja znanja vključevanje uporabe spletnih servisov - Kritično vrednotenje. učencev (Wikiverza, Wikivir). - Diskusija, pod - Iskanje ustreznega IKT za vodstvom učitelja. pripravo fotografij, videa, kvizov ipd. Ustvarjanje, predelovanje in nadgrajevanje digitalnih virov - Uporaba spletnih orodij (Wikiverza, Wikivir). - Načrtovanje izvedbe in prikazovanje šolskih ekskurzij (portal Ekskurzije.si). Problemsko učenje Izbira digitalnih virov Različne oblike in načini Aktivno - Iskanje ustreznega IKT za preverjanja znanja vključevanje pripravo fotografij, videa, - Uporaba gradiv in znanja v študentov kvizov ipd. praktičnem delu učnega - Študenti so aktivno procesa. sodelovali pri Ustvarjanje, predelovanje snovanju in izdelavi in nadgrajevanje digitalnih ekskurzije, virov uporabljali različen - Snovanje in izdelava nove IKT, ki so ga sami ekskurzije. predlagali/poiskali. - Uporaba brezpilotnega - Študenti so Projekt »IKT v pedagoških študijskih programih UL« sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. - 30 - Poročilo o izvedbi pilotne posodobitve poučevanja pri projektu »IKT v pedagoških študijskih programih UL« letalnika (DJI Phantom 4 pripravili vsak svojo pro+) in ustrezne temo, ki se navezuje programske opreme ( DJI4 na učni načrt pri GO in DH – drone geografiji. harmony) za zajemanje podatkov in izvedbo letov ter za obdelavo podatkov (Agisoft photoscan). Organiziranje, zaščita in izmenjava digitalnih virov - Uporaba okolja Moodle za deljenje virov. Digitalno Izbira digitalnih virov Različne oblike in načini Aktivno pripovedovanje - Iskanje uveljavljenih virov preverjanja znanja vključevanje zgodb s svetovnega spleta. - Evalvacija preko spletnega študentov vprašalnika 1ka. - Študenti so bili Ustvarjanje, predelovanje vseskozi aktivno in nadgrajevanje digitalnih Analiziranje učinkovitosti vključeni v učni virov učenja proces z izdelavo - Kreiranje in lasten zajem - Evalvacija učinkovitosti poteka lastnih izdelkov. vsebin, med katere sodi v obliki samorefleksija. zajem digitalnih gradiv, predvsem s pametnimi Povratna informacija in mobilniki (slike, video, načrtovanje zvok, GNSS podatki itd.). - Študenti so podali svojo Obravnavanje povratno informacijo prek problematike pretvorbe dokumenta Google Doc. rastrskih gradiv v vektorsko - Študentom je bil dostopen (OCR, vektorizacija). spletni obrazec za anonimno - Ustvarjanje digitalnih poročanje v spletni učilnici na zgodb Moodlu. Orodja: VSDC Free Video Editor, VideoPad, Story Maps, ArcGIS Online. Učenje z Izbira digitalnih virov Različne oblike in načini Aktivno raziskovanjem - Iskanje in raziskovanje preverjanja znanja vključevanje različnih interaktivnih - Evalvacija je potekala študentov orodij. preko spletnega - Študenti so bili vprašalnika 1ka.si. vseskozi aktivno Ustvarjanje, predelovanje - Evalvacija v obliki vključeni v učni in nadgrajevanje digitalnih samorefleksije. proces z rokovanjem virov z različno opremo, - Izdelovanje interaktivnih analiziranjem gradiv (naloge, kvizi, podatkov ipd. animacije). - Oprema za analiziranje fizikalno-kemijskih parametrov vode (npr. elektronski merilec Hanna HI98194). Tabela 6 Z IKT podprti didaktični pristopi po DigCompEdu na področju družboslovja in humanistike Projekt »IKT v pedagoških študijskih programih UL« sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. - 31 - Poročilo o izvedbi pilotne posodobitve poučevanja pri projektu »IKT v pedagoških študijskih programih UL« Jeziki V nadaljevanju so predstavljene ključne ugotovitve pilotnih izvedb posodobitev študijskih predmetov na področju jezikov. S tega področja je bilo pripravljenih osem pilotnih izvedb posodobitev študijskih predmetov, tri s področja slovenskega jezika in pet s področja tujih jezikov. Učne načrte in poročila pilotnih posodobitev smo analizirali in kategorizirali po referenčnem okviru DigCompEdu. V spodnji razpredelnici je glede na navedene pedagoške kompetence učiteljev, ki jih učni načrti in poročila omenjajo, prikazano, na kakšen način je učenje in poučevanje podprto z ustreznim IKT. Poučevanje Digitalni viri Preverjanje znanja Opolnomočenje Sodelovalno Izbira digitalnih virov Različne oblike in načini Aktivno učenje - Iskanje digitalnih virov s preverjanja znanja vključevanje podatki za seminarske - Soustvarjanje gradiva za učencev izdelke (dLib, Cobiss, preverjanje znanja. - Vključevanje v NgramViewer, Gigafida, - Izmenjava gradiv. izdelavo kriterijev za Slovenska biografija). - Kritično vrednotenje. ocenjevanje e- - Spoznavanje spletnih - Answergarden.com, učbenikov. orodij za oblikovanje gradiv. LearningApps. - Delo v parih. - Uporaba IKT za pregled - Spletni vprašalniki. - Diskusija, pod digitalnih zgodb, ki že vodstvom učitelja. obstajajo na spletu: - Uporaba različnih Storybird, Storyjumper – e-učbenikov. brezplačna, Smilebox. - Skupno določanje kriterijev za Ustvarjanje, predelovanje primerne digitalne in nadgrajevanje digitalnih zgodbe za virov poučevanje - Ustvarjanje različnih angleščine. gradiv (interaktivna, izročki in preverjanje znanja, e- listovniki, digitalne zgodbe). - Uporaba spletnih orodij (LearningApps, Kahoot, Toolsfor Educators, Quizlet, MakebeliefsComix, Worksheetgenerator, Matchthememory ipd). Organiziranje, zaščita in izmenjava digitalnih virov - Izmenjava predstavitev (PowerPoint). - Deljenje digitalnih zgodb in gradiv z drugimi študenti prek spletne učilnice. Projekt »IKT v pedagoških študijskih programih UL« sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. - 32 - Poročilo o izvedbi pilotne posodobitve poučevanja pri projektu »IKT v pedagoških študijskih programih UL« Obrnjeno učenje Izbira digitalnih virov Različne oblike in načini - Pregled videovodnikov z preverjanja znanja navodili za uporabo - Uporaba odzivnih sistemov. spletnega sodelovalnega - Kahoot, Quizlet. okolja. - Iskanje digitalnih virov s podatki za seminarske izdelke (dLib, Cobiss, NgramViewer, Gigafida, Slovenska biografija …). Ustvarjanje, predelovanje in nadgrajevanje digitalnih virov - Postavitev repozitorija gradiv. - Ustvarjanje različnih gradiv (interaktivna, izročki in preverjanje znanja, e- listovniki). - Uporaba spletnih orodij (LearningApps, Toolsfor Educators, MakebeliefsComix, Worksheetgenerator, Matchthememory ipd.). Organiziranje, zaščita in izmenjava digitalnih virov - Izmenjava predstavitev (PowerPoint). Učenje z Izbira digitalnih virov Različne oblike in načini Aktivno raziskovanjem - Izbor spletnih strani za preverjanja znanja vključevanje ustvarjanje gradiv. - Pregledovanje gradiv. učencev - Evalvacija z vnaprej - Kritično Ustvarjanje, predelovanje pripravljenimi rubrikami. razmišljanje in in nadgrajevanje digitalnih - Ugotavljanje primernosti za ustrezno didaktično virov rabo v razredu. vrednotenje. - Priprava in pregled gradiv. - Opredeljevanje pomanjkljivosti - Delo v parih. - Oblikovanje kriterijev za in njihovo odpravljanje. ocenjevanje e-učbenikov. - Izpolnjevanje spletnih anket. - Pregled kriterijev za evalvacijo izobraževalnih spletnih strani. - E-učbeniško gradivo, različne spletne strani z orodji za izdelavo interaktivnih dejavnosti (Kahoot, ToolsforEducators, Quizlet, MakebeliefsComix, Worksheetgenerator, Wordle, Matchthememory ipd.). Projekt »IKT v pedagoških študijskih programih UL« sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. - 33 - Poročilo o izvedbi pilotne posodobitve poučevanja pri projektu »IKT v pedagoških študijskih programih UL« Samoregulativno Izbira digitalnih virov Različne oblike in načini Aktivno učenje - IKT uporabljajo za iskanje, preverjanja znanja vključevanje vrednotenje in študentov izbiro digitalnih virov za - Študenti izpolnijo vprašalnik po - Predmet animira učenje in poučevanje. oddanem e-listovniku, vprašanja študenta za dejavno -Izdelava e-listovnika (prej so povezana z njihovim poseganje v literarni listovnik v papirnati obliki). poznavanjem e-listovnika za sistem v tistem -Podrobneje si ogledajo poučevanje, prednostmi in načini segmentu, ki zadeva orodja, ki so prosto rabe e-listovnika v profesoinalne analizo in dostopna na spletu: Padlet, namene, slabostmi ter namenom interpretacijo Trell, Weebly, Wix in rabe e-listovnika v njihovem njegovih sestavnih Blogger. bodočem pedagoškem poklicu. delov. - Na spletni učilnici dobijo - Študenta usposobi Ustvarjanje, predelovanje študenti: primere učnih priprav, za suvereno in in obrazce za opazovanje pouka in prepričljivo pisno nadgrajevanje digitalnih samorefleksijo. oblikovanje virov literarnovednih - Urejanje besedila na besedil. Wikiviru in pisanje - Študenti oblikujejo študijskega dnevnika na svoj e-listovnik. Wikiverzi. - Študenti se - Izboljšave iz listovnika na naučijo, kako v e-listovnik: oddajanje video svojem prihodnjem posnetkov, slik, ustne pedagoškem delu samorefleksije, bloga. uporabljati e- - Svoj e-listovnik lahko listovnik za učence, študenti dograjujejo ali ga kjer spremljajo še nadalje uporabljajo v njihov napredek, in svojem poučevanju, npr. kako lahko lažje blog. dajajo povratne informacije staršem Organiziranje, zaščita in o njihovem otroku. izmenjava digitalnih virov - IKT uporabljajo za izmenjavo digitalnih virov s študenti in drugimi udeleženci izobraževanja (Wikipedija, Wikiverza, Wikivir). - Na spletni učilnici dobijo študenti: primere učnih priprav, obrazce za opazovanje pouka in samorefleksijo. Tabela 8 Z IKT podprti didaktični pristopi po DigCompEdu na področju jezikov Sklep Pri pilotnih izvedbah se pojavljajo različni pristopi. Med njimi najbolj izstopa sodelovalno učenje, ki se pojavlja skoraj na vseh področjih. Sledita pristopa učenje z raziskovanjem in problemsko učenje, nato pa projektno učno delo ter obrnjeno učenje, ki sta poudarjena na polovici področij. V manjši meri so v uporabi individualno učenje, samoregulativno učenje in digitalno pripovedovanje zgodb, medtem ko sta eksperimentalno učno delo in izkustveno učenje poudarjena le na enem področju. Projekt »IKT v pedagoških študijskih programih UL« sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. - 34 - Poročilo o izvedbi pilotne posodobitve poučevanja pri projektu »IKT v pedagoških študijskih programih UL« NA RA IN - A VJE A VJE O ŠTVO IK O K ST SL - LNI STI A NO VO K NIA I ET AR ERDISCIPLIN TEMATA ČUNA UŽBOSL M IK A UM NA INT M TEHNI R DR HU JEZ Sodelovalno učenje ⬤ ⬤ ⬤ ⬤ ⬤ Učenje ⬤ ⬤ ⬤ ⬤ z raziskovanjem Problemsko učenje ⬤ ⬤ ⬤ ⬤ Projektno učno delo ⬤ ⬤ ⬤ Obrnjeno učenje ⬤ ⬤ ⬤ Individualno učenje ⬤ ⬤ Samoregulativno ⬤ ⬤ učenje Digitalno pripovedovanje ⬤ ⬤ zgodb Eksperimentalno ⬤ učno delo Izkustveno učenje ⬤ Tabela 9 Uporabljeni didaktični pristopi glede na vsebinska področja Učitelji na vseh področjih IKT uporabljajo za iskanje, vrednotenje in izbiro digitalnih virov za učenje in poučevanje z upoštevanjem učnih ciljev, okoliščin, ciljne skupine in pedagoškega pristopa. Na vseh področjih so poudarili uporabo različnih brskalnikov za iskanje informacij in e-gradiv na spletu. Uporabljajo programe Google Chrome, Safari, Mozilla Firefox in Internet Explorer. Prek omenjenih brskalnikov dostopajo do gradiv, ki jih uporabljajo v pedagoškem procesu. Do spletnih virov največkrat posegajo s simulacijami, video posnetki, nalogami in animacijami. Na posameznih področjih so navedli še nekaj specifične programske opreme, ki jo uporabljajo za iskanje in izbiro digitalnih virov. Na področju Jeziki so opozorili še na iskanje virov na spletnih straneh dLib, Cobiss, NgramViewer in Gigafida. Na področju Naravoslovje pa se uporabljajo tudi Digitalna knjižnica DIKUL, Web of Science, ERIC, EBSCOhost, Chemichal Hazards in Industry, ProQuest Social Science Database. Navedena orodja in spletne strani uporabljajo za primerjalno analizo in kritično oceno literature, povezane z izbranimi temami učnega načrta. Ne glede na področje so posamezniki aktivni. Projekt »IKT v pedagoških študijskih programih UL« sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. - 35 - Poročilo o izvedbi pilotne posodobitve poučevanja pri projektu »IKT v pedagoških študijskih programih UL« Učitelji različnih področij uporabljajo IKT za ustvarjanje, predelovanje in nadgrajevanje digitalnih virov z upoštevanjem ciljne skupine, namenov študija in lastne pedagoške prakse. Pri uporabi prihaja do razhajanj glede specifične programske opreme, saj je ta običajno prilagojena področju in načinu dela na posameznem področju. Na vseh področjih opazimo, da uporabljajo učitelji orodja za pripravo raznih interaktivnih gradiv (npr. H5P, Kahoot …), s katerimi na inovativen način predstavijo vsebino. Veliko uporabljajo tudi spletno učilnico Moodle. Med posameznimi področji se kažejo razlike pri vrsti uporabljene IKT za namene ustvarjanja digitalnih virov. Največji nabor različnih gradiv so navedli in uporabili na področjih naravoslovja in MA-TEH-RA. Pri teh dveh področjih se pojavlja potreba po vizualizaciji in razlagi težko predstavljivih abstraktnih pojavov. Ravno zaradi tega predlagamo uporabo tehnologije, ki je prosto dostopna in smiselna za uporabo. Na omenjenih področjih lahko poudarimo programe za simbolno in numerično računanje ter dinamično geometrijo, kot je GeoGebra ali Mathemathica, uporabo fizičnih naprav za spoznavanje poučevanja programiranja, kot sta LEGO WeDo in LEGO Mindstorm, izdelovanje 3D-izdelkov, digitalno mikroskopijo in uporabo raznih senzorjev za eksperimentiranje in merjenje. Vsa navedena orodja učencem omogočajo, da lažje gradijo miselne modele, jih spodbujajo k raziskovanju in omogočajo bolj uspešno doseganje zastavljenih učnih ciljev. Tudi na preostalih vsebinskih področjih lahko opozorimo na specifična orodja. Na področju umetnosti se uporabljajo specifični programi za izdelavo in obdelavo večpredstavnih elementov in za pripravljanje predstavitev. Iz preostalih treh področij, interdisciplinarnega, družboslovja in humanistike ter jezikov, pa se poleg že omenjenih orodij za pripravo interaktivnih gradiv omenja še okolje Wiki, ki ga uporabljajo za iskanje in urejanja besedil ter spodbujanje sodelovalnega učenja. Iz analiziranih rezultatov ugotavljamo, da je nujno in priporočljivo na vseh področjih uporabljati raznovrstno tehnologijo, ki je na voljo. Visokošolski učitelji za preverjanje znanja študentov na vseh področjih uporabljajo spletno učno okolje Moodle, največ za medvrstniško ocenjevanja, pa tudi za preverjanje razumevanja, utrjevanje znanja ter za njegovo sprotno preverjanje (npr. oddana poročila, kvizi). Za sprotno preverjanja znanja uporabljajo še Mentimeter, možnost glasovanja na družbenem omrežju Facebook, Plickers, Socrative, Quizz, WIMS (kviz), GoogleForms in Learning Apps ter osebne odzivne sisteme Kahoot in Quizlet za izmenjavo mnenj in idej. Tudi za podajanje povratnih informacij in načrtovanje nadaljnjega dela največ visokošolskih učiteljev uporablja spletno sodelovalno okolje Moodle (forum, vprašalniki). Veliko jih uporablja tudi osebne odzivne sisteme (Mentimeter, Kahoot), Moodle Odziv in Kvizi, Plickers, Socrative, za samorefleksijo uporabljajo spletne obrazce Google Forms, 1ka in Moodle Anketo, za izmenjavo in souporabo spletnih orodij pa Google Drive. Na interdisciplinarnem področju je pogosta uporaba video posnetkov, ki omogočajo prikaz pravilne tehnike izvedbe posameznih vaj pri telesni vadbi in športnih aktivnostih ter hkrati zagotavljajo večjo objektivnost pri ocenjevanju. Visokošolski učitelji na različnih področjih v sklopu opolnomočenja študentov skrbijo za aktivno vključevanje teh v študijski proces. Najbolj pogosto za aktivno delo študentov visokošolski učitelji na različnih področjih uporabljajo spletno učilnico na Moodlu, za sodelovalno soustvarjanje besedil uporabljajo Wiki in možnosti, ki jih ponuja Google Drive. Na večini predmetnih področij uporabljajo tudi različna orodja za predstavitve, prevladujeta Projekt »IKT v pedagoških študijskih programih UL« sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. - 36 - Poročilo o izvedbi pilotne posodobitve poučevanja pri projektu »IKT v pedagoških študijskih programih UL« MS PowerPoint in Prezi. Pogosto se med orodji na različnih področjih pojavljajo tudi orodja za snemanje, obdelavo in deljenje oziroma objavo video posnetkov. Izstopajo orodja, kot so: MovieMaker, iMovie, StopMotionVideo in YouTube. Med bolj pogosto uporabljenimi se pojavljajo tudi orodja za urejanje slik, kot so Vectonator, Gimp, Inkscape in Pictochart. Na posameznih področjih izstopa uporaba specifične programske opreme za poučevanje in učenje na teh področjih (npr. ChemTube3D, ChemSketch, ChemDraw, StoryJumper, MySolffegio, Unity, Scratch ipd.). Priporočila za opremljenost šol na osnovi kompetenc po modelu DigCompEdu Priporočila in smernice smo pripravili s pomočjo izsledkov analize učnih načrtov pilotskih posodobitev na šestih različnih področij. Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije je predvidena v učnih načrtih za osnovne in srednje šole, vendar v njih način integracije IKT v pedagoški proces pogosto ni definiran. To povzroča nesmiselno uporabe IKT. Razlogov za to je več, med drugim pomanjkanje znanja učiteljev, pomanjkljiva opremljenost šol z ustreznim IKT ali pa osebni razlogi učitelja. Da bi bili učitelji samozavestni pri vpeljavi tehnologije v pedagoški proces, morajo imeti pedagoško in tehnično znanje. Tega bi morali pridobiti že v času izobraževanja za bodoči poklic. V sklopu projekta »IKT v pedagoških študijskih programih UL« so nosilci posodobili svoje predmete v študijskih programih za izobraževanje učiteljev. V sklopu pilotnih izvedb posodobitev so naredili pomembne spremembe za inovativno poučevanje in učenje z IKT. Pri tem so vsi visokošolski učitelji, izvajalci pilotnih posodobitev, na začetku napisali načrt posodobitve, na koncu pa oddali poročila, s katerimi so evalvirali prednosti in slabosti izvedenih posodobitev. Dobljeni rezultati so pokazali izboljšanje učinkovitosti učnega procesa, zato lahko na podlagi teh rezultatov oblikujemo predloge za spremembe glede opremljenosti šol. V nadaljevanju so navedeni pristopi, ki prinašajo pozitivne spremembe, in IKT, ki ga je smiselno uporabiti pri doseganju učnih ciljev. Priporočila smo oblikovali na podlagi dobljenih podatkov visokošolskih učiteljev Univerze v Ljubljani, ki poučujejo na pedagoških študijskih programih. Predloge in spodbude za uvajanje novosti in sprememb smo za vsako izmed šestih področij razdelili na štiri sklope po modelu DigCompEdu: ● IKT za poučevanje, ● IKT za upravljanje z digitalnimi viri, ● IKT za preverjanje znanja, ● IKT za opolnomočenje učencev. Priporočila na področju umetnosti Na področju umetnosti smo oblikovali dve podpodročji: glasba in likovna umetnost. V učnih načrtih je med splošnimi in operativnimi cilji navedeno naslednje: Projekt »IKT v pedagoških študijskih programih UL« sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. - 37 - Poročilo o izvedbi pilotne posodobitve poučevanja pri projektu »IKT v pedagoških študijskih programih UL« Učni načrt za glasbo v osnovni šoli (UN Glasbena vzgoja, 2011) opredeljuje pouk predmeta kot temeljno izkušnjo za poslušanje, izvajanje in ustvarjanje glasbe. Med splošnimi cilji, ki so neposredno povezani z IKT, so v ospredju iskanje (zvočnih posnetkov, partitur, drugih gradiv), poslušanje, izvajanje in ustvarjanje glasbe ter vrednotenje ustvarjalnih dosežkov in glasbenih doživetij ter predstav z raznimi komunikacijskimi sredstvi in mediji. Predvideno je, da učenci ob ritmičnih in melodičnih glasbilih smiselno uporabljajo tudi elektronske instrumente v sodobnih računalniških okoljih. Kot pomembno je opredeljeno tudi, da se pri poslušanju izrabi prednost uporabe sodobne tehnologije. Učni načrt za likovno umetnost v osnovni šoli (UN Likovna umetnost, 2014) opredeljuje pouk predmeta na podlagi spoznavanja, doživljanja in vrednotenja dediščine likovne umetnosti. Za dosego ciljev je ob likovnem izražanju določena tudi uporaba različnih orodij in tehnologij. Med operativnimi cilji se že v prvem triletju pojavljajo cilji, da pri risanju in slikanju uporabijo preprosta računalniška orodja, v tretjem triletju pa naj bi v šolskem letu učitelj izvedel tudi likovno nalogo s pomočjo računalnika s poljubno izbranimi programi za oblikovanje. Na podlagi informacij, dobljenih od visokošolskih učiteljev, ki poučujejo študente pedagoških študijski programov, in glede na sedanje učne načrte predmetov s področja umetnosti strokovnjaki na področju umetnosti spodbujajo naslednje: ● Vpeljava inovativnih didaktičnih pristopov s pomočjo IKT Pri pilotnih izvedbah študijskih predmetov s področja umetnosti prevladujejo didaktični pristopi, kot so projektno učno delo, učenje z raziskovanjem in problemsko učenje. Vključevanje omenjenih pristopov se spodbuja tudi pri poučevanju predmetov s področja umetnosti v osnovni in srednji šoli. ● IKT za upravljanje z digitalnimi viri Na področju umetnosti so posebej pogosto poudarjene kompetence, povezane z izbiro digitalnih virov. Uporabo IKT na tej podlagi predlagamo za: ○ iskanje različnih e-gradiva za področje glasbe in likovne umetnosti; ○ obdelavo grafičnih elementov lahko uporabimo Gimp, Inkscape, Pictochart, WMoviemaker, iMovie, StopMotionVideo, StoryJumper, H5P, GarageBand ali MySolffegio. V povezavi z ustvarjanjem, predelovanjem in nadgrajevanjem digitalnih virov visokošolski učitelji ob uporabi različnih didaktičnih pristopov pogosto navajajo naslednja orodja: ○ za zajem fotografij lahko uporabimo fotoaparat ali iPad; ○ za izdelavo in obdelavo večpredstavnih elementov lahko uporabimo Gimp, Inkscape, Pictochart, MovieMaker, iMovie, Stop Motion Video, StoryJumper, Word, PowerPoint, Prezi, vtičnik H5P, YouTube, Google Drive funkcionalnosti, Garageband, MySolffegio ali Vectonator; ○ za predstavitev večpredstavnih elementov priporočamo uporabo programov PowerPoint, Prezi, vtičnika H5P, spletišča YouTube ali StoryJumper. Projekt »IKT v pedagoških študijskih programih UL« sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. - 38 - Poročilo o izvedbi pilotne posodobitve poučevanja pri projektu »IKT v pedagoških študijskih programih UL« Za organiziranje in shranjevanje, zaščito in izmenjavo digitalnih virov visokošolski učitelji najbolj pogosto uporabljajo: ○ sodelovalna okolja Moodle, Wiki, YouTube ali Blog za organizacijo digitalnih virov in izmenjavo mnenj; ○ orodja za načrtovanje učnega procesa, kot so LePlanner ali Moodle; ○ osebne odzivne sisteme za izmenjavo idej, mnenj, predlogov, kamor sodita Kahoot in Mentimeter; ○ spletne vire z namenom seznanjanja z avtorskimi pravicami in intelektualno lastnino na področju glasbe, spletni tečaj (MOOC) o varnosti na spletu. ● IKT za preverjanje znanja Pomembno je tudi področje preverjanja znanja učečih. Visokošolski učitelji uporabljajo različne oblike in načinov preverjanja znanja, zaradi česar priporočamo uporabo IKT za: ○ medvrstniško ocenjevanje z Moodlom; ○ sprotno preverjanja znanja s spletnimi orodji Mentimeter, Kahoot, Moodle Kvizi ali možnost glasovanja na družbenem omrežju Facebook. Za podajanje povratnih informacij in za načrtovanje nadaljnjega dela učitelj lahko uporabi ○ spletna sodelovalna okolja, npr. Moodle Forum ali druge forume; ○ osebne odzivne sisteme, kot so Mentimeter, Kahoot ali Moodle Odzi; ○ spletne obrazce za samorefleksijo v spletnih orodjih, kot so Google Forms, 1ka ali Moodle Anketa. ● IKT za opolnomočenje učencev IKT se uporablja zaradi večje dostopnosti ter inkluzije, kar pomeni, da se dostop do virov, gradiv in različnih dejavnosti omogoča vsem, ki se učijo. IKT se lahko uporablja tudi za diferenciacijo in personalizacijo. V tem primeru je IKT podpora pri individualnem napredku posameznika. Na podlagi ugotovitev iz pilotnih izvedb posodobitev spodbujamo naslednje aktivne oblike učenja z uporabo navedenih programskih orodij : ○ za praktično delo v računalniški učilnici lahko uporabljamo Vectonator, Gimp, Inkscape, Pictochart, MovieMaker, iMovie, Stop Motion Video, StoryJumper, Word, PowerPoint, Prezi, vtičnik H5P, YouTube, Google Drive funkcionalnosti, Garageband, MySolffegio; ○ za pisanje sprotnih refleksij po opravljenih tedenskih nalogah, pri čemer se lahko uporablja različna namenska orodja, kot so Arnes Blog, spletna učilnica Moodle, Wiki ali urejevalniki besedila. Priporočila na področju naravoslovja Na področje naravoslovja vključujemo podpodročja biologija, fizika in kemija ter splošno naravoslovje. V učnih načrtih za posamezne predmete so inovativni učni pristopi in IKT predvideni in zapisani na naslednji način. Projekt »IKT v pedagoških študijskih programih UL« sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. - 39 - Poročilo o izvedbi pilotne posodobitve poučevanja pri projektu »IKT v pedagoških študijskih programih UL« Na področju naravoslovnih predmetov se pojavljajo priporočila za ustvarjalno uporabo tehnologije pri pouku. Omenja se uporaba projektorja in interaktivnih tabel med poukom, pri učencih in dijakih pa uporaba namiznih računalnikov in pametnih naprav, načrt spodbuja uporabo spleta za iskanje informacij, pa tudi druge vrste naprav in storitev. Učni načrt za naravoslovje (UN Naravoslovje vzgoja, 2011) v OŠ navaja uporabo IKT za doseganje splošnih ciljev in razvoj spretnosti ter veščin. V ospredju so cilji, ki so usmerjeni v razvijanje naravoslovnih zmožnosti v povezavi s pridobivanjem, obdelavo in vrednotenje podatkov iz različnih virov. Uporaba IKT je predvidena tudi za zbiranje, shranjevanje, iskanje in predstavljanje informacij. Didaktična priporočila predvidevajo uporabo IKT (npr. za animacije, simulacije, prikaze, uporabo programov za izračun porabe električne energije, uporabo interaktivnih določevalnih ključev) pri medpredmetnem povezovanju in pri obravnavi posameznih vsebinskih sklopov. Učni načrt za biologijo v osnovni šoli (UN Biologija, 2011) predvideva, da učenci pri pouku poglobijo razumevanje bioloških konceptov s čim več eksperimentalnega in terenskega raziskovanja ter drugih aktivnosti (npr. delo z viri podatkov, uporaba IKT, projektno delo, raziskovalne naloge, samostojno in skupinsko delo). Splošni cilji predvidevajo razvoj zmožnosti za uporabo sodobne tehnologije pri iskanju ter obdelavi podatkov. Med operativnimi cilji pa je navedeno, da učenci znajo izbrati in uporabiti ustrezna orodja in tehnologijo za izvajanje poskusov, zbiranje podatkov in prikaz podatkov, kot so osebni oziroma prenosni računalnik, tehtnica, mikroskop, daljnogled). Učni načrt za biologijo v gimnaziji (UN Biologija, 2008) pa vključuje učne cilje, ki neposredno vključujejo IKT pri doseganju vsebinskih in procesnih ciljev. Navedeno je razumevanje pristopov k raziskovalnemu delu v biologiji, kjer se IKT uporablja pri meritvah in prikazu rezultatov raziskav. V učnem načrtu (UN Fizika, 2011) za pouk fizike v osnovni šoli lahko med splošnimi cilji pouka zasledimo priporočilo uporabe IKT (npr. simulacije pojavov, interaktivne računalniške animacije, računalniška merjenja z vmesniki in senzorji) za razvijanje digitalnih kompetenc. Med didaktičnimi priporočili je navedena uporaba projektorja, interaktivne table in vmesnikov z merilnimi tipali. V ospredju je uporaba računalnika kot merilne naprave za zajemanje in obdelavo podatkov, kot sredstva za predstavitev meritev in kot pripomočka za modeliranje naravnih pojavov. Na srednješolski ravni fizike (UN Fizika, 2015) je navedeno, da naj dijaki uporabljajo sodobne elektronske medije za pridobivanje podatkov, razvijajo splošne kompetence digitalne pismenosti, ki jo pridobijo z upravljanjem naprav, ki temeljijo na digitalni tehnologiji, ter z uporabo računalniških programov in interneta. Pri kemiji je v osnovni šoli (UN Kemija, 2015) v splošnih ciljih predvidena uporaba IKT za razvoj osnovne kemijske vizualne pismenosti z vizualizacijskimi sredstvi. Predvideva pridobivanje podatkov iz različnih informacijskih virov in izvajanje eksperimentalnega dela z uporabo IKT. To je mogoče dopolniti s posnetki poskusov, animacijami, simulacijami in drugimi vizualizacijskimi elementi. Za razvijanje prostorskih predstav je nujno aktivno sodelovanje učencev, ki delo s fizičnimi kemijskimi modeli dopolnjujejo tudi z uporabo računalniških modelov (programi za risanje in prikazovanje kemijskih struktur: Chemsketch, Chime itd.). Pri uporabi vizualizacijskih elementov (modeli, submikroskopske predstavitve, animacije) in sodobnega IKT je pomembno sistematično povezovanje z eksperimentalnim Projekt »IKT v pedagoških študijskih programih UL« sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. - 40 - Poročilo o izvedbi pilotne posodobitve poučevanja pri projektu »IKT v pedagoških študijskih programih UL« delom, pri načrtovanju pouka pa strokovnjaki priporočajo tudi uporabo raznih informacijskih virov (svetovni splet, podatkovne zbirke, dokumentarni filmi, enciklopedije in druge publikacije) in učence usmerja k njihovi uporabi oziroma k uporabi sodobnega IKT. Na podlagi informacij, dobljenih od visokošolskih učiteljev, ki poučujejo študente pedagoških študijski programov, in glede na sedanje osnovnošolske in srednješolske učne načrte predmetov s področja naravoslovja predlagamo, da se na področju naravoslovja spodbuja naslednje aktivnosti: ● Vpeljava inovativnih didaktičnih pristopov s pomočjo IKT Pri pilotnih izvedbah posodobitev študijskih predmetov s področja naravoslovja prevladujejo didaktični pristopi, kot so sodelovalno učenje, individualno učenje, projektno učno delo, učenje z raziskovanjem, eksperimentalno učno delo, izkustveno učenje in problemsko učenje. Spodbujanje omenjenih pristopov priporočamo tudi pri poučevanju predmetov s področja naravoslovja v osnovni in srednji šoli. ● IKT za upravljanje z digitalnimi viri Tudi na področju naravoslovja so ob didaktičnih pristopih, kot je učenje z raziskovanjem, problemsko učenje in izkustveno učenje, poudarjene kompetence, povezane z izbiro digitalnih virov. Uporabo IKT na tej podlagi predlagamo za: ○ izbiro literature, primerjalno analizo in kritično oceno literature povezane z izbranimi temami učnega načrta; ○ iskanje po bibliografskih podatkovnih zbirkah, npr. Digitalna knjižnica DIKUL, Web of Science, ERIC, EBSCOhost, Chemical Hazards in Industry ali ProQuest Social Science Database; ○ iskanje spletnih virov s simulacijami, video posnetki, nalogami, animacijami, npr. simulacije na strani Phet projekta, Nauk.si ali YouTube; ○ iskanje in vključevanje virtualnih laboratorijev v pouk. V povezavi z ustvarjanjem, predelovanjem in nadgrajevanjem digitalnih virov visokošolski učitelji ob uporabi različnih didaktičnih pristopov pogosto navajajo naslednja orodja: ○ za zajemanje fotografij in snemanje video posnetkov poskusov ter pripravo animacij in simulacij glede na strokovno področje priporočamo ChemSketch, ChemSense, GIF Maker, Windows Movie Maker, Pivot animator, Algodoo, VidAnalysis Free in Motion Shot, Inkscape in Geogebra; ○ za digitalno mikroskopijo lahko uporabimo kamero MOTIC z ustrezno programsko opremo – Motic Images Image Analysis ali USB-mikroskop; ○ za izdelavo pojmovnih mrež in zemljevidov uporabimo Cmaptools, Lucidchart, Insight Maker ali Cacoo; ○ za razvoj gradiv, predstavitev, učnih priprav in aktivnosti so primerna orodja iz okolja Office (PowerPoint, Word, Excel), pa tudi programska oprema za etable, aplikacije za delo s QR kodami in Slido; Projekt »IKT v pedagoških študijskih programih UL« sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. - 41 - Poročilo o izvedbi pilotne posodobitve poučevanja pri projektu »IKT v pedagoških študijskih programih UL« ○ za razvoj gradiv in aktivnosti za uporabo različnih IKT vmesnikov za zajem eksperimentalnih podatkov in meritev pri kemijskem eksperimentalnem delu so sodelujoči uporabili Vernierjeve senzorje, programsko opremo Logger Pro, aplikacijo e-sense (Physics Toolbox Suite) ter programe Coach, Color Grab, ColorAssist in Phy sical Chemistry Virtual Lab; ○ za razvoj gradiv in aktivnosti IKT za izdelavo 2D- in 3D-predstavitev kemičnih reakcij in molekul so primerni programi ChemTube3D, ChemDraw, ChemSketch, ChemSense, Windows Movie Maker, Pivot animator, za izdelavo modelov pa tudi 3D-tiskalniki; ○ za pripravo preverjanja znanja in kvizov lahko uporabimo spletna orodja HotPotatoes, Kahoot, H5P v Moodlu, Plickers, Mentimeter, PowerVote, GoSoapBox in spletne vprašalnike Google Forms. Za organiziranje in shranjevanje, zaščito in izmenjavo digitalnih virov visokošolski učitelji najpogosteje uporabljajo: ○ sodelovalna okolja za organizacijo digitalnih virov in izmenjavo mnenj, kot so Moodle, Wiki, Peergrade, Piazza, Stormboard; ○ orodja za upravljanje učnega okolja in učnih virov, kjer je najbolj popularno spletno okolje Moodle; ○ program za preverjanje plagiatorstva TurnitIn; ○ osebne odzivne sisteme za izmenjavo idej, mnenj, predlogov, kamor sodijo naslednja programska okolja in orodja: HotPotatoes, Kahoot, H5P v Moodlu, Plickers, Mentimeter, PowerVote, GoSoapBoxin spletni vprašalniki Google Forms; ○ programe za delo s preglednicami (npr. Excel, Google Sheets). ● IKT za preverjanje znanja Pomembno je tudi področje preverjanja znanja učečih. Visokošolski učitelji uporabljajo različne oblike in načine preverjanja znanja, zaradi česar priporočamo uporabo IKT za: ○ medvrstniško ocenjevanje z Moodlom ali Peergraderjem; ○ sprotno preverjanja znanja s spletnimi orodji Mentimeter, Kahoot, Plickers, Socrative, Quizizz, GoSoapBox, GoFormative in Moodle Kviz. Za podajanje povratnih informacij in za načrtovanje nadaljnjega predlagamo: ○ spletna sodelovalna okolja, npr. Moodle; ○ osebne odzivne sisteme, kot so Mentimeter, Kahoot, Plickers, Socrative, Quizizz, GoSoapBox, GoFormative ali Moodle Kviz; ○ spletne obrazce za samorefleksijo v spletnih orodjih, kot so Google Forms, 1ka ali Moodle Anketa. ● IKT za opolnomočenje učencev Projekt »IKT v pedagoških študijskih programih UL« sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. - 42 - Poročilo o izvedbi pilotne posodobitve poučevanja pri projektu »IKT v pedagoških študijskih programih UL« IKT se uporablja zaradi večje dostopnosti ter inkluzije, kar pomeni, da se dostop do virov, gradiv in različnih dejavnosti omogoča vsem, ki se učijo. IKT se lahko uporablja tudi za diferenciacijo in personalizacijo. V tem primeru je IKT podpora pri individualnem napredku posameznika. Na podlagi ugotovitev iz pilotnih izvedb lahko spodbujamo naslednje aktivne oblike učenja z uporabo navedenih programskih orodij: ○ izdelava interaktivnih kvizov in njihovo kritično vrednotenje s H5P in Moodlom; ○ izdelava slovarja, npr. Moodle Slovar; ○ izdelovanje pojmovnih mrež s Cmaptools; ○ izdelava različnih kemijskih struktur z orodji ChemTube3D, ChemDraw ali ChemSketch; ○ izdelava posnetkov eksperimentalnega dela s programi WMM, VidAnalysis Free ali Motion Shot; ○ načrtovanje in izvedba lastnega projektnega učnega dela v skupinah s sodelovalnim okoljem Moodle ali e-listovnikom Mahara; ○ refleksija lastnega dela v spletni učilnici Moodle, Wiki ali Word ter s spletnimi vprašalniki 1ka ali Google Forms. Priporočila na področju matematike, tehnike in računalništva Pri vsebinskem področju MATEMATIKA-TEHNIKA-RAČUNALNIŠTVO (MA-TEH-RA) vključujemo tri podpodročja: matematiko, tehniko in računalništvo. V učnih načrtih za posamezne predmete so inovativni učni pristopi in IKT predvideni in zapisani na naslednji način. Na področju matematike, tehnike in računalništva smo identificirali veliko priporočil za ustvarjalno uporabo tehnologije pri pouku. Ugotavljamo, da učitelji pogosto omenjajo uporabo projektorja in interaktivnih tabel med poukom, učenci in dijaki pa uporabljajo namizne računalnike in pametne naprave. V učnem načrtu za matematiko v osnovni šoli (UN Matematika, 2014) je navedeno, da učenec načrtno spoznava načine iskanja, obdelave in vrednotenja podatkov in uporablja IKT za zbiranje, shranjevanje, iskanje in predstavljanje informacij. V skladu s splošnimi cilji predmeta je predvidena kritična uporaba IKT pri usvajanju novih matematičnih pojmov, izvajanju matematičnih postopkov, raziskovanju in reševanju matematičnih problemov, predstavitvi rezultatov raziskovalnega dela in utrjevanju in preverjanju znanja. IKT je pri matematiki lahko učni pripomoček in komunikacijsko sredstvo. Predvideva se uporaba numeričnih in grafičnih računal, računalniških programov (dinamična geometrija, programi za delo s funkcijami, računalniške preglednice, programi za statistiko, programi za učenje ali utrjevanje določenih matematičnih vsebin), uporaba programskih orodij za komunikacijo sodelovanje in izmenjavo podatkov (e- učna gradiva, elektronska pošta, spletne učilnice, video konference) ter uporaba orodij za zapis in predstavitev podatkov ali rezultatov dela (interaktivna tabla, programi za predstavitve). V učnem načrtu za matematiko v srednji šoli pa je navedeno, da se posamezniki pri matematiki srečujejo, spoznavajo in uporabljajo Projekt »IKT v pedagoških študijskih programih UL« sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. - 43 - Poročilo o izvedbi pilotne posodobitve poučevanja pri projektu »IKT v pedagoških študijskih programih UL« tehnologijo, ki pomaga pri razumevanju konceptov in omogoča obravnavo kompleksnejših in realističnih situacij ter učenje zahtevnejših matematičnih strategij. UN za tehniko v višjih razredih (UN Tehnika, 2011) osnovne šole navaja, da učenci samostojno ali s sodelovanjem v skupini s pomočjo IKT spoznavajo, raziskujejo in konstruirajo preproste tehnične predmete, ob uporabi preprostih obdelovalnih orodij in strojev ter računalniške tehnologije razvijajo in urijo delovne spretnosti, spoznavajo merilna orodja in se urijo v merilnih postopkih. Računalništvo je že v osnovi namenjeno spoznavanju temeljnih računalniških konceptov in procesov, ki so tudi povezani z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije. Učenci pa pridobivajo znanja, spretnosti in veščine, ki so veliko bolj trajni kot hitro razvijajoče se tehnologije. Ta znanja so neodvisna od tehnologij in so prenosljiva. Predstavljajo del digitalne pismenosti v referenčnem okviru DigCompEdu osmih ključnih kompetenc. Na podlagi informacij, dobljenih od visokošolskih učiteljev, ki poučujejo študente pedagoških študijski programov, in glede na sedanje osnovnošolske in srednješolske učne načrte predmetov s področja MA-TEH-RA predlagamo na področju omenjenih predmetov naslednje: ● Vpeljava inovativnih didaktičnih pristopov s pomočjo IKT Ugotavljamo, da pri izvedenih pilotnih izvedbah s področja matematika-tehnika-računalništvo prevladujejo didaktični pristopi, kot so samoregulativno učenje, obrnjeno učenje, sodelovalno učenje, projektno učno delo, problemsko učenje in digitalno pripovedovanje zgodb. Vključevanje omenjenih pristopov se spodbuja tudi pri poučevanju teh predmetov v osnovni in srednji šoli. ● IKT za upravljanje z digitalnimi viri Posebej pogosto so na tem vsebinskem področju poudarjene kompetence, povezane z izbiro digitalnih virov. Visokošolski učitelji so navedli, da uporabljajo IKT za različne namene. Na podlagi zbranih podatkov uporabo IKT predlagamo predvsem za iskanje raznovrstne programske opreme, ki z optimizacijo pristopov omogoča produktivno učenje, kot je GeoGebra ali Mathematica. V povezavi z ustvarjanjem, predelovanjem in nadgrajevanjem digitalnih virov visokošolski učitelji ob uporabi različnih didaktičnih pristopov pogosto navajajo naslednja orodja: ● za ustvarjanje interaktivnih učnih listov in dinamično generiranje nalog priporočamo spletno učilnico Moodle in WIMS; ● za modeliranje in izdelovanje 3D-izdelkov uporabimo TinkerCad in 3D-tiskalnike; ● za izdelovanje in montažo video posnetkov za pripravo video lekcij so primerna orodja Broadcaster, Software, Windows Movie Maker in Camtasia; ● za simbolno in numerično računanje ter dinamično geometrijo lahko uporabimo programsko opremo Mathematica, Geogebra, Matlab in OK Geometry; Projekt »IKT v pedagoških študijskih programih UL« sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. - 44 - Poročilo o izvedbi pilotne posodobitve poučevanja pri projektu »IKT v pedagoških študijskih programih UL« ● za avtomatsko dokazovanje priporočamo Java Geometry Expert; ● za urejanje matematičnih besedil uporabimo LaTex/Beamer in Xournal; ● za spoznavanje fizičnega računalništva in učenje programiranja so primerni LEGO WeDo, LEGO, Mindstorms, Scratch in Scratch Jr; ● za oblikovanje učnih gradiv in izdelovanje računalniških izobraževalnih iger lahko uporabimo Scratch, Scratch Jr, Unity ali e-Adventure; ● za uporabo simulacijskih programov in senzorjev pa priporočamo Yenka, Arduino IDE/Uno/Nano, Physics Toolbox Suite, Light Meter, Blood Pressure Meter ali Distance Meter. Za organizacijo, zaščito in izmenjavo digitalnih virov visokošolski učitelji najbolj pogosto uporabljajo: ● sodelovalna okolja za organizacijo digitalnih virov in izmenjavo mnenj ali gradiv, kot sta Moodle ali WIMS; ● za urejanje preglednic Microsoft Excel; ● za načrtovanje učnega procesa, zapisovanje in organiziranje informacij e-listovnik Mahara. ● IKT za preverjanje znanja Pomembno je tudi področje preverjanja znanja študentov. Visokošolski učitelji uporabljajo različne oblike in načine preverjanja znanja. IKT pri tem lahko uporabimo za: ○ izdelovanje interaktivnih delovnih listov z dinamično generiranimi nalogami in kvizi na spletnih virtualnih učilnicah, kot je WIMS; ○ sprotno preverjanje znanja z Google Forms ali Plickers; ○ medvrstniško ocenjevanje s spletno učilnico Moodle. Za podajanje povratnih informacij in načrtovanja nadaljnjega dela lahko uporabimo: ○ spletno učno okolje, kot je Moodle, ○ spletne obrazce za samorefleksijo z Google Forms. ● IKT za opolnomočenje učencev IKT uporabljamo zaradi večje dostopnosti ter inkluzije, kar pomeni, da se dostop do virov, gradiv in različnih dejavnosti omogoča vsem, ki so udeleženi v izobraževalni proces. IKT se lahko uporablja tudi za diferenciacijo in personalizacijp, kar pomeni, da je IKT kot opora pri individualnem napredku posameznika. Na podlagi ugotovitev iz pilotnih izvedb študijskih predmetov predlagamo praktično delo v računalniški učilnici z uporabo namiznih, prenosnih ali tabličnih računalnikov. Oblikujemo lahko spletne učilnice WIMS z izdelanimi gradivi, ki jih lahko aktivno uporabimo pri laboratorijskih vajah in na predavanjih. Projekt »IKT v pedagoških študijskih programih UL« sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. - 45 - Poročilo o izvedbi pilotne posodobitve poučevanja pri projektu »IKT v pedagoških študijskih programih UL« Priporočila za interdisciplinarno področje Na interdisciplinarno področje vključujemo predmete, ki se ukvarjajo s poučevanjem športa. V to skupino spada tudi študijski predmet Primerjalna pedagogika, ki se izvaja v visokošolskem izobraževanju. V učnem načrtu za športno vzgojo (UN Športna vzgoja, 2006) je zapisano, da se priporoča uporaba raznovrstnih pripomočkov in IKT (računalnik in ustrezni računalniški programi, merilnik števila korakov, srčne frekvence in/ali porabe energije, navigacijske naprave, fotoaparat, kamera, prenosni telefon) za enostavnejše in boljše ponazarjanje, izboljševanje razumevanje in kakovosti demonstracije. Na tak način se spodbudi učence k razmišljanju in dejavnosti ter pripomore h kakovosti procesa učenja. Prav tako lahko na tak način vsak učenec individualno spremlja svojo obremenitev pri vadbi in njene učinke na telesno pripravljenost. IKT je omenjena tudi kot učinkovito sredstvo za motiviranje učencev. Na podlagi informacij, dobljenih od visokošolskih učiteljev, ki poučujejo študente pedagoških študijski programov, in glede na trenutne osnovnošolske in srednješolske učne načrte predmetov iz interdisciplinarnega področja priporočamo naslednje aktivnosti: ● Vpeljava inovativnih didaktičnih pristopov s pomočjo IKT Pri izvedenih pilotnih izvedbah študijskih predmetov z interdisciplinarnega področja prevladujeta didaktična pristopa sodelovalno učenje in individualno učenje. Vključevanje omenjenih pristopov predlagamo tudi pri poučevanju predmetov s področja naravoslovja v osnovni in srednji šoli. ● IKT za upravljanje z digitalnimi viri Tudi na interdisciplinarnem področju so ob didaktičnih pristopih, kot je sodelovalno in individualno učenje, poudarjene kompetence, povezane z izbiro digitalnih virov. Uporabo IKT na tej podlagi predlagamo za: ○ sodelovanje z Moodle in Wikijem; ○ zbiranje informacij z osebnimi odzivnimi sistemi kot je npr. Mentimeter; ○ snemanje s tabličnimi računalniki ali pametnimi telefoni; ○ pripravo video posnetkov z uporabo orodij, kot sta Videoscribe in Movavi; ○ obdelavo video posnetkov z uporabo orodij, kot je Wondershare Filmora. V povezavi z ustvarjanjem, predelovanjem in nadgrajevanjem digitalnih virov visokošolski učitelji ob uporabi različnih didaktičnih pristopov pogosto navajajo naslednja orodja: ○ za pripravo seminarja in sprotno povratno informacijo se uporablja Moodle; ○ za pripravo kvizov, sprotno utrjevanje in preverjanje znanja se lahko uporablja med drugim tudi H5P; ○ za spodbujanje usmerjene diskusije s študenti se lahko uporablja Mentimeter. Pomembno se kaže tudi področje preverjanja znanja študentov. Visokošolski učitelji uporabljajo različne oblike in načine preverjanja znanja, kjer za preverjanje Projekt »IKT v pedagoških študijskih programih UL« sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. - 46 - Poročilo o izvedbi pilotne posodobitve poučevanja pri projektu »IKT v pedagoških študijskih programih UL« osnovnega (in deloma višje ravni) razumevanja ter za utrjevanje znanja uporabljajo Mentimeter ali Moodle in vtičnike, ki jih nudi (kvizi, vprašalniki). ● IKT za preverjanje znanja Pomembno se kaže tudi področje preverjanja znanja študentov. Visokošolski učitelji z interdisciplinarnega področja uporabljajo različne oblike in načine preverjanja znanja. Za namene podajanja povratnih informacij in načrtovanja nadaljnjega dela učitelji lahko uporabijo razne kvize in vprašalnike, s katerimi se lahko preverja znanje pred obravnavo učne vsebine in po njej. Uporabljajo lahko tudi snemanja športnih aktivnosti in video posnetke, ki omogočajo prikaz pravilne tehnike izvedbe posameznih vaj ter zagotavljajo večjo objektivnost pri ocenjevanju. ● IKT za opolnomočenje učencev IKT se uporablja zaradi večje dostopnosti ter inkluzije, kar pomeni, da se dostop do virov, gradiv in različnih dejavnosti omogoča vsem, ki se učijo. IKT se lahko uporablja tudi za diferenciacijo in personalizacijo. V tem primeru je IKT podpora pri individualnem napredku posameznika. Na podlagi ugotovitev iz pilotnih izvedb spodbujamo aktivne oblike učenja z uporabo navedenih programskih orodij. Ena izmed aktivnih oblik je tudi sodelovalno učenje, za katerega lahko uporabljamo spletno učilnico Moodle ali druga primerna spletna sodelovalna okolja. Študenti lahko sodelujejo pri snemanju in izdelovanju videov ter medsebojnih diskusijah. Uporabljamo lahko tudi osebne odzivne sisteme za zapisovanje povratnih informacij. Priporočila na področju jezikov Na področje jezikov vključujemo predmet slovenščina, tj. materni jezik, ter tuje jezike, kot so angleščina, nemščina in francoščina. Pregledali smo predvsem učne načrte za predmeta slovenščina in angleščina. Na področju jezikov se pojavljajo priporočila za ustvarjalno uporabo tehnologije pri pouku. Učitelji omenjajo uporabo projektorja in interaktivnih tabel med poukom, učenci in dijaki pa uporabljajo namizne računalnike in pametne naprave. Učni načrti spodbujajo uporabo spleta za iskanje informacij, pa tudi druge vrste naprav in storitev. Na podlagi informacij, dobljenih od visokošolskih učiteljev, ki poučujejo študente pedagoških študijskih programov, in glede na sedanje osnovnošolske in srednješolske učne načrte predmetov s področja naravoslovja na področju naravoslovja spodbujamo naslednje: ● Vpeljava inovativnih didaktičnih pristopov s pomočjo IKT Pri pilotnih izvedbah prenovljenih študijskih predmetov s področja jezikov prevladujejo didaktični pristopi, kot so sodelovalno učenje, obrnjeno učenje, učenje z raziskovanjem in samoregulativno učenje. Vključevanje omenjenih pristopov se spodbuja tudi pri poučevanju predmetov s področja jezikov v osnovni in srednji šoli. ● IKT za upravljanje z digitalnimi viri Projekt »IKT v pedagoških študijskih programih UL« sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. - 47 - Poročilo o izvedbi pilotne posodobitve poučevanja pri projektu »IKT v pedagoških študijskih programih UL« Posebej pogosto so visokošolski učitelji poudarjali kompetence, povezane z izbiro digitalnih virov. Uporabo IKT na podlagi tega predlagamo za: ○ iskanje digitalnih virov priporočamo portal dLib, Cobiss, NgramViewer in Gigafida; ○ iskanje digitalnih zgodb, ki že obstajajo na spletu, predlagamo Storybird, Storyjumper ali Smilebox; ○ sodelovanje in objavljanje gradiv in izdelkov lahko uporabimo Padlet, Trello, Weebly, Wix in Blogger. V povezavi z ustvarjanjem, predelovanjem in nadgrajevanjem digitalnih virov visokošolski učitelji ob uporabi različnih didaktičnih pristopov pogosto navajajo naslednja orodja: ○ za ustvarjanje različnih gradiv glede na strokovno področje priporočamo spletno okolje H5P, spletno učilnico Moodle, LearningApps, Kahoot, Toolsfor Educators, Quizlet, MakebeliefsComix, Worksheetgenerator ali Matcthememory; ○ za urejanje besedil in pisanje dnevnikov lahko uporabimo Wikivir in Wikiverzo. ● IKT za preverjanje znanja Visokošolski učitelji predmetnega področja jezikov omenjajo pomembnost preverjanja znanja. Uporabljajo različne oblike in načine preverjanja in ocenjevanja znanja, kjer spodbujajo uporabo IKT: ○ za sprotno preverjanja znanja predlagajo GoogleForms, Learning Apps ali Moodle; ○ za medvrstniško ocenjevanje priporočamo spletno učilnico Moodle; ○ izmenjavo idej, mnenj in predlogov lahko uporabimo Kahoot ali Quizlet. ● IKT za opolnomočenje učencev IKT se uporablja zaradi večje dostopnosti ter inkluzije, kar pomeni, da se dostop do virov, gradiv in različnih dejavnosti omogoča vsem, ki so udeleženi v izobraževalni proces. IKT se lahko uporablja tudi za diferenciacijo in personalizacijo, kar pomeni, da je IKT opora pri individualnem napredku posameznika. Na podlagi ugotovitev iz pilotnih izvedb posodobitev se spodbuja aktivno vključevanje posameznikov v celoten pedagoški proces. Priporočila za opremljenost šol z IKT na področju družboslovja in humanistike Na področje družboslovje in humanistika vključujemo podpodročja geografija in slovenistika. Na področju družboslovja in humanistike omenjajo uporabe projektorja in interaktivne table med poukom, učenci in dijaki pa naj bi uporabljali namizne računalnike in pametne naprave. V učnem načrtu za geografijo (UN Geografija, 2011) je neposredno zapisana uporaba IKT in vključevanje digitalnih kompetenc v več delih. Med standardi znanja je tehnologija povezana Projekt »IKT v pedagoških študijskih programih UL« sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. - 48 - Poročilo o izvedbi pilotne posodobitve poučevanja pri projektu »IKT v pedagoških študijskih programih UL« s pravilno uporabo zemljevidov in drugih virov geografskih informacij. Predvidena je uporaba računalnika s projektorjem in didaktično primernimi računalniškimi programi za prikaz in delo s statističnim gradivom, zemljevidi, video in avdio gradivom. Pri realizaciji predmeta je veliko možnosti tudi za uporabo svetovnega spleta in različnih naprav. Na podlagi informacij, dobljenih od visokošolskih učiteljev, ki poučujejo študente pedagoških študijski programov, in glede na sedanje osnovnošolske in srednješolske učne načrte predmetov s področja družboslovja in humanistike se na tem področju spodbuja naslednje: ● Vpeljava inovativnih didaktičnih pristopov s pomočjo IKT Pri pilotnih izvedbah posodobitev študijskih predmetov s področja družboslovja in humanistike prevladujejo didaktični pristopi, kot so sodelovalno učenje, obrnjeno učenje, problemsko učenje, digitalno pripovedovanje zgodb in učenje z raziskovanjem. Vključevanje omenjenih pristopov predlagamo tudi pri poučevanju predmetov s področja družboslovja in humanistike v osnovni in srednji šoli. ● IKT za upravljanje z digitalnimi viri Na področju družboslovja in humanistike so posebej pogosto poudarjene kompetence, povezane z izbiro digitalnih virov. Uporabo IKT na tej podlagi predlagamo za: ○ iskanje besedil s spletnimi okolji, kot sta Wikiverza ali Wikivir; ○ iskanje virov za tematsko kartografijo; ○ iskanje v spletni bazi podatkov in uporaba spletišča ArcGIS Online. V povezavi z ustvarjanjem, predelovanjem in nadgrajevanjem digitalnih virov visokošolski učitelji ob uporabi različnih didaktičnih pristopov pogosto navajajo naslednja orodja: ○ za pisanje, spreminjanje in nadgrajevanje besedil priporočamo uporabo spletnih okolij, kot sta Wikiverza ali Wikivir; ○ za zajem in obdelavo podatkov s pomočjo mobilnih aplikacij; ○ za snovanje in izdelavo novih ekskurzij priporočamo uporabo portala Ekskurzija.si; ○ za zajemanje in obdelavo podatkov ter izvedbo letov lahko uporabimo program Agisoft Photoscan; ○ za pretvorbo rastrskih gradiv v vektorske je primeren program OCR; ○ za ustvarjanje digitalnih zgodb in interaktivnih gradiv pa lahko uporabimo VSDC Free Video Editor, VideoPad, Story Maps ali ArcGIS Online. Za organiziranje, zaščito in izmenjavo digitalnih virov predlagamo mobilne aplikacije, kot so Mentimeter, Google Drive ali Moodle, ki omogočajo zbiranje podatkov in sodelovalno podajanje predlogov sodelujočih. Projekt »IKT v pedagoških študijskih programih UL« sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. - 49 - Poročilo o izvedbi pilotne posodobitve poučevanja pri projektu »IKT v pedagoških študijskih programih UL« ● IKT za preverjanje znanja Pomembno je tudi področje preverjanja znanja učečih. Visokošolski učitelji uporabljajo različne oblike in načine preverjanja znanja, zaradi česar priporočamo uporabo IKT za: ○ kritično vrednotenje mnenj z uporabo glasovalnih sistemov, kot je Mentimeter; ○ skupinske razprave; ○ sprotno preverjanje dela z Moodlom; ○ evalviranje s spletnimi anketami, npr. 1ka. Za podajanje povratnih informacij in za načrtovanje nadaljnjega dela učitelj lahko uporabi: ○ osebne odzivne sisteme, kot je Mentimeter; ○ deljenja spletnih orodij z uporabo GoogleDrive. ● IKT za opolnomočenje učencev IKT se uporablja zaradi večje dostopnosti ter inkluzije, kar pomeni, da se dostop do virov, gradiv in različnih dejavnosti omogoča vsem, ki se učijo. IKT se lahko uporablja tudi za diferenciacijo in personalizacijo. V tem primeru je IKT podpora pri individualnem napredku posameznika. Na podlagi ugotovitev iz pilotnih izvedb spodbujamo naslednje aktivne oblike učenja z uporabo navedenih programskih orodij: ○ osebni odzivnimi sistem Mentimeter; ○ za snovanje in izdelovanje ekskurzij lahko uporabimo portal Ekskurzija.si Pregled IKT po šestih vsebinskih področjih V spodnji tabeli je predstavljena uporabljena IKT v pedagoškem procesu, ki so jo uporabljali visokošolski učitelji pri poučevanju pedagoških študijskih programov, kjer se usposablja bodoče učitelje. SKUPINA DRUŽBOSLO NARAVOSLO MA-TEH-RA JEZIKI INTERDISCIPL UMETNOST VJE IN VJE INA-RNA NAMEN HUMANISTIK A Predstavitev Orodja za PowerPoint Youtube PowerPoint, Video Prostodostop vsebine pripovedovan Wikimedijina posnetki ni program za je zgodb spletišča, vektorsko TedTalk, grafiko – Inkscape Iskanje in COBISS, dLib, Študenti so Spletne strani vrednotenje Gigafida, analizirali z glasbenimi informacij NgramViewer video posnetki , brskalnik posnetke s predvajalniki Projekt »IKT v pedagoških študijskih programih UL« sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. - 50 - Poročilo o izvedbi pilotne posodobitve poučevanja pri projektu »IKT v pedagoških študijskih programih UL« video posnetkov Zbiranje Droni Mikroskop, Excel Analiza Spletne strani podatkov kamere za e- gibanja – z glasbenimi mikroskopije, video posnetki, Doodle, 1ka, kamere, spletne strani Color Grab študenti so z notnimi (android), analizirali zapisi ColorAssist, video Free Edition posnetke Sprotno Mentimeter Glasovalni Glasovalni GoogleForms Anketni GoogleForms preverjanje sistemi – sistemi – vprašalniki , Moodle znanja Klikerji, Plickers (Moodle, Mentimeter, 1ka, GoSoapBox GoogleForms ) Organizacija Wiki Spletno Spletno Spletno učnega izobraževalno izobraževalno izobraževalno procesa okolje okolje okolje Moodle, Moodle Moodle Doodle z namenom organizacije Skupinsko Mobilne Google Drive, GoogleDrive, Wiki, Moodle Orodja za delo, aplikacije Skype, Moodle, Moodle, pripovedovan sodelovanje, Messenger, Spletišča za Facebook je zgodb – projektno WhatsApp ustvarjanje e- iMovie, video delo listovnikov, urejevalniki, urejevalniki grafični spletnih urejevalniki, strani – WIX, YouTube, Weebly StoryBird Gradnja Cmap Tools, GeoGebra, Kahoot!, Prostodostop pojmovnih H5P, Moodle, OKGeometry, Quizzlet ni program za zemljevidov, Edmodo, Hot 3D-tiskalnik vektorsko izdelava potatoes, grafiko – gradiv Motic Images Inkscape, Image Aplikacije za Analysis grafično Software, oblikovanje Coach, na iPadih, Physics MySolffegio Toolbox Suite, VidAnalysis Free in Motion Shot Zbiranje Vernierjevi podatkov senzorji Tabela 10 Pregled IKT glede na namen po šestih vsebinskih področjih Projekt »IKT v pedagoških študijskih programih UL« sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. - 51 - Poročilo o izvedbi pilotne posodobitve poučevanja pri projektu »IKT v pedagoških študijskih programih UL« 4. ZAKLJUČEK Digitalne tehnologije lahko izboljšajo učno izkušnjo in na različne načine podpirajo in izboljšujejo učinkovitost poučevanja in učenja samo takrat, ko imajo učitelji ustrezne kompetence za to področje. Te lahko posamezniki razvijajo v okviru usposabljanj in izobraževanj, ki učiteljem omogočajo tudi seznanjanje s ključnimi teoretičnimi osnovami za podporo pri uspešnem vključevanju tehnologije v pedagoški proces. V okviru podpore, ki jo lahko ponudimo posameznikom pri izvajanju pedagoškega procesa, se pojavlja tudi potreba po individualnem svetovanju. Namen takšnega svetovanja je skupno razreševanje morebitnih tehnoloških in didaktičnih težav in iskanje odgovorov na specifična vprašanja ter želje visokošolskih učiteljev za specifično področje. Predvsem opažamo potrebo po didaktični podpori, ki jo potrebujejo učitelji. Pogosto so šole ustrezno opremljene z IKT, saj je Slovenija med državami, ki v Evropi namenjajo največ sredstev za nakup IKT v šolah, vendar je ta slabo integriran v pedagoški proces. Po izsledkih raziskav so slovenski učitelji med najslabše usposobljenimi za njeno uporabo. Tehnologijo uporabljajo, ker jo imajo na voljo, pri tem pa pozabijo na vsebino in učne cilje. Z didaktično podporo za učinkovito uporabo tehnologije učiteljem lahko pomagamo, da pri načrtovanju pedagoškega procesa vedno v ospredje postavijo učenca in učenje ter učne vsebine. 5. Viri Andrin, A. (2016). Smernice za uporabo IKT pri predmetu tuji jezik I – angleščina. Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno 2. 7. 2018 s: https://www.zrss.si/digitalnaknjiznica/smernice-ikt-ang ARNES (b.d.). Priporočila o standardih in normativih programa Ro in informatike za leti 2018 in 2019. Pridobljeno 28. 8. 2018 s: https://www.arnes.si/files/2016/11/Priporo%C4%8Dila-o-standardih-in-normativih-2018-in-2019.pdf ARNES (b.d.). Akademska in raziskovalna mreža Slovenije . Pridobljeno 29. 8. 2018 s: https://www.arnes.si/sio-2020/ Bačnik, A., Poberžnik, A. (2016). Smernice za uporabo IKT pri predmetu Kemija. Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno 28. 6. 2018 s: https://www.zrss.si/digitalnaknjiznica/smernice-ikt-kem Bačnik, A. in drugi (2011). Učni načrt. Program osnovna šola. Kemija. . Ministrstvo za šolstvo in šport. Pridobljeno 5. 6. 2018 s: http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_ UN/UN_kemija.pdf Banko, J., Božič, S. (2016). Smernice za uporabo IKT pri predmetu Fizika. Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno 29. 6. 2018 s: https://www.zrss.si/digitalnaknjiznica/smernice-ikt-fiz Projekt »IKT v pedagoških študijskih programih UL« sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. - 52 - Poročilo o izvedbi pilotne posodobitve poučevanja pri projektu »IKT v pedagoških študijskih programih UL« Breznik, I. (2016). Smernice za uporabo IKT pri predmetih Glasbena umetnost v osnovni šoli in glasba v gimnaziji. Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno 16. 7. 2018 s: https://www.zrss.si/digitalnaknjiznica/smernice-ikt-gum Brodnik, V. (2016). Smernice za uporabo IKT pri predmetu Zgodovina. Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno 2. 7. 2018 s: https://www.zrss.si/digitalnaknjiznica/smernice-ikt-zgo Čuk, A., Hedžet Krkač, M. (2016). Smernice za uporabo IKT pri predmetu Slovenščina. Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno 11. 7. 2018 s: https://www.zrss.si/digitalnaknjiznica/smernice-ikt-slo Dolinar, M., Novak, L., Vršič, V. (2016). Smernice za uporabo IKT pri razrednem pouku. Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno 27. 6. 2018 s: https://www.zrss.si/digitalnaknjiznica/smernice-ikt-rp Fakin, M. in drugi (2011). Učni načrt. Program osnovna šola. Tehnika in tehnologija, Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno 5. 6. 2018 s: http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_ UN/UN_tehnika_tehnologija.pdf Fišer, G. (2016). Smernice za uporabo IKT pri predmetu Tehnika in tehnologija. Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno 17. 7. 2018 s: https://www.zrss.si/digitalnaknjiznica/smernice-ikt-tit Holcar, A. (2011). Učni načrt. Program osnovna šola. Glasbena vzgoja. Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno 5. 6. 2018 s: http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_ UN/UN_glasbena_vzgoja.pdf. Kač, L. (2016). Smernice za uporabo IKT pri predmetu Nemščina. Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno 20. 7. 2018 s: https://www.zrss.si/digitalnaknjiznica/smernice-ikt-nem/ Kocijančič, N. F. (2016). Smernice za uporabo IKT pri predmetu Likovna umetnost. Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno 19. 7. 2018 s: https://www.zrss.si/digitalnaknjiznica/smernice-ikt-lum Kocjančič, N. F. in drugi (2014). Učni načrt. Program osnovna šola. Likovna Umetnost. Ministrstvo za šolstvo in šport,. Pridobljeno 5. 6. 2018 s: :http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_ UN/UN_likovna_vzgoja.pdf Kolnik, A. in drugi (2011). Učni načrt. Program osnovna šola. Geografija. Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno 5. 6. 2018 s: http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_ UN/UN_geografija.pdf Kovač, M. in drugi (2011). Učni načrt. Program osnovna šola. Športna vzgoja. Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno 5. 6. 2018 s: http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_ UN/UN_sportna_vzgoja.pdf Krajnc, R. (2016). Smernice za uporabo IKT pri predmetu Informatika. Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno 10. 7. 2018 s: https://www.zrss.si/digitalnaknjiznica/smernice-ikt-ang Markun Puhan, N. (2016). Smernice za uporabo IKT pri predmetu Šport. Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno 13. 7. 2018 s: https://www.zrss.si/digitalnaknjiznica/smernice-ikt-sport Moravec, B. (2016). Smernice za uporabo IKT pri predmetu Naravoslovje. Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno 6. 7. 2018 s: https://www.zrss.si/digitalnaknjiznica/smernice-ikt-nar Projekt »IKT v pedagoških študijskih programih UL« sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. - 53 - Poročilo o izvedbi pilotne posodobitve poučevanja pri projektu »IKT v pedagoških študijskih programih UL« Redecker, C. (2017). European Framework for the Digital Competence of Educators: DigCompEdu. (Y. Punie, Ed.) Luxembourg: Publications Office of the European Union. Simčič, I. (2016). Smernice za uporabo IKT pri predmetu Gospodinjstvo. Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno 5. 7. 2018 s: https://www.zrss.si/digitalnaknjiznica/smernice-ikt-gosp Sirnik, M., Bone, J. (2016). Smernice za uporabo IKT pri predmetu Matematika. Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno 3. 7. 2018 s: https://www.zrss.si/digitalnaknjiznica/smernice-ikt-mat Slavič Kumar, S., Kregar, S. (2016). Smernice za uporabo IKT pri predmetu Biologija. Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno 3. 7. 2018 s: https://www.zrss.si/digitalnaknjiznica/smernice-ikt-bio Škvarč, M. in drugi (2011). Učni načrt. Program osnovna šola. Naravoslovje, Ministrstvo za šolstvo in šport. Pridobljeno 5. 6. 2018 s: http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_ UN/UN_naravoslovje.pdf Verovnik, I. in drugi (2011). Učni načrt. Program osnovna šola. Fizika. Ministrstvo za šolstvo in šport. Pridobljeno 5. 6. 2018 s: http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_ UN/UN_fizika.pdf Vilhar, B. in drugi (2011). Učni načrt Program osnovna šola. Biologija, Ministrstvo za šolstvo in šport. Pridobljeno 5. 6. 2018 s: http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_ UN/UN_Biologija.pdf Žakelj, A. in drugi (2011). Učni načrt. Program osnovna šola. Matematika. Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno 5. 6. 2018 s: http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_ UN/UN_matematika.pdf Projekt »IKT v pedagoških študijskih programih UL« sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. - 54 - Poročilo o izvedbi pilotne posodobitve poučevanja pri projektu »IKT v pedagoških študijskih programih UL« Analiza stanja glede opremljenosti šol z IKT v izbranih državah EU Marko Papić, Gregor Burger, Borut Piletič, Rok Žurbi 1. Metodološki pristop V okviru priprave priporočil za opremljenost šol z IKT smo pregledali dostopne dokumente različnih držav EU ter dokumente, ki jih Evropsko šolsko omrežje (EUN), ki združuje ministrstva za šolstvo držav EU in širše, pripravlja za potrebe poročanja Evropski komisiji. Pri tem smo se posvetili predvsem državam, ki so po raziskavah EUN nadpovprečno ocenjene in opremljene (Nizozemska, Estonija, Finska). Pretežno gre za dokumente nacionalnih ministrstev za šolstvo oziroma izobraževanje ali pa dokumente, ki jih pripravljajo na ravni regij oziroma lokalnih skupnosti. Analizirali smo tudi nekatere primere iz drugih držav (Češka, Italija) ter pregledali dokumente, ki so dostopni na ravni združenih narodov (UN), Evropske unije (EU), ter dokumente, ki opisujejo rabo inovativnih pristopov učenja, podprtega z IKT, kot je uporaba osebnih naprav IKT (BYOD Bring Your On Device), ali poučevanje 1 : 1. 2. Splošne ugotovitve Po analizi relevantnih virov smo ugotovili, da omenjene države, kot tudi Evropska komisija na ravni EU, šolam praviloma ne priporočajo konkretne opreme in rešitev, temveč se priporočila dotikajo predvsem strateških usmeritev, kot so digitalne kompetence učiteljskega kadra, povečanje obsega aktivnega učenja s pomočjo IKT in priporočila oziroma strategije, vezane na vodenje uvedbe IKT v pedagoški proces, s tem povezane politike in razvoj (primer Irska, Nizozemska, Finska). Projekt »IKT v pedagoških študijskih programih UL« sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. - 55 - Poročilo o izvedbi pilotne posodobitve poučevanja pri projektu »IKT v pedagoških študijskih programih UL« Ko govorimo o sami tehnološki opremi na ravni šol, učiteljev in učencev, so v strateških dokumentih definirana priporočila, vezana na IKT, ki opredeljujejo le krovne ciljne ter indikatorje, kot so:  ciljno število učencev na računalnik v šoli (oziroma prenosnik, namizni računalnik ali tablice), ki se giblje okrog pet učencev na računalnik v razvitih državah,  ciljna širokopasovna dostopnost za vse šole (100 MBps),  ciljno število učencev na število interaktivnih tabel itn. Ne glede na to, da strateške usmeritve praviloma niso podrobno konkretizirane, jih je mogoče podrobneje analizirati predvsem na osnovi obdobnih analiz stanja, v katerih preko vprašalnikov, namenjenih vodstvom šol in posameznim učiteljem, ugotavljajo izpolnjevanje strateških usmeritev. Uvodoma obravnavamo posamezne komponente, ki smo jih zasledili v analiziranih virih in se posredno dotikajo priporočil za opremljenost šol oziroma še bolj kot sama oprema IKT in infrastruktura predstavljajo osnovo za razširjeno rabo IKT v pedagoškem procesu v šolah. To so:  skrb za kompetence učiteljev,  stalno usposabljanje učiteljev,  koordinacija uvedbe IKT v šole, politike in razvoj,  podpora uvajanju IKT, opreme in infrastrukture. V nadaljevanju smo pripravili izvlečke ključnih ugotovitev za posamezne države, kjer smo pregledali pristope h koordinaciji uvedbe opreme IKT in infrastrukture v šolah na nacionalni ravni, predstavili zanimive iniciative na državni ravni, ki se nanašajo na vsebinske projekte in s tem povezano opremljenost šol, izbrane primere dobre prakse ter za vsako izmed držav zapisali sklep in predlog vključitve v poročilo o priporočilih za opremljenost šol. Na osnovi primerov celovitih podpornih dokumentov, ki jih pripravljajo javne institucije po posameznih državah in so namenjeni šolam, smo pripravili predlog opreme in infrastrukture. Predlog opreme in infrastrukture je treba ne le predstaviti šolam, temveč te tudi opolnomočiti, da bodo sposobne same izbrati opremo glede na svoje specifične potrebe. Na tem mestu lahko poudarimo ugotovitev, da je raba IKT najbolj razširjena v državah, kjer obstajata jasna in delujoča povezava ter sodelovanje med institucijami znanja (v Sloveniji bi bile to javne univerze, predvsem pedagoške in tehnične fakultete), javnimi agencijami (v Sloveniji bi bil to Zavod RS za šolstvo ) in šolami (določenim kadrom, ki je zadolžen za IKT na šoli, vodstvu šole, sveti zavodov). Odgovorna ministrstva v tem smislu le koordinirajo procese na strateški ravni in se neposredno ne vključujejo v vsebinske aspekte ne vključujejo neposredno. Projekt »IKT v pedagoških študijskih programih UL« sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. - 56 - Poročilo o izvedbi pilotne posodobitve poučevanja pri projektu »IKT v pedagoških študijskih programih UL« 3. Kompetence učiteljev Na primeru Finske, Irske in Estonije opazimo, da v strateških dokumentih in analizah stanja zelo poudarjajo pomen doseganja digitalnih kompetenc učiteljskega kadra. Pri tem upoštevajo »UNESCO ICT Competency framework for teachers« (Finska, Irska), nekatere države pa imajo lastne kompetenčne modele (Nizozemska, Estonija). Prav doseganje kompetenc učiteljskega kadra opredeljujejo kot ključni dejavnik za ustvarjanje potreb po zadostni opremljenosti šol z IKT-infrastrukturo in opremo. 4. Stalno usposabljanje učiteljev Strateški dokumenti Nizozemske, Irske in Estonije definirajo, da so znanja in veščine, vezani na uvedbo IKT v pedagoških ravneh, vključeni v vse ravni izobraževanja učiteljev (od fakultetnega izobraževanja, uvajalnih usposabljanj do izpopolnjevalnih, stalnih funkcionalnih izobraževanj). Za koordinacijo in izbiro vsebin izobraževanj skrbijo skupaj javne podporne institucije in institucije znanja, izvedbi pa vedno sledi evalvacija tako samih usposabljanj kot tudi rezultatov oziroma prenosa v prakso. Pri tem je treba omeniti, da imajo prav vse države jasno definirane modele, v katerih so stalna usposabljanja učiteljskega kadra (tudi o IKT) nepogrešljiv del delovnega procesa učiteljev in se temu namenjajo velika sredstva (npr. Finska, ki že vrsto let za različne oblike usposabljanj na letni ravni porabi več kot 20 milijonov evrov). 5. Vodenje, politike in razvoj Iz analiziranih strateških dokumentov je viden pomen koordiniranega delovanja vseh deležnikov pri uvedbi IKT v pedagoški proces v šolah in s tem povezane opremljenosti šol z IKT. Praviloma institucije znanja, skupaj z javnimi institucijami, ki skrbijo za podporo pri uvajanju IKT v šole, skupaj pripravljajo vsebinske poudarke, ki vedno vključujejo didaktično in tehnološko komponento skupaj. Najsi gre za sistematski razvoj nacionalnega portala z e-gradivi, listovniki, ki sledijo napredovanju učencev skozi celoten pedagoški proces, obsežnejšo rabo učne analitike, razvoj tehnologij in storitev v oblaku ali kakšno drugo storitev, vedno je javna agencija za podporo, skupaj z institucijami znanja ter izbranimi pilotnimi šolami, tista, ki pripravi vse potrebno za razširjeno uvedbo v pedagoški proces na nacionalni ravni. V nadaljevanju odgovorno ministrstvo potrdi izbrani pristop, storitev ali uporabo opreme ter ga preoblikuje v obliko strateškega in izvedbenega dokumenta, za samo izvedbo pa pooblasti javno agencijo. Vedno je vključena tudi sprotna evalvacija oziroma analiza rezultatov, ki jo opravljajo bodisi institucije znanja ali sama javna agencija. Prvi rezultati so praviloma vidni po nekaj letih. V državah, kjer je razviden koordiniran nastop vseh deležnikov (poleg omenjenih javne agencije za podporo, institucij znanja in odgovornih ministrstev), je izražena avtonomnost šol, oziroma ustanoviteljev šol, med aktivno vključene deležnike pa štejemo tudi starše in učence. V teh državah je mogoče zaslediti ne le raznovrstno, temveč tudi razširjeno rabo IKT v šolah. Projekt »IKT v pedagoških študijskih programih UL« sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. - 57 - Poročilo o izvedbi pilotne posodobitve poučevanja pri projektu »IKT v pedagoških študijskih programih UL« 6. Podpora uvajanju opreme in infrastrukture Kot je bilo uvodoma že omenjeno, je skrb za izbiro, uvedbo opreme IKT in infrastrukture ter njihovo vzdrževanje praviloma prepuščena samim šolam. Vzorec zasledimo tako rekoč v vseh državah, ki so bile zajete v analizo. To pomeni, da za tehnično in uporabniško podporo učiteljem, pa tudi učencem, skrbi šola sama ali dobavitelj opreme, ki po namestitvi sodeluje s šolo sodeluje tudi v nadaljevanju. V izbranih primerih (npr. Danska, delno tudi na Nizozemskem) za podporo skrbijo javne agencije ali kakšne druge institucije, ki so skrbniki storitev (npr. nacionalni spletni portali e-gradiv, video vsebin, različnih platform). Vloga nacionalnih javnih agencij oziroma teles je vidna predvsem v smislu zagotavljanju svetovanja ter usposabljanja za rabo opreme IKT in infrastrukture. Tako med drugim v razvitih državah javne agencije redno objavljajo podporne dokumente, priročnike in druga gradiva o tem, kako je mogoče uporabiti izbrano opremo ali infrastrukturo in kako jo umestiti v pedagoški proces, nikoli pa ne objavljajo priporočil v smislu seznama opreme, njenih specifikacij ali navodil za nabavo določene opreme IKT oziroma infrastrukture. Vzorčen primer je Nizozemska, kjer šole spodbujajo, da uporabljajo tehnologije in storitve, ki so na voljo v oblaku. To storijo tako, da pripravijo celovite dokumente in gradiva, v katerih je podrobno razloženo, kaj je oblačno računalništvo, kako ga je mogoče uporabljati v šolah in kakšne vrste oblakov obstajajo. Nato opišejo najbolj znane komercialne oblake (npr. Google, Microsoft), tiste, ki so ponujeni na nacionalni ravni, in alternativne rešitve, vendar ne priporočajo izbiro katerega koli oblaka ali katere koli konkretne storitve v oblaku. Ob opisni dokumentaciji ponudijo vodstvom šol in osebju IKT različna usposabljanja s tega področja ter obdobno spremljajo in evalvirajo dosežene rezultate. Estonija Na ravni države je sprejeta strategija, ki jo imenujejo »vseživljenjsko učenje«. Dokument se nanaša vse ravni formalnega izobraževalnega procesa. V nadaljevanju poudarjamo strateška priporočila, ki se nanašajo na osnovne in srednje šole:  spremenjen pristop k učenju: uporabiti in razviti pristope, ki podpirajo personalizacijo učnega procesa (IKT tu nastopa kot omogočevalec raznovrstnih pristopov k učenju);  usposobljeni in motivirani učitelji ter šole: digitalne kompetence učiteljev postaviti na enako raven, saj so bile v preteklosti še vedno razlike med učitelji, poseben poudarek je na vodstvih šol;  usmerjenost k digitalnim veščinam: na ravni osnovnih in srednjih šol to pomeni, da država usmerja vire in aktivnosti v razvoj e-preverjanja znanja (razvoj e-testov in e-preverjanj); Odgovornost za uvedbo IKT in IKT-podporo Za infrastrukturo in opremo IKT (prenosniki, tablice, omrežna oprema, širokopasovna dostopnost in spletna učna okolja) skrbijo ustanovitelji šol. Posebnih priporočil na nacionalni ravni ni. Država skrbi za strateško načrtovanje, pri tem predvsem poudarjajo vključevanje Projekt »IKT v pedagoških študijskih programih UL« sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. - 58 - Poročilo o izvedbi pilotne posodobitve poučevanja pri projektu »IKT v pedagoških študijskih programih UL« digitalnih veščin v učne načrte in razvoj digitalne kulture, ki vključuje številna stalna usposabljanja za učitelje in razvoj multimedijskih učnih materialov – e-gradiv. Zanimive iniciative na državni ravni BYOD Iniciativa vključuje usposabljanja učiteljev, celovit razvoj in dostopnost do učnih e-gradiv ter vključevanje različnih oblik mobilnega učenja (definirani so procesi, kako s pomočjo mobilnih tehnologij deliti najboljše prakse in uporabljati učne ure, ki so jih razvili pedagogi na različnih šolah). Več informacij: HITSA (nacionalna institucija za podporo IKT-šolstvu). Izobraževalna analitika Izobraževalna analitika se na nacionalni ravni v Estoniji pojavlja kot projekt nacionalnega pomena, v obdobju do 2020. V prihodnjem obdobju bo to ključni projekt na nacionalni ravni, poudarjajo pa dve aktivnosti:  razvoj skupnega nacionalnega portala e-gradiv in  e-preverjanje znanja na vseh ravneh (od samoevalvacije, evalvacije učiteljev do različnih oblik preverjanja znanja in testiranja učencev). Iz obeh aktivnosti želijo pridobiti zadostno število podatkov o učenju ter rezultatih, na osnovi katerih bodo učiteljem omogočili dostop do urejenih podatkov, s katerimi bodo lahko podrobno spremljali napredovanje in evalvirali uspešnost. Tehnologije v oblaku in povezljivost šol Čeprav sta skrb in odgovornost za IKT-infrastrukturo ter opremo v celoti prepuščeni ustanoviteljem šol oziroma šolam, pripravljajo iniciativo za vzpostavitev nacionalnega oblaka za šole. Iniciativa je v pripravi, po dostopnih podatkih bo šolam zagotavljala dostop do strežnikov za namestitev programske opreme ter prostora za hrambo datotek. Oblak bo upravljala nacionalna institucija za podporo IKT šolstvu, vse do aplikacijske ravni. Iniciativa vključuje tudi nacionalni projekt zagotavljanja širokopasovne povezljivosti in brezžičnih omrežij. Samoevalvacijski okvir za digitalno kompetentne šole V pripravi sta metodologija in načrt za samoevalvacijo šol, ki bosta kvantificirala skladnost šol s cilji nacionalne strategije, ki v domeni kompetenc temelji na evropskem okviru DGCOMP (Digital Competence Framework). Ta bo obsegal želene in dosežene digitalne kompetence učencev in učiteljev, merjenje obsega rabe IKT ter opremljenosti šol. Dobre prakse Projekt »IKT v pedagoških študijskih programih UL« sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. - 59 - Poročilo o izvedbi pilotne posodobitve poučevanja pri projektu »IKT v pedagoških študijskih programih UL« Najbolj razširjeno spletno učno okolje je Moodle. Šole za spletne učilnice v veliki meri skrbijo same, na nacionalni ravni pa HITSA (Estonia Information Technology Foundation) omogoča Moodle 200 šolam po državi. Imajo dobro razvit nacionalni portal za deljenje e-gradiv (http://www.koolielu.ee). Pomembno je omeniti, da so v Estoniji od leta 2015 založniki, ki izdajajo učbenike, dolžni izdati tudi njihove digitalne različice. Sklep V Estoniji ni zaslediti posebnih nacionalnih priporočil, ki bi se nanašala na opremljenost šol z IKT. Iz dostopnih virov lahko zasledimo, da so v Estoniji v zvezi s tem tri izhodišča:  opredeljene digitalne kompetence, ki jih morajo imeti učitelji in ki jih morajo doseči učenci,  širok nabor e-gradiv, dostopnih na nacionalnem portalu ter  iniciative, ki so predhodno opisane. Na tej osnovi vsaka šola, oziroma njen ustanovitelj, skrbi za nabavo IKT-infrastrukture in opreme, ki jo šola potrebuje. Glede na to, da kljub navedenemu pristopu (kjer je skrb za opremo v celoti prepuščena šolam) država uvaja nacionalne iniciative za vzpostavitev tehnologij v oblaku in nacionalni projekt povezljivosti, lahko ugotovimo, da država s svojimi priporočili in sredstvi v opremo začenja vlagati le v šolah, kjer je identificiran primanjkljaj. Da pa bi bilo mogoče izmeriti doseganje strateških ciljev in primanjkljajev, veliko vlagajo v razvoj samoevalvacije šol, e-preverjanj in e-testov. Priporočila za šole Na osnovi dostopnih virov predlagamo:  vzpostavitev slovenskega nacionalnega oblaka za šole (strežniški prostor, prostor za hrambo gradiv, vključitev že uveljavljenih storitev Arnes za šole),  vzpostavitev slovenskega nacionalnega portala e-gradiv za šole. Morda bi že preoblikovanje spletnega mesta SIO ter uvedba procesa »obveznega« objavljanja e-gradiv, ki jih financirata država in EU, ter enostavnega objavljanja gradiv, ki jih razvijajo napredni učitelji, pomenila prav to. Nizozemska Ključni dokument, iz katerega izhajajo aktivnosti glede uvedbe, rabe in spremljanja rabe IKT v šolah, je strategija »Digitalna Agenda« Nizozemske, ki govori o digitalni transformaciji države in prehodu na digitalno ekonomijo. Pomemben segment strategije je namenjen formalnemu, osnovnošolskemu in srednješolskemu izobraževanju. Na nacionalni ravni so jasno opredeljene javne institucije (agencije), ki delujejo kot povezovalni člen med šolami in politikami odločanja. Po eni strani nudijo podporo politikam odločanja pri pripravljanju strateških usmeritev, po drugi strani pa nudijo podporo šolam, Projekt »IKT v pedagoških študijskih programih UL« sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. - 60 - Poročilo o izvedbi pilotne posodobitve poučevanja pri projektu »IKT v pedagoških študijskih programih UL« predvsem v smislu prenosa znanja in opredeljevanja različnih procesov, npr.: kako povezati šole in ponudnike opreme IKT ter storitev tako, da bi svojo ponudbo prilagodili potrebam šol in na ta način stroškovno optimizirali nakupe infrastrukture in storitev IKT. Med nacionalnimi telesi opozarjamo na posebno svetovalno telo vlade Nizozemske »Platform Onderwijs2032« (platforma izobraževanja 2032, http://onsonderwijs2032.nl/), ki med drugim opredeljuje vključitev »digitalne pismenosti« (digitalnih veščin) kot integralni del učnih načrtov za osnovne in srednje šole. Ministrstvo za šolstvo je vzpostavilo javno agencijo Kennisnet, ki deluje kot svetovalno telo v obe smeri – svetuje šolam ter vladnemu svetovalnemu telesu »Platform Onderwijs2032«. Na tem mestu omenimo tudi Svet osnovnošolskega izobraževanja (Primary education council, PO-raad, https://www.poraad.nl/), ki operativno (tehnično) pomaga šolam pri izvedbi javnih naročil za opremo, kar vključuje tudi IKT. Odgovornost za uvedbo IKT in IKT-podporo Na Nizozemskem je izbira IKT-infrastrukture in opreme, dobaviteljev ter drugega, tako kot v večini drugih držav v EU, v celoti prepuščena šolam in njenim ustanoviteljem (lastnikom). Na Nizozemskem so to lokalne skupnosti in različni privatni lastniki. Končno izbiro in potrditev nakupov opreme opravijo sveti šol, v katere so, podobno kot v Sloveniji, vključeni predstavniki zaposlenih (pedagogi), ustanoviteljev, lokalne skupnosti (če le ta ni ustanovitelj) in staršev. V nasprotju z drugimi državami je, ko gre za izbiro IKT-infrastrukture in opreme, za Nizozemsko značilno, da agencije na nacionalni ravni (npr. Kennisnet) šole opolnomočijo, ne v smislu priporočanja konkretnih rešitev, produktov ali specifikacij, temveč v smislu načina, kako izvesti proces javnega naročanja in od ponudnikov pridobiti najboljše rešitve za svoje potrebe (glej sliko). Zanimive iniciative na nacionalni ravni Podpora javne agencije Kennisnet Zanimiva je oblika podpore, ki jo javna agencija za izobraževanje (Kennisnet) nudi šolam. Ta je sestavljena iz več storitev. • Podpora pri sestavljanju implementacijskih in investicijskih načrtov za IKT-infrastrukturo in opremo šol: agencija ima pripravljene predloge procesov in korakov, preteklih primerov nakupov, ki služijo za primerjavo cen in pogojev (to imenujejo orodja) ter vodijo šolo skozi izbiro najbolj primerne opreme ter ponudnika IKT. • Vzpodbujanje sodelovanja med šolami pri nakupih in združevanja šol v primerih, ko se identificira, da je več šol kupilo enako opremo. • Prenos znanja: agencija usposablja vodstva šol in Svet osnovnošolskega izobraževanja o različnih tematikah, kot so: različni inovativni didaktični pristopi in z njimi povezana raba uveljavljenih e-gradiv, dostopnost in prenosljivost e-gradiv v povezavi s kompleksnimi metapodatki (specifika nizozemskega nacionalnega repozitorija gradiv), digitalna transformacija in njene posledice. Projekt »IKT v pedagoških študijskih programih UL« sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. - 61 - Poročilo o izvedbi pilotne posodobitve poučevanja pri projektu »IKT v pedagoških študijskih programih UL« • Skrb za e-gradiva: agencija celovito skrbi, da so z (pouporabljivimi) e-gradivi pokrita vsa (oziroma čim več) predmetnih področij, da so ta primerno opisana, da je čim več odprtokodnih gradiv in je njihova raba primerna tudi za učence s posebnimi potrebami. Slika 3 Primer: proces uvedbe IKT-infrastrukture in opreme (vir: www.kennisnet.nl) Ključni del podpore agencije je prav zagotavljanje čim večjega nabora že pripravljenih e-gradiv, saj so kot glavno gonilo rabe IKT v pedagoškem procesu identificirali rabo primernih uveljavljenih e-gradiv (glej slike). Slika 4 Vir elektronskih gradiv na Nizozemskem (temno – osnovne šole, svetlo – srednje šole) Projekt »IKT v pedagoških študijskih programih UL« sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. - 62 - Poročilo o izvedbi pilotne posodobitve poučevanja pri projektu »IKT v pedagoških študijskih programih UL« Slika 5 Raba e-gradiv na Nizozemskem do leta 2015 (temno vijolična – vsaj enkrat na teden, svetla – občasno) Storitev »Education Transfer Service« (prenos listovnikov učencev) Gre za storitev, ki jo omogoča agencija na nacionalni ravni, z njeno pomočjo pa se v digitalni obliki prenašajo različni podatki o učencih (njihovi uspešnosti, preferencah, dosežkih itn.), ko prehajajo iz osnovnega v srednješolski izobraževalni proces. Storitev poimenujejo tudi Continous learning pathway (stalna učna pot). Storitev je podprta s standardiziranimi uporabniškimi vmesniki, ki povezujejo spletna učna okolja in zaledne informacijske sisteme, hkrati pa obsega tudi specifično programsko opremo (Progress Monitor), preko katere sledijo napredovanju učencev, sodelavci agencije pa izvajajo evalvacije, namenjene svetom šol in drugim organom v osnovnih in srednjih šolah. Dobre prakse Omenili smo že, da se priporočila in dostopni dokumenti na Nizozemskem ne nanašajo na konkretna orodja, rešitve in produkte, temveč na optimizacijo procesov in opolnomočenje šol v zvezi z izbiro, nabavo in vzdrževanjem opreme IKT. Dostopni dokumenti klasificirajo opremo IKT in infrastrukturo na tri osnovne skupine:  terminalne naprave (osebni, prenosni, tablični računalniki),  povezljivost (širokopasovnost, fiksni in brezžični dostop),  tehnologije v oblaku (strežniki, aplikacije, hramba). Vse tri skupaj imenujejo osnovna IKT-infrastruktura šol (ang. ICT Essentials, Basic ICT facilities). Dostopnost IKT naprav ter druge strojne opreme na nacionalni ravni omogoča široko uvedbo učenja z delom (learnig by doing). Obsežna raba e-gradiv in tehnologij v oblaku omogoča analizo različnih podatkov o učenju in uspešnosti ter prilagajanje potrebam posameznikov, dobra povezljivost znotraj šol ter razširjenost osebne terminalne opreme učencev (pametni telefoni, tablice) pa uporabo novih pristopov (1 : 1 poučevanje, BYOD). Projekt »IKT v pedagoških študijskih programih UL« sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. - 63 - Poročilo o izvedbi pilotne posodobitve poučevanja pri projektu »IKT v pedagoških študijskih programih UL« Na tej osnovi v zadnjih letih izvajajo v nadaljevanju naštete zanimive dobre prakse. Personalizirano učno okolje Javna agencija na Nizozemskem v osnovne in srednje šole že od leta 2012 uvaja personalizirano učno okolje. To je del Digitalne agende Nizozemske in se razvija v okviru nacionalnega projekta »Education and ICT Breakthrough«, ki ima poleg tega, da predstavlja podlago za že opisano sodelovanje javne agencije, Sveta osnovnošolskega izobraževanja ter šol, tudi konkreten učinek, ki je v strateških dokumentih in evalvacijah posebej poudarjen. Na več kot 200 šolah (večinoma srednjih) so vzpostavili t. i. učne laboratorije. To so skupine učiteljev in fizični prostori, v katerih razvijajo personalizirana učna okolja za potrebe svojih učencev in dijakov. Personalizirano učno okolje predstavlja cel skupek orodij, spletnih učnih okolij in pripomočkov, ki jih uporabljajo tako učitelji kot učenci in se razlikujejo od učenca do učenca. Ključne komponente personaliziranih učnih okolij so (vir: https://www.kennisnet.nl/): skupno učno in delovno okolje, sistem načrtovanja, nadzorna plošča in listovnik ter digitalna učna gradiva in viri. Skupno učno in delovno okolje (lahko) sestavljajo:  komunikacijska orodja za sporočanje (npr. WhatsApp, Snapchat, Skype),  socialna omrežja (npr. Twitter, Facebook),  orodja za produktivnost (npr. Onenote, Evernote),  opomniki (npr. Remember the Milk, Google Keep, Clear, Any.Do),  sodelovalna orodja (npr. Slack, Trello ali podobne). Sistem načrtovanja, nadzorna plošča in listovnik:  sistem načrtovanja je namenjen zapisovanju in sledenju personalizirane učne poti posameznega učenca. Nizozemska agencija za razvoj učnih načrtov (orig.: SLO) je formulirala standardizirane učne cilje, ki jih učitelji uporabljajo za pripravo in izvedbo perosnaliziranih učnih poti učencev, neodvisno od uporabljenih gradiv (e-gradiv) ali didaktičnih pristopov. Sistem načrtovanja tako vključuje tudi listovnik posameznega učenca, kjer se shranjujejo dosežki in rezultati, nadzorna plošča posameznega učenca pa omogoča (samim učencem, staršem ali učiteljem), da vidijo, kje so na učni poti (kako daleč so prišli in kaj sledi) oziroma da ocenijo rezultate in dosežke (je učna pot prava ali je treba uvesti kakšne spremembe). Digitalna učna gradiva in viri:  Tretja komponenta personaliziranega učnega okolja so e-gradiva, ki jih delijo na »formalizirana« in neformalna.  »Formalizirana« učna gradiva niso (kot bi morda pričakovali) e-gradiva, ki bi jih potrdilo določeno nacionalno telo za certifikacijo, ali skladnost učbenikov, temveč gradiva, ki so vključena v nacionalne repozitorije e-gradiv (npr. Teleblik, Kennisnet, Digischool), preko metapodatkov povezana z določenimi nacionalnimi standardiziranimi učnimi cilji in po obsegu uporabe ocenjena kot najbolj primerna za uporabo v izbranem didaktičnem pristopu. Projekt »IKT v pedagoških študijskih programih UL« sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. - 64 - Poročilo o izvedbi pilotne posodobitve poučevanja pri projektu »IKT v pedagoških študijskih programih UL«  Ujemanje oziroma primernost rabe izbranih »formaliziranih« gradiv v personaliziranem učnem okolju sčasoma narašča, saj se stalno zapisujejo in primerjajo obseg rabe gradiva pri učiteljih/učencih, uporabljeni didaktični pristopi pri izbranem gradivu, načrtovane učne poti posameznega učenca, ki je uporabljal gradivo, doseženi rezultati s pomočjo gradiva itn. Poleg »formaliziranih« gradiv se v učnem procesu pogosto uporabljajo tudi drugi viri (npr. Youtube, Google). Zanimivi so predvsem načini zajemanja podatkov o rabi neformalnih gradiv ter njihovo postopno vključevanje med »formalizirana« gradiva. S tem, ko je država aktivno podprla razvoj personaliziranih učnih okolij (finančno in z znanjem) in ga preselila tudi iz raziskovalnih oddelkov fakultet, oziroma raziskovalnih institucij v šole, je dosegla večjo vključitev učiteljskega kadra v proces razvoja učnih metod, pristopov, kot tudi z IKT podprtega poučevanja. Ustvarjalni laboratoriji (Maker Education Platform) Dostopni viri navajajo, da se v zadnjem obdobju na Nizozemskem predvsem v srednjih šolah zelo razširja raba opreme IKT, ki so jo poimenovali »Naredi sam« (ang. Do it yourself, DIY). Gre za različna orodja in strojno opremo, ki vključuje 3D-tiskalnike, laserske rezalnike, platforme Arduino in Rapsberry Pie, različne 3D-modele komercialnih proizvajalcev igrač, senzorje in podobno. Šole vzpostavljajo bodisi namenske fizične prostore, kjer rabo te opreme vključujejo v redni izobraževalni proces, ali pa to počnejo kar pri posameznih predmetih. Pri tem je posebej zanimivo, da so vzpostavili spletno platformo (Maker Education Platform https://waag.org/en/project/platform-maker-education) s številnim viri, primeri dobre prakse in navodili, ki pedagogom pomagajo pri vzpostavitvi in izvedbi učnih ur s pomočjo DIY-tehnologij. Sklep Nizozemska je zanimiv primer, kjer država nudi podporo in ustvarja okolje, v katerem imajo šole na voljo številna orodja, različna usposabljanja, večje število e-gradiv in primerne razmere, v katerih po dostopnih analizah več kot 80 % učiteljev vsaj enkrat na teden uporablja IKT pri izvedbi pedagoškega procesa, zato jo velja upoštevati kot primer dobre prakse. S stališča IKT-infrastrukture in opreme ločijo tri komponente osnovne IKT-infrastrukture (terminalna oprema, povezljivost, tehnologije v oblaku). Poleg vseh drugih komponent in napredka v smislu razvoja in uporabe personaliziranih učnih okolij je treba omeniti podporo, ki jo nudijo nacionalna telesa šolam pri izvedbi javnih naročil za IKT-infrastrukturo in opremo v šolah. Priporočila za šole Na tem mestu bi poudarili naslednje:  Način podpore in storitve, ki jih nudi javna agencija šolam pri izbiri najbolj primerne opreme, načina izvedbe javnih naročil, pogajanj s ponudniki storitev IKT in produktov. Projekt »IKT v pedagoških študijskih programih UL« sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. - 65 - Poročilo o izvedbi pilotne posodobitve poučevanja pri projektu »IKT v pedagoških študijskih programih UL«  Skrb za e-gradiva, vključno s polno podporo njihovemu življenjskemu ciklu (vzdrževanje, dopolnjevanje, nadgrajevanje), na nacionalni ravni.  Način, na katerega vključujejo pedagoški kader po šolah v razvoj z IKT podprtega učenja, kot so učni laboratoriji in personalizirano učno okolje.  Storitev Stalna učna pot oziroma prenos listovnikov učencev pri prehodu iz osnovnega šolstva v srednje šolstvo.  Primer dobre prakse Ustvarjalnih laboratorijev in podpora opremi IKT ter drugim vidikom s tega področja. Finska Na Finskem je avtonomija formalnega izobraževanja med najbolj izraženimi v EU. To pomeni, da je tudi za vse aspekte uvedbe IKT odgovorna lokalna samouprava, oziroma občine kot ustanoviteljice javnih šol. Nacionalni strateški dokumenti opredeljujejo predvsem področja in mehanizme usposabljanja učiteljev ter poudarjajo izzive izobraževalnega sistema v povezavi z rabo IKT, pri tem pa ne vključujejo priporočil za opremljenost šol z IKT. Med izzive, ki se nanašajo na osnovne in srednje šole in ki bodo predmet razvoja v prihodnjem obdobju (2015–2020), štejejo:  popolna digitalizacija šol in učnih gradiv,  reforma izobraževanja in usposabljanja učiteljev, kjer želijo poudariti pomen razvoja povezovanja in skupnosti učiteljev in prenosov dobrih praks med njimi (reforma obsega tudi investicije v višini 20 milijonov evrov na leto),  prenova didaktičnih pristopov in uporabljenih spletnih učnih okolij, ki podpirajo izvedbo pristopov. Odgovornost za uvedbo IKT in IKT-podporo Zavoljo popolne avtonomije šol so tudi načrtovanje, uvedba in vzdrževanje IKT-infrastrukture in opreme v celoti prepuščeno posameznim šolam oziroma lokalnim skupnostim kot njenim ustanoviteljem. Izbor in odločanje o IKT-infrastrukturi in opremi več šol v okviru lokalne skupnosti (ali regije) opravi skupaj zaradi racionalnega ravnanja s financami, vendar to po drugi strani pomeni, da se oprema ter infrastruktura na Finskem zelo razlikujeta od regije do regije, oziroma celo od občine do občine (npr. med spletnimi učilnicami oziroma učnimi okolji zasledimo pogosto pojavljanje različnih rešitev, kot so Pedanet, Moodle, Optima, Its learning in Claned). Na nacionalni ravni zato ne zasledimo priporočil, ki bi šolam svetovala o konkretnih rešitvah, produktih, orodjih ali infrastrukturi. Zanimive iniciative na nacionalni ravni Reforma učnih načrtov Podobno kot v nekaterih drugih državah tudi na Finskem poteka celovita reforma učnih načrtov. Omenjamo jo zato, ker je bil eden izmed glavnih motivov za reformo vključitev z IKT Projekt »IKT v pedagoških študijskih programih UL« sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. - 66 - Poročilo o izvedbi pilotne posodobitve poučevanja pri projektu »IKT v pedagoških študijskih programih UL« podprtega pedgoškega dela na vse ravni izobraževalnega procesa in v vsa predmetna področja, ob tem, da je v novih učnih načrtih predvideno tako večje vključevanje staršev (predvsem v osnovnih šolah) kot tudi večji poudarek na aktivnem učenju učencev in dijakov. Nacionalni projekt »Novo celovito izobraževanje/šola« (»New Comprehensive education/school«) Osnovni cilj projekta je, da do leta 2020 Finska uvede najboljši izobraževalni sistem na svetu, pri tem pa bo ključno vlogo imela digitalizacija šol in učnih virov (gradiv). Projekt se usmerja na tri področja:  novi didaktični pristopi,  nova učna okolja,  digitalno učenje. Projekte na nacionalni ravni izvaja Nacionalna agencija za izobraževanje, pri tem pa ministrstvo za šolstvo tesno sodeluje neposredno s šolami. V okviru projekta se že izvajajo različni pilotni podprojekti, v okviru katerih se preizkušajo digitalno učenje zunaj šol in učilnic in novi didaktični pristopi, podprti z elektronskimi gradivi. Poseben poudarek, kot tudi večina aktivnosti v okviru projekta, pa je namenjen usposabljanjem učiteljev za pridobivanje digitalnih kompetenc, kot so identificirane na nacionalni ravni. Cilj, zapisan v strateških dokumentih, je zelo ambiciozen. Leta 2020 naj bi finski izobraževalni sistem na vseh ravneh osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja primarno podpiral aktivno učenje ter imel najbolj kompetentne pedagoge za uporabo IKT na svetu. Dobre prakse V nadaljevanju poudarjamo nekaj zanimivih dobrih praks, ki vplivajo na odločitve šol o IKT-infrastrukturi in opremi. Novi učni prostori (ang. »New Learning Spaces«) V sodelovanju z institucijami znanja (Univerze, Fakultete za arhitekturo) in različnimi strokovnjaki pedagogi z različnih šol razvijajo inovativne fizične prostore (odprte in zaprte), v katerih izvajajo pedagoški proces. Tu gre bodisi za preoblikovanje šol in učilnic ali pa za vzpostavitev povsem novih, inovativnih prostorov. Izdelana je spletna platforma (https://oppimaisema.fi/), ki vsebuje vire, predloge, raziskave in primere dobre prakse. Primer kaže, da inovativna uporaba IKT v pedagoškem procesu lahko vpliva ne le na povečanje kakovosti in učinkovitosti samega poučevanja, temveč tudi na druge aspekte izobraževalnega procesa. Innokas – nacionalna mreža za promocijo robotike, račinalništva in rabe IKT v izobraževanju Ključne aktivnosti mreže v zadnjem obdobju se nanašajo na razvoj inovativnih didaktičnih pritopov, kjer se učenci s pomočjo IKT učijo preko dela (ang. Learning by Doing), pri tem programirajo in razvijajo lastne izdelke, ter vnašajo koncepte ustvarjalnih laboratorijev že v Projekt »IKT v pedagoških študijskih programih UL« sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. - 67 - Poročilo o izvedbi pilotne posodobitve poučevanja pri projektu »IKT v pedagoških študijskih programih UL« višje razrede osnovnih šol. Pri tem usposabljajo učitelje, vodstva šol in ponujajo široko paleto primerov dobrih praks, izvedenih učnih ur, pripomočkov, e-gradiv in podobno (https://www.innokas.fi/en/). Samoevalvacija, samopreverjanje in certificiranje digitalnih kompetenc Iniciativa, ki jo je implementiral raziskovalni center TRIM (Tampere Research Center for Information and Media), obsega različna orodja za e-preverjanje digitalnih kompetenc, namenjenih učiteljem, učencem in ravnateljem. Mogoče jih je uporabiti za samoevalvacijo doseženih digitalnih kompetenc ali za pridobitev certifikata (ravnatelji: http://ropeka.fi/en; učitelji: http://opeka.fi/en; učenci: http://oppika.fi/). Raziskovalna enota za sociologijo izobraževanja (Research Unit for the Sociology of Education) ponuja osnovnim in srednjim šolam storitev e-preverjanja znanja za digitalne veščine (https://rosa.utu.fi/taitotesti/). Po opravljenih testih učenec ali učitelj pridobi svoj kompetenčni profil, ki kaže na področja, kjer je treba veščine dopolniti, oziroma področja, kjer je znanje zadovoljivo. Šole po opravljenem testiranju pridobijo skupno poročilo o pridobljenih digitalnih veščinah svojega pedagoškega kadra in učencev. Primer je zelo zanimiv, saj omogoča samoocenjevanje šol, primerjavo z drugimi šolami in ukrepanje v primeru slabših dosežkov. Druge ugotovitve Pri pregledu poročil finskega ministrstva za izobraževanje in nacionalne agencije za izobraževanje je mogoče zapisati naslednje ugotovitve. Finske šole so v evropskem merilu najbolje opremljene z IKT-infrastrukturo in opremo. Tako rekoč vse šole imajo optične 100 Mbps širokopasovne povezave in najnižje razmerje med številom terminalnih naprav in učencev (v povprečju tri računalnike na učenca). Zelo dobro so opremljeni z interaktivnimi tablami. Po drugi strani pa se po uporabi IKT v pedagoškem procesu že nekaj let uvrščajo pod povprečje EU. Ravno zaradi tega veliko sredstev in energije v zadnjem obdobju namenjajo usposabljanju učiteljev za doseganje digitalnih kompetenc. Zanimivo je tudi to, da v nobenem izmed dokumentov ne zasledimo promocije opremljanja šol z mobilnimi napravami (tablični računalniki, pametni mobilni telefoni), zato pa je veliko prostora (navodila, opisi učnih ur, usposabljanja) namenjenega konceptu BYOD. Tudi pristop k digitalnim virom (e-gradivom) se razlikuje od drugih držav. Če se drugod veliko pozornosti posveča razvoju nacionalnih repozitorijev e-gradiv, standardizaciji in opremljanju s kompleksnimi metapodatki, je na Finskem razvoj e-gradiv in digitalnih učnih virov v celoti prepuščen založbam, na nacionalni ravni pa država daje višjo prioriteto podpori založnikom pri razvoju e-gradiv kot pa npr. podpori razvoju in temu, da bi učitelji delili e-gradiva. Tako je portal Edustore (edustore.fi), na katerem so dostopna komercialna e-gradiva in drugi digitalni učni viri, veliko bolj uporabljan kot nacionalni portal Linkkiapaja (linkkiapaja.edu.fi), ki ga vzdržuje nacionalna agencija za izobraževanje. Projekt »IKT v pedagoških študijskih programih UL« sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. - 68 - Poročilo o izvedbi pilotne posodobitve poučevanja pri projektu »IKT v pedagoških študijskih programih UL« Sklep Finska je po opremljenosti šol z IKT ena izmed vodilnih držav v Evropi, po sami rabi IKT v pedagoškem procesu pa je še vedno nekoliko pod povprečjem EU. Povečanje rabe želijo doseči s posodabljanjem učnih načrtov, ki bodo vključevali tudi digitalne kompetence na vseh predmetnih področjih, ter s povečanim obsegom usposabljanja učiteljev. Primer Finske kaže, da dobra opremljenost šol ni dovolj za povečano rabo IKT v pedagoškem procesu. Hkrati glede na zelo dobre rezultate finskih učencev in dijakov na mednarodnih preverjanjih znanja kaže, da je inovativno in kativno poučevanje mogoče doseči tudi ob ne tako izraziti uporabi IKT, kot je na primer značilno za Nizozemsko ali kakšno drugo državo EU. Druge države (ugotovitve iz Danske in Velike Britanije) Specifike rabe IKT in opremljenosti šol na Danskem Stanje na Danskem smo podrobno analizirali, saj je v mnogočem (po obsegu rabe, kot tudi vključenosti IKT) podobno stanje kot v Sloveniji (vir: EUN, združeno poročilo). V preteklem obdobju ni bilo obsežnega sistematskega vključevanja, v nasprotju z nekaterimi drugimi državami se predmet Računlaništvo še vedno izvaja ločeno in IKT ni podrobno vključen v druga predmetna področja, večina aktivnosti (sodelovanj pri uvedbi IKT) pa je temeljila na izvedbi nacionalnih projektov, katerih rezultati so po prenehanju financiranja projektov izzveneli. To je posebej vidno tudi pri iskanju virov in dokumentov, saj so številne spletne strani, na katerih so se nahajali rezultati projektov in iniciativ, danes nedostopni. Ključni izziv, s katerim se spopadaji na Danskem, je ugotovljeno pomanjkanje digitalnih kompetenc med učitelji, ki že poučujejo (premalo stalnega usposabljanja učiteljev), hkrati pa so identificirali preslabo povezavo med institucijami znanja (Univerze, pedagoške fakultete) in šolami ter javnimi institucijami, ki nudijo IKT-podporo šolskemu sektorju. Ugotovljene primanjkljaje v obdobju 2017‒2020 obravnavajo s strategijo »eGovernment«, v okviru katere bodo izvajali naslednje štiri sklope aktivnosti ter ji namenili 67 milijonov evrov:  Izboljšava trenutne IKT-infrastrukture šol (konkretno: zagotovitev strežnikov in prostorov za hrambo v nacionalnem oblaku, uvedba brezžičnih dostopov na šolah, enotna identiteta za vse učitelje in učence/projekt »Uni login«, ki ima že več kot milijon uporabnikov).  Vzpostavitev trga digitalnih izobraževalnih virov (nadaljnji razvoj dveh nacionalnih repozitorijev in vključevanje komercilanih založnikov).  Vzpostavitev digitalnih kompetenc za učitelje in trajnostnega sistema deljenja znanja med učitelji.  Finaciranje projektov razvoja z IKT podprtega učenja. Tudi iz Danskega primera lahko ugotovimo, da je razširjanje rabe IKT mogoče doseči predvsem z dvema aktivnostma: s sistematskim razvojem in vzdrževanjem e-gradiv in digitalnih učnih virov ter preko povečanja obsega stalnega usposabljanja in svetovanja učiteljem. Projekt »IKT v pedagoških študijskih programih UL« sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. - 69 - Poročilo o izvedbi pilotne posodobitve poučevanja pri projektu »IKT v pedagoških študijskih programih UL« Specifike v Veliki Britaniji V Veliki Britaniji za podporo osnovnim in srednjim šolam v izobraževalnem procesu skrbi organizacija NAACE (Educational Technology Association). Gre za združenje, ki proti letni naročnini (v višini od 70 do 150 evrov na leto) učiteljem, vodstvom šol in drugim zaposlenim v formalnem izobraževalnem sistemu ponuja različna navodila in priporočila o načinih rabe opreme IKT v izobraževalnem procesu. NAACE vodstvom šol ponuja podporo pri izvedbi nakupov opreme in infrastrukture ter izvaja različne dogodke, namenjene vodstvom šol za upravljanje in koordinacijo uvajanja IKT v šolske sisteme. Učiteljem ponuja usposabljanja, orodja za samoevalvacijo ter prilagojen učni načrt za predmete računalništva. Priporočila UNESCO (Institute for Information Technologies in Education) UNESCO inštitut za informacijske tehnologije v izobraževanju redno objavlja analize, primere dobre prakse in priporočila o rabi IKT v formalnem izobraževalnem procesu iz različnih držav po svetu. Priporočila opremljenosti šol, ki jih najdemo v analizah, omenjajo predvsem šole, ki v celoti želijo vzpostaviti lastno infrastrukturo (brez rabe tehnologij v oblaku). Za te šole poudarjajo pomen razpoložljivosti fizične infrastrukture (npr. prostorov za strežnike, primernosti učilnic za namestitev računalnikov, postavitev vodnikov in omrežnih elementov). Strojna in pripadajoča programska oprema IKT zahteva človeške vire za vzpostavitev, delovanje in vzdrževanje. Pri tem je treba upoštevati standardne procedure namestitve in vzdrževanja infrastrukture s pripadajočo programsko opremo (Primera: Lim, C. P., Chai, C. S., & Churchill, D.; A capacity-building toolkit for teacher education institutions in the Asia-Pacific. Singapore: Microsoft; 2010; Divaharan, S., & Lim, C. P.; Secondary school socio-cultural context influencing ICT integration: A case study approach. Australasian Journal of Educational Technology, 26, 741-763; 2010). Naslednji priporočen korak je zaposlitev ali dodatna kvalifikacija že zaposlene osebe, ki opravlja vlogo IKT-koordinatorja. Za IKT-koordinatorja je značilno, da mora imeti znanja o inovativnih pedagoških metodah in pristopih, mora poznavati trende v izobraževanju podprtem z IKT in biti usposobljen za odločanje o izbiri najbolj primerne opreme IKT. IKT-koordinator skrbi tudi za organizacijo usposabljanj učiteljskega kadra. Koordinator skrbi za strateško načrtovanje, alokacijo virov in sredstev ter za tehnično, predvsem pa didaktično podporo skupnosti pedagogov na šoli pri izvedbi IKT podprtega učenja (Vir: Lai, K. W., & Pratt, K.; Information and communication technology (ICT) in secondary schools: The role of the computer coordinator. British Journal of Educational Technology, 35(4), 461-475; 2004). Stalna izvedba usposabljanj za inovativne didaktične pristope pedagoškega kadra in nudenje podpore na šoli zagotavljata pravilno identifikacijo zahtev po tehnologijah, ki jih imajo pedagogi. Tako je vzpostavljena oprema IKT vedno posledica identificiranih potreb po konkretnih inovativnih didaktičnih pristopih, ki jih potrebujejo učitelji. Projekt »IKT v pedagoških študijskih programih UL« sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. - 70 - Poročilo o izvedbi pilotne posodobitve poučevanja pri projektu »IKT v pedagoških študijskih programih UL« Pregled kvantitativnih podatkov o opremljenosti šol v državah Evropske unije Zadnja celovita raziskava o opremljenosti šol in rabi opreme IKT v pedagoške namene je bila na ravni Evropske unije izvedena leta 2013. Objava naslednje raziskave se pričakuje v drugi polovici leta 2018. V vmesnem času je sedem držav izvedlo delne nacionalne raziskave, od tega leta 2017 le Finska in Danska, a so v njihovih poročilih podatki, ki jih ne moremo primerjati med seboj. Raziskave izvaja organizacija Evropsko šolsko omrežje (European Schoolnet, EUN) po naročilu Evropske komisije. V nadaljevanju predstavljamo osnovne izvlečke raziskave, ki se nanašajo na:  število učencev na osebni računalnik, prenosnik, tablični računalnik;  število učencev na interaktivno tablo;  odstotek učencev, ki ima v šoli širokopasovni dostop;  povezanost: šola ima spletno stran, omogoča učencem dostop do e-pošte, ima lokalno omrežje;  odstotek učencev, ki uporabljajo spletne učilnice, oziroma spletna učna okolja;  način in obseg tehnične podpore (lastni kader, zunanji izvajalec, institucija na nacionalni ravni, drugo). Slika 6 Število učencev na osebni računalnik v državah EU V izvlečkih upoštevamo rezultate analize za osmi razred osnovnih šol. Analiza je bila opravljena tudi za učence 8. razredov in 3. letnikov srednjih šol. Slika 7 Število učencev na prenosni računalnik, povezan v internet Povprečno število učencev na osebni računalnik (Slika 4) v državah EU upade pri učencih 8. razredov na pet, pri učencih 3. letnikov srednje šole pa kar na štiri. Projekt »IKT v pedagoških študijskih programih UL« sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. - 71 - Poročilo o izvedbi pilotne posodobitve poučevanja pri projektu »IKT v pedagoških študijskih programih UL« Zanimiva je tudi analiza interaktivnih tabel. V nekaterih državah EU so zelo redke, drugod pa predstavljajo kar standard v osnovnih in srednjih šolah. Slika 8 Število učencev na interaktivno tablo Zanimivo je, da povprečno število učencev 8. razredov, ki uporabljajo interaktivno tablo, upade (interaktivna tabla je tu bolj uporabljana), pri 3. letnikih pa močno naraste, kar pomeni, da se v povprečju EU v srednjih šolah interaktivne table uporabljajo manj. Ko govorimo o odstotku učencev, ki imajo širokopasovni dostop do interneta, je treba omeniti strategijo Digitalna agenda EU, ki predvideva povečanje pasovnih širin do leta 2020, tako da se bodo v naslednji analizi podatki o širokopasovnem dostopu zagotovo spremenili. Slika 9 Odstotek učencev s širokopasovnim dostopom v šolah in hitrosti dostopa Ko govorimo o analizi podatkov o povezanosti (šola ima spletno stran, učenci imajo e-poštne naslove, odstotek učencev, ki se srečajo s spletnimi učilnicami in spletnimi učnimi okolji), po analizi vidimo, da je 75 % učencev četrtega razreda v šolah, ki imajo in vzdržujejo lastne spletne strani. Slika 10 Odstotek učencev, ki imajo na šoli dostop do spletnih učilnic, spletnih učnih okolij Projekt »IKT v pedagoških študijskih programih UL« sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. - 72 - Poročilo o izvedbi pilotne posodobitve poučevanja pri projektu »IKT v pedagoških študijskih programih UL« Presenetljiv podatek je, da je na ravni EU kar 25 % učencev na šolah, na katerih ima več kot polovica učencev svojo e-pošto. Obstaja pa osem držav, v katerih imajo vse šole svojo spletno stran. V četrtem razredu ima kar 27 % učencev v povprečju EU na šoli spletne učilnice ali spletna učna okolja, ki jih tako ali drugače uporabljajo. Ta podatek sicer ne govori o obsegu njihove rabe pri pouku, pomeni pa, da se učenci že zelo zgodaj srečajo z urejenimi spletnimi učnimi okolji. Poleg opisanih podatkov je ista analiza ocenjevala raven digitalne opremljenosti šol, kjer so analizirani:  opremljenost s terminalnimi napravami (računalniki, prenosniki, tablicami, interaktivnimi tablami in digitalnimi kamerami);  hitrost povezave (širopasovnost);  način ter obseg podpore in vzdrževanja;  že opisana povezanost. Slika 11 Digitalna opremljenost šol v EU Na osnovi analiziranih podatkov so šole razvrstili v tri kategorije:  Tip 1: Visoko digitalizirane šole, kar pomeni dobro opremljenost z različnimi terminalnimi napravami, širokopasovnim dostopom več kot 30 Mbps in visoko povezanostjo, kot je definirana predhodno (lastne spletne strani, večina učencev ima e-pošto, uporabljajo spletne učilnice).  Tip 2: Delno digitalizirane šole, z nepopolno terminalno opremo, nižjim širokopasovnim dostopom in delno povezanostjo (karkoli od treh kategorij je podprto).  Tip 3: Enako kot tip 2, a brez povezanosti. Projekt »IKT v pedagoških študijskih programih UL« sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. - 73 - Poročilo o izvedbi pilotne posodobitve poučevanja pri projektu »IKT v pedagoških študijskih programih UL« Analize OECD o rabi IKT v šolah držav članic OECD (organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj, ang. Organisation for Economic Co-operation and Development) je leta 2015 pripravila obsežno in pomenljivo poročilo o rabi IKT v osnovnošolskem in srednješolskem izobraževanju. V okviru analize so pridobivali podatke od odgovornih insitucij (ministrstev, lokalnih samouprav) ter od 15-letnih učencev oziroma dijakov. Slika 12 OECD – Raba IKT (računalniki in internet) od doma V poročilu navajajo, da je leta 2012 96 % 15-letnih učencev oziroma dijakov v državah OECD uporabljalo računalnik doma, 72 % pa jih je uporabljalo računalnik (namizni, prenosni ali tablični) v šoli. Hkrati v podrobnejši analizi navajajo, da v več državah pogostejša uporaba računalnika v okviru pouka ne pomeni nujno izboljšanja na področju digitalne pismenosti, oziroma znanj in veščin, ki so tako ali drugače povezane z IKT (npr. rezultati na mednarodnih računalniško podprtih matematičnih testih PISA). Projekt »IKT v pedagoških študijskih programih UL« sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. - 74 - Poročilo o izvedbi pilotne posodobitve poučevanja pri projektu »IKT v pedagoških študijskih programih UL« Tako na Kitajskem v mestu Šanghaj računalnike v šolah uporablja le 38 % učencev, a so njihovi rezultati v okviru testiranj digitalne pismenosti, enako tudi na testih PISA, med najboljšimi na svetu. V poročilu ugotavljajo, da je povezava med IKT, učenci in učenjem zelo kompleksna in da potenciali, ki jih raba IKT v izobraževanju omogoča niso izkoriščeni v zadostni meri, kljub velikim investicijam v IKT-infrastrukturo in opremo. Na Sliki 12 je prikazana raba IKT pri 15-letnih učencih oziroma dijakih (računalnik in internet) od doma. Vidimo, da so v današnjem času računalniki vseprisotni, v Sloveniji ima tako tako rekoč vsak 15-letnik doma dostop do računalnika. Pomenljiv je tudi podatek o času, ki ga učenci oziroma dijaki preživijo na svetovnem spletu. OECD-povprečje je kar ena ura in petdeset minut na da zunaj šole, ob koncu tedna pa ta čas naraste na več kot dve uri na dan. Po podatkih OECD v šoli učenci vsak dan porabijo kar 25 minut na svetovnem spletu. Slika 10 OECD – raba IKT v šoli in za šolske obveznosti Slika 13 prikazuje rabo računalnikov v šolah, kot tudi rabo interneta za potrebe šolskih obveznosti, tako v šolah kot od doma. Podatki govorijo o odstotku učencev oziroma dijakov, Projekt »IKT v pedagoških študijskih programih UL« sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. - 75 - Poročilo o izvedbi pilotne posodobitve poučevanja pri projektu »IKT v pedagoških študijskih programih UL« ki uporabljajo računalnike ter internet, zanimiva pa je primerjava med letoma 2012 in 2009 (predhodna raziskava OECD). Na tem mestu bi poudarili primer Slovenije, kjer je leta 2012 v šolah računalnike uporabljalo le 57,2 % učencev, celo manj kot leta 2009, kljub različnim projektom in programom (e-vsebine, e-šolstvo ipd). Po drugi strani pa je zanimiv podatek o odstotku učencev, ki uporabljajo internet vsaj enkrat na teden za šolske aktivnosti. Čeprav je odstotek še vedno nizek (manj kot 50 % učencev, vsaj enkrat na teden), vidimo, da narašča, tako v šoli kot od doma. Od tod sledi ugotovitev, da se raba IKT za šolske aktivnosti le nekoliko povečuje. Glede na siceršnjo opremljenost z IKT, tako od doma kot v šolah, pa bi ti odstotki lahko bili veliko višji in bi vključevali več aktivnega učenja. V podrobnejšem vpogledu namenov rabe IKT za šolske obveznosti so v OECD analizirali naslednje:  brskanje po spletu za izvedbo šolskih obveznosti/aktivnosti,  raba računalnikov na šoli za komunikacijo in sodelovanje,  raba računalnikov na šoli za individualno izdelavo domačih nalog,  brskanje, prenos ali ogled gradiv iz šolske spletne strani (ali šolskega učnega okolja),  raba računalnikov na šoli za spletni klepet,  raba računalnikov na šoli za ponavaljanje, utrjevanje znanja (tuji jeziki, matematika),  oddaja nalog in izdelkov na šolsko spletno stran, okolje,  raba digitalnih simulacij na šoli. Slika 14, kjer je predstavljen odstotek učencev oziroma dijakov (15 let), ki vsaj enkrat na teden izvajajo aktivnosti v zgoraj navedene namene, poudarja države (regije), ki so se na tem področju odrezale slabše, a imajo sicer visoke dosežke, ko govorimo o veščinah digitalne pismenosti. Slika na desni strani prikazuje države, ki so se na tem področju uvrstile najvišje. OECD ugotavlja, da manjša raba IKT ni nujno razlog za nižjo raven digitalne pismenosti in s tem povezanih veščin. Slika 11 OECD – raba IKT v šolah po državah (regijah) za različne namene Projekt »IKT v pedagoških študijskih programih UL« sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. - 76 - Poročilo o izvedbi pilotne posodobitve poučevanja pri projektu »IKT v pedagoških študijskih programih UL« Kot smo že omenili, se število učencev, ki v šolah uporabljajo IKT, med letoma 2009 in 2012 ni bistveno spremenilo (po podatkih OECD se je v Sloveniji celo zmanjšalo za eno odstotno točko), a se je pogostost in raznovrstnost rabe v povprečju povečala, tudi v Sloveniji. Podobno kaže tudi slika povprečnega časa, ki ga na dan učenci oziroma dijaki porabijo za brskanje po svetovnem spletu v povezavi s šolskimi obveznostmi (Slika 15). V prvem stolpcu je zapisan odstotek tistih učencev, ki spleta ne uporabljajo. Velja podobna ugotovitev kot prej. Med državami (regijami), ki so sicer zelo uspešne, ko govorimo o veščinah učencev digitalne pismenosti, so tudi take, ki so na sliki pri dnu po rabi svetovnega spleta. Slika 12 OECD – čas, ki ga učenci povprečno porabijo na šoli za brskanje po spletu Zanimiva je tudi slika 16, ki kaže na odstotek učencev, ki za opravljanje šolskih obveznosti vsaj enkrat na teden uporabljajo računalnike doma, oziroma kjerkoli zunaj šole. Na tej sliki se med državami, kjer učenci za opravljanje šolskih obveznosti od doma skoraj ne uporabljajo IKT, pojavi tudi Finska. Razloga za to ne gre iskati v premajhni rabi IKT oziroma zaostajanju na Projekt »IKT v pedagoških študijskih programih UL« sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. - 77 - Poročilo o izvedbi pilotne posodobitve poučevanja pri projektu »IKT v pedagoških študijskih programih UL« področju digitalne pismenosti, temveč v tem, da je na Finskem količina domačih nalog zelo majhna. Slika 13 OECD – raba IKT za šolske obveznosti zunaj šol (od doma) Ko govorimo o namenih rabe IKT zunaj šole za opravljanje šolskih obveznosti, v OECD ugotavljajo, da IKT od doma učenci najbolj uporabljajo na Danskem, v Estoniji in na Nizozemskem. Medtem ko na Danskem v največji meri od doma s pomočjo IKT opravljajo svoje domače naloge, v Estoniji in na Nizozemskem IKT uporabljajo za dostop do izobraževalnih gradiv ter za pregled objav na spletnih straneh šole. OECD je hkrati z omenjeno raziskavo ugotavljal tudi raven digitalne pismenosti, oziroma nekoliko ožje gledano, kot to poimenuje OECD, »digitalnega branja« (Digital Reading). Pri tem so opazovali, kako učenci oziroma dijaki iščejo (relevantne) digitalne vire. V okviru testov so spremljali brskanje oziroma navigacijo učencev in dijakov po svetovnem spletu. Učencem so zastavili nalogo in zahtevali, da najdejo relevantne spletne strani oziroma informacije. Nato so šteli korake (klike) med začetno in ciljno spletno stranjo. Poleg štetja korakov so spremljali tudi relevanco posameznih vmesnih zadetkov oziroma iskanj, ki so jih opravili učenci. Projekt »IKT v pedagoških študijskih programih UL« sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. - 78 - Poročilo o izvedbi pilotne posodobitve poučevanja pri projektu »IKT v pedagoških študijskih programih UL« Na sliki 17 v drugem in tretjem stolpcu vidimo oba podatka. V drugem stolpcu je t. i. »indeks brskanja«, kjer je število korakov preračunano na povprečje drugih učencev, ki jim je bilo zastavljeno isto vprašanje (npr. vrednost 39 pomeni, da je učenec naredil več klikov kot 39 % preostalih učencev). V tretjem stolpcu je predstavljen »indeks relevance« posameznih korakov, kjer višja vrednost pomeni, da so učenci med brskanjem dosegli več relevantnih zadetkov in manj zadetkov, ki niso relevantni glede na zastavljeno vprašanje. Tabela je zanimiva predvsem zato, ker kaže, da v državah z najvišjim indeksom relevance oziroma z najvišjo stopnjo veščine digitalnega branja ni nujno korelacije z obsegom rabe IKT v šolah (primer Šanghaj-Kitajska ter Južna Koreja, kjer je stopnja rabe IKT v šolah v primerjavi z drugimi državami nizka). Obratno velja za na primer Slovenije, kjer je glede na nekoliko višjo stopnjo rabe IKT v šolah tako indeks relevance kot brskanja nizek. Slika 14 OECD – veščine digitalnega branja (indeks brskanja in indeks relevance) Upoštevajoč do sedaj opisane rezultate analize ter dosežkov učencev na testiranjih PISA, ki jih izvaja ali podpira OECD, so raziskovalci prišli do zanimivih ugotovitev. Projekt »IKT v pedagoških študijskih programih UL« sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. - 79 - Poročilo o izvedbi pilotne posodobitve poučevanja pri projektu »IKT v pedagoških študijskih programih UL« V več primerih se namreč pokaže, da velikih investicij v IKT-infrastrukturo in opremo na državni ravni ni mogoče povezati z izboljšanjem dosežkov učencev na področjih bralne pismenosti, matematike ali znanosti. Primera za to sta Portugalska in Grčija, ki sta v obdobju do leta 2015 izvedli velike nakupe prenosnih računalnikov in druge opreme IKT ter pri rabi IKT dosegli največje premike, a se v testiranjih PISA dosežki niso izboljšali. Ko govorimo o bralni pismenosti (v obdobju pridobivanja podatkov 2006‒2009 in 2010‒2012), se na ravni povprečja držav OECD izkaže, da se je ta v državah, kjer IKT ne uporabljajo v večji meri, v tem obdobju izrazito izboljšala, medtem ko v državah, kjer se v šolah IKT uporablja bolj pogosto, izobljšanje bralne pismenosti ni tako izrazito. V celoti gledano raziskovalci OECD ugotavljajo, da je odnos med rabo IKT in učnimi dosežki (digitalna pismenost, matematika, znanost), po podatkih, ki so jih pridobili iz vseh članic, mogoče ponazoriti z grafom, ki spominja na gaussovo krivuljo (Slika 16). Zmerna raba IKT v povprečju pokaže izboljšanje dosežkov učencev v primerjavi z državami, kjer IKT sploh ne uporabljajo. V primerih, kjer je raba IKT izrazito nad povprečjem OECD, pa so v nasprotju s pričakovanji dosežki učencev nižji. U Č I N K O V I T O S T Slika 18 Ponazoritev odnosa med rabo IKT in mednarodno primerljivimi dosežki učencev oziroma dijakov PISA Druge kvantitativne raziskave opremljenosti šol V okviru evropskega projekta »2AgePro«, programa vseživljenjskega učenja (LLP – Lifelong Learning Programme), so leta 2009 izdelali analizo stanja v izbranih državah EU (Češka, Nemčija, Finska, Nizozemska in Švedska) glede tega, koliko pedagoški kader uporablja IKT v šolah. Kljub nekoliko starejšim podatkom so glede opremljenosti šol nekateri trendi tudi danes aktualni in zanimivi. Projekt »IKT v pedagoških študijskih programih UL« sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. - 80 - Poročilo o izvedbi pilotne posodobitve poučevanja pri projektu »IKT v pedagoških študijskih programih UL« V analizi so v vseh omenjenih državah primerjali tudi opremljenost šol na različnih ravneh izobraževanja, od osnovnih šol, preko strokovnih srednjih šol (dvo- ali triletnih), do štiri- ali petletnih srednjih šol oziroma gimnazij. Slika 19 Stanje na Češkem v letu 2006 V Češki republiki je opazna razlika med opremljenostjo osnovnih šol in srednjih šol z IKT. Tako je v osnovnih šolah v povprečju en računalnik (osebni, prenosni) na več kot deset učencev, medtem ko je opremljenost srednjih šol z računalniki neprimerljivo boljša – v povprečju en računalnik na manj kot dva dijaka. Na vseh ravneh izobraževanja so računalniki v več kot 50 % postavljeni v računalniških učilnicah, in ne v navadnih učilnicah, kar pomeni, da je raba omejena na ure, ki so izvedene v zato namenjenih učilnicah, in ne pri drugih predmetih. Če podatek primerjamo s predhodno opisano analizo OECD, vidimo korelacijo med nizkimi dosežki učnih rezultatov učencev v osnovnih šolah v testiranjih PISA in izrazito nizko rabo IKT v osnovnih šolah. Za Češko je v tem obdobju značilna tudi slabša povezanost šol, saj je za širokopasovni dostop v največji meri uporabljena telefonska parica, oziroma tehnologije xDSL, podobno je razvidno tudi iz novejših analiz (OERCD, EUN). Za Nemčijo se v istem obdobju izkaže, da so bile razlike med opremljenostjo na različnih ravneh izobraževanja manjše, tako je v povprečju na vseh ravneh izobraževanja en računalnik na sedem učencev oziroma dijakov. Tudi porazdeljenost računanikov je večja, več jih je bilo nameščenih po navadnih učilnicah, in ne le računalniških učilnicah. Če podatke primerjamo z raziskavami OECD, ugotovimo, da je bil že v tem obdobju IKT vključen v pedagoški proces tudi zunaj računalniških učilnic, kljub približno enakemu številu računanikov pa so mednarodno primerljivi dosežki učencev v Nemčiji nekoliko večji kot v primeru Češke. V povezavi z IKT gre razlog morda iskati tudi v dejstvu, da so bile šole v Nemčiji bolje povezane kot na Češkem. Medtem ko za Češko podatka ni, za Nemčijo velja, da je več kot pol šol že v tem obdobju imelo svoje fiksno lokalno omrežje (LAN). Projekt »IKT v pedagoških študijskih programih UL« sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. - 81 - Poročilo o izvedbi pilotne posodobitve poučevanja pri projektu »IKT v pedagoških študijskih programih UL« Finska se je po tej raziskavi uvrstila višje. Čeprav podatka o številu računalnikov na učence v tej raziskavi ni, je pomenljiv podatek, da so bile skoraj vse šole v tem obdobju opremljene z računalniki, povezanimi v internet s širokopasovno povezavo, saj so na Finskem začeli v to vlagati že takoj po letu 2000. Zanimiv podatek v analizi je, da so ugotavljali, da se je med letoma 2006 in 2008 raba računalnikov v šolah zmanjšala za kar 10 % na račun povečane rabe IKT od doma. Z uvedbo reform v osnovnošolskem izobraževanju po letu 2008 in z zmanjšanjem obremenitev učencev zunaj šole se je nato tudi to spremenilo, kar kažejo raziskave OECD. Umestitev analiziranih podatkov v okvir DigCompEdu Pri metodologiji priprave priporočil o opremljenosti osnovnih in srednjih šol smo izvajalci projekta upoštevali kompetenčni okvir DigCompEdu (Digital Competence Framework for Educators). Ta rabo IKT segmentira na naslednje osnovne komponente:  digitalni viri;  poučevanje in učenje;  preverjanje znanja;  opolnomočenje učencev. Kot je razvidno iz do sedaj prikazanih podatkov o opremljenosti šol z IKT, le redke analize prikazujejo povezavo opreme z njeno rabo, na način, da bi jih bilo mogoče umestiti v osnovne komponente DigCompEdu kompetenčnega okvira. V raziskavi OECD so bila učencem oziroma dijakom zastavljena vprašanja, ki bi jih lahko razvrstili med komponente DigCompEdu, kot je prikazano v nadaljevanju:  brskanje po spletu za izvedbo šolskih obveznosti/aktivnosti,  raba računalnikov na šoli za komunikacijo in sodelovanje,  raba računalnikov na šoli za individualno izdelavo domačih nalog,  brskanje, prenos ali ogled gradiv iz šolske spletne strani (ali šolskega učnega okolja),  raba računalnikov na šoli za spletni klepet,  raba računalnikov na šoli za ponavaljanje, utrjevanje znanja (tuji jeziki, matematika),  oddaja nalog in izdelkov na šolsko spletno stran, okolje,  raba digitalnih simulacij na šoli. Vprašanji številka 4 in 8 sodita v prvo komponento (digitalni viri). Vprašanji številka 1 in 2 sodita v drugo komponento (Poučevanje in učenje). Vprašanji številka 3 in 7 lahko uvrstimo v tretjo komponento (Preverjanje znanja), vprašanje številka 6 pa v četrto komponento kompetenčnega okvira DigCompEdu. Od tod sledi spodnja tabela, kjer je analiza OECD o opremljenosti šol po državah in regijah zapisana s stališča kompetenčnega okvira OECD. Tabela vsebuje podatke o odstotku 15-letnih učencev in dijakov iz različnih držav, ki na šolah vsaj enkrat na teden uporabljajo opremo IKT za namene, kot so zapisani v DigCompEdu kompetenčnem okviru. Projekt »IKT v pedagoških študijskih programih UL« sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. - 82 - Poročilo o izvedbi pilotne posodobitve poučevanja pri projektu »IKT v pedagoških študijskih programih UL« Država Digitalni viri Učenje in poučevanje Preverjanje znanja Opolnomočenje OECD Povprečje 18,6 % 41,9 % 21,7 % 17,8 % Avstralija 32,5 % 80,8 % 61,7 % 17,3 % Danska 41,1 % 80,8 % 60,7 % 30,7 % Estonija 12,5 % 28,9 % 11 % 12,4 % Finska 9,1 % 34,9 % 4,2 % 12,7 % Japonska 2,9 % 11,3 % 2,3 % 2,4 % Latvija 15,2 % 23,1 % 6,5 % 15 % Nizozemska 35,4 % 67,5 % 35,7 % 29,7 % Portugalska 18,8 % 38,1 % 10,4 % 15,1 % Tabela 11 Analiza OECD o opremljenosti šol po državah in regijah Predlog priporočil za opremljenost šol –kategorije IKT-infrastrukture in opreme Na osnovi pregledanih analiz in študij je IKT-infrastrukturo in opremo mogoče razdeliti na tri kategorije. Pri tem je smiselno vsako kategorijo opisati in ne priporočati konkretnih rešitev in produktov:  tehnologije za podporo pedagoškemu procesu v oblaku,  terminalne naprave in  omrežna infrastruktura ter povezljivost v internet. Za poenostavitev opisovanja kategorij je uporabljena vizualizacija svetovalnega podjetja Gartner, in sicer STM (Strategic Technology Map). STM je enostavna matrika, kjer je na navpični osi prikazana učinkovitost dela institucije (šole), na vodoravni pa učinkovitost dela zaposlenih (učiteljev, učencev). Projekt »IKT v pedagoških študijskih programih UL« sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. - 83 - Poročilo o izvedbi pilotne posodobitve poučevanja pri projektu »IKT v pedagoških študijskih programih UL« Slika 15 STM-matrika učinkovitosti organizacije in zaposlenih STM matrika lahko vodstvom šol olajša umestitev in razvrstitev opreme IKT v skladen, koherenten sistem. Ko pedagogi za potrebe izvedbe konkretnega inovativnega didaktičnega pristopa želijo pridobiti določeno IKT-opremo, je to v STM enostavno umestiti, hkrati pa v isto matriko dodati tudi morebitne druge tehnologije in infrastrukturo, ki je nujna za delovanje. Tehnologije v oblaku ‒ oblačno računalništvo Oblačno računalništvo je skupno ime za IKT-gradnike, ki so dostopni na internetu. Danes so skoraj vse aplikacije in digitalni učni viri (e-gradiva) dostopni prek interneta, pogosto je to tudi edina mogoča oblika dostopa. Oblačno računalništvo omogoča, da je do aplikacij, ki se jih uporablja v pedagoškem procesu, mogoče dostop od koderkoli, kadarkoli in tako rekoč s katerokoli terminalo opremo. Poznamo različne ravni in načine dostopa do aplikacij in storitev v oblaku. Najbolj pogosto je zagotavljanje programske opreme kot storitve v oblaku (SaaS – Software as a Service). Gre za kakršnokoli programsko opremo, ki je dostopna direktno prek spletnega brskalnika. Najbolj znani primeri so spletni dostop do e-pošte, e-bančništvo, tudi spletne učilnice šole pogosto uporabljajo v obliki SaaS. Projekt »IKT v pedagoških študijskih programih UL« sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. - 84 - Poročilo o izvedbi pilotne posodobitve poučevanja pri projektu »IKT v pedagoških študijskih programih UL« Platforme kot storitve v oblaku (Platform as a Service) so že vzpostavljeni strežniki z operacijskimi sistemi, ki so dostopni prek interneta. V tem primeru je mogoče prilagajati in spreminjati programsko opremo, ki teče na strežnikih, samih strežnikov in operacijskih sistemov pa ni mogoče spreminjati. Infrastruktura kot storitev v oblaku (IaaS) pa je storitev, v kateri uporabnik (šola) dobi virtualni strežnik, na katerega lahko namesti poljuben operacijski sistem in strežnik prilagodi svojim potrebam. Stporitev v tem primeru zagotavlja fizično infrastrukturo in zadostne vire (procesorsko moč, hrambo itn.) za delovanje. Pogosto se uporablja tudi okrajšava XaaS, kar pomeni »karkoli kot storitev v oblaku«. Primer ponudnika XaaS je Dropbox, ki uporabnikom ponuja prostor za shranjevanje podatkov na spletu. Poznamo različne vrste oblakov. Javni oblak (ang. public cloud) je namenjen najširšemu krogu uporabnikov (npr. Google). Pogosto ima institucija (šola) specifične zahteve, bodisi glede posebnih funkcionalnosti, zasebnosti, ali druge zahteve. V tem primeru se uporabi zasebni oblak (ang. private cloud – v praksi je to IaaS storitev). Ker se šole v specifikah praviloma ne razlikujejo preveč, lahko več šol uporablja skupni zasebni oblak (ang. Community Cloud). Tudi v sloveniji je šolam na voljo skupni zasebni oblak, z določenimi storitvami, ki jih ponuja Arnes. Storitve oblačnega računalništva uvrščamo v spodnji levi kvadrant STM-matrike. Terminalne naprave V pedagoškem procesu v osnovnih in srednjih šolah so vse bolj v uporabi digitalni učni viri, ki se predvajajo v spletnih učnih okoljih oziroma spletnih učilnicah. Oblačno računalništvo omogoča učiteljem in učencem, da dostopajo do virov od koderkoli in kadarkoli, proizvajalci opreme pa vse več pozornosti usmerjajo na ponudbo sodobnih terminalnih naprav, ki uporabnikom ponudijo najboljšo uporabniško izkušnjo v različnih situacijah. Pri tem so v zadnjem času najbolj pogosti prenosni računalniki, tablični računalniki in pametni telefoni. Analizirane institucije v izbranih državah EU za IKT podprt pedagoški proces (Kennisnet – Nizozemska, Hitsa – Finska) se strinjajo, da bi bila optimalna raba tistih terminalnih naprav, ki jih izberejo in uporabljajo učitelji in učenci tudi sicer, zunaj pedagoškega procesa. Pristop »uporabljaj lastno napravo« (Bring Your Own Device) sicer še ni zrel za razširjeno uvedbo, a se kljub temu v veliko primerih že izvaja. Pri izbiri terminalnih naprav za šole najbolj pogosto zasledimo dva kriterija (NAACE – Velika Britanija, Kennisnet – Nizozemska):  terminalne naprave naj zagotavljajo le najmanjši skupni imenovalec funkcionalnosti in ne nujno najboljše oziroma polne funkcionalnosti, saj  terminalne naprave morajo biti obvladljive. Uporaba naprav mora biti mogoča brez motenj v pedagoškem procesu. Projekt »IKT v pedagoških študijskih programih UL« sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. - 85 - Poročilo o izvedbi pilotne posodobitve poučevanja pri projektu »IKT v pedagoških študijskih programih UL« Izbira terminalnih naprav je odvisna tudi od množice drugih kriterijev in bi morala biti prepuščena šolam. Katere aplikacije, spletna učna okolja šola uporablja ali načrtuje, da jih bo uporabila? Kakšna e-gradiva uporabljajo ali so v načrtu? V praksi se lahko zgodi, da nekaterih vsebin na izbranih terminalnih napravah ni mogoče uporabljati. Najbolj pogost primer je uporaba tablic, ki ne podpirajo predvajanja učnih gradnikov, izdelanih s programsko opremo določenega komercialnega ponudnika, medtem ko učitelji sicer na navadnih računanikih najbolj pogosto uporabljajo kakovostna e-gradiva založnika, ki jih ponuja prav na tej programski opremi. Tu gre za možnost upravljanj terminalnih naprav, trendi (Microsoft, Google) pa gredo v smeri razvoja platform za upravljanje mobilnih naprav (Mobile Device Management – MDM), kar pomeni, da bo v prihodnje učitelj tisti, ki bo za vse učence, ne glede na proizvajlca ali tip naprave, lahko zagotovil deljenje vsebin in aplikacij za izvedbo pedagoškega procesa, pri tem pa bo imelo ključno vlogo oblačno računalništvo. Javne agencije, ki v različnih državah EU šolam nudijo podporo pri izvedbi nakupov opreme IKT (NAACE, KENNISNET), svarijo pred pretirano standardizacijo in poenotenjem, ko gre za terminalno opremo. Izkušnje so pokazale tendenco izvajanja javnih naročil velike količine enake terminalne opreme z enako konfiguracijo za vse šole, ki pa na samih šolah nato sploh ni bila uporabljena ali pa je bilo zadovoljstvo uporabnikov zelo nizko. Skupni postopki nabave terminalne opreme so smiselni, kadar obstajajo skupne zahteve šol. Terminalne naprave v STM-matriki uvrščamo v spodnji levi ali desni kvadrant. Omrežna infrastruktura in povezljivost v internet Omrežno infrastrukturo sestavljajo tri komponente:  Profesionalno vzpostavljeno fizično lokalno omrežje (LAN) na šoli s priključki v vseh prostorih šole, kjer se kakorkoli izvaja učni ali delovni proces.  Profesionalno nameščeno brezžično omrežje (WiFi), ki je skalirano na predvideno število uporabnikov in naprav z zadosti močnim signalom kjerkoli v šolskih prostorih (in šolski okolici).  Internetna širokopasovna povezljivost z zadostno kapaciteto za zanesljiv dostop do interneta iz notranje omrežne infrastrukture (LAN in WiFi) šole. Pri namestitvah fizičnih lokalnih omrežij je pripročena izbira vodnikov in pripadajoče opreme, ki omogoča prenos višjih hitrosti, kot so na voljo danes. Življenjska doba vodnikov je lahko tudi 15 let, zato je smiselno vzpostaviti omrežje, ki ga bo čim bolj enostavno in poceni nadgrajevati. Vzpostavitev brezžičnega omrežja obsega načrtovanje (pregled vseh prostorov in meritve), namestitev dostopnih točk in nadzora brezžičnega omrežja. Naj omenimo, da že danes obstajajo oblačni ponudniki WiFi omrežij in pripadajočih storitev. Ponudnik izdela načrt, namesti svojo opremo in zagotavlja dostop do interneta, šola pa plačuje najemnino za opremo. Projekt »IKT v pedagoških študijskih programih UL« sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. - 86 - Poročilo o izvedbi pilotne posodobitve poučevanja pri projektu »IKT v pedagoških študijskih programih UL« Če smo pri terminalnih napravah zasledili nasprotovanje skupnim javnim naročilom za več šol hkrati, pa je pri omrežni infrastrukturi obratno. Tu se priporočajo skupne, enake zahteve za vse šole. Omrežno infrastrukturo uvrščamo v spodnji levi kvadrant STM-matrike. Samoevalvacija stopnje digitaliziranosti šole Že v okviru analize stanja po posameznih državah smo omenili primere dobre prakse in iniciative, ki so vodili do priprave samoocenjevalnih vprašalnikov, s katerimi lahko vsaka šola oceni stopnjo digitalizacije ter identificira svoje pomanjkljivosti in prednosti. V nadaljevanju je predstavljen primer vprašanj za samoevalvacijo šol (povzeto po: »GUIDELINES ON THE MANAGEMENT AND USAGE of ict IN PUBLIC SCHOOLS IN GAUTENG; Department of Education, South Africa«):  št. minut na učenca na računalniku na dan;  št. minut na učitelja na računalniku na dan;  šola ima IKT koordinatorja;  šola ima načrt uvajanja IKT za potrebe pedagoškega procesa;  šola ima dostop do interneta v vseh prostorih, kjer se izvaja pedagoški proces;  šola ima zagotovljeno podporo za opremo IKT;  samoocena zadovoljstva pedagogov. Na osnovi predstavljenih in še nekaterih drugih indikatorjev šola lahko določi svojo skupno oceno in oceno po posameznih dimenzijah ter jo primerja z vnaprej določeno idealno ali ciljno oceno ter tako identificira svoje prednosti in slabosti. 7. Viri [1.] DIGITAL AGENDA FOR THE NETHERLANDS; INNOVATION, TRUST, ACCELERATION; The Ministry of Economic Affairs, Regulatory Reform and ICT Policy Department; 2016. [2.] Education and Training Monitor 2016 Netherlands; EU, 2016. [3.] Technology compass for education - How smart ICT prepares our students for the future; Kennisnet Trend Report 2016-2017. [4.] Digital strategy for schools 2015 - 2020; Department of education and skills, Ireland, 2015. [5.] Digital strategy action plan 2017; Department of education and skills, Ireland; 2017. [6.] Smart School = smart Economy; Department of education and skills, Ireland; 2009. [7.] ICT in Schools Inspectorate Evaluation Studies; Department of education and skills, Ireland; 2009. [8.] ICT in primary education - analytical survey; UNESCO Institute for Information Technologies in Education; 2014. [9.] Survey of Schools: ICT in Education; BENCHMARKING ACCESS, USE AND ATTITUDES TO TECHNOLOGY IN EUROPE’S SCHOOLS; European Schoolnet; 2014. Projekt »IKT v pedagoških študijskih programih UL« sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. - 87 - Poročilo o izvedbi pilotne posodobitve poučevanja pri projektu »IKT v pedagoških študijskih programih UL« [10.] IFLA School Library Guidelines; International Federation of Library Associations and Institutions; 2015. [11.] Four in Balance Monitor 2015 - Use and benefits of ICT in education; Kennisnet; 2015. [12.] Safety Advice Note – SAN (G) 8: ICT Safety in Schools; Cumbria County Council; 2015. [13.] Denmark Country Report on ICT in Education; EUN; 2017. [14.] Finland Country Report on ICT in Education; EUN; 2017. [15.] Estonia Country Report on ICT in Education; EUN; 2015. [16.] ICT in Finnish education and ICT education in Finland; TOMI JAAKKOLA, Centre for Learning Research University of Turku; Finland; 2015. [17.] Cloud computing services: Guidance for school leaders, school staff and governing bodies; Department of Education UK; 2017. [18.] School ICT Infrastructure: Requirements for Teaching Computing; A Computing at School (CAS) Whitepaper By Brian Lockwood and Richard Cornell; September 2013. [19.] INFORMATION AND COMMUNICATION TECHNOLOGY (ICT) FOR INCLUSION; Zuzana Kaprová; Czech Republic 2015. [20.] A Strategy to Improve The Usage of ICT in The Kingdom of Saudi Arabia Primary School; Neville Williams, Gafar Almalki; (IJACSA) International Journal of Advanced Computer Science and Applications, Vol. 3, No. 10, 2012. [21.] ETUCE Practical Guidelines on How to Prevent Early School Leaving through the Use of ICT in Education; www.elfe-eu.net; 2014. [22.] Review of the Italian Strategy for Digital Schools; Francesco Avvisati, Sara Hennessy, Robert B. Kozma and Stéphan Vincent-Lancrin; OECD 2013. [23.] Mindarie Primary School: ICT Acceptable Use Policy and Electronic Communications Guidelines; USA; 2016. [24.] Bring Your Own Device FOR SCHOOLS: Technical advice for school leaders and IT administrators; EUN 2016. [25.] Educational Outcomes and Research from 1:1 Computing Settings; The Journal of Technology, Learning, and Assessment; Volume 9, Number 1 · January 2010. [26.] OECD Report: Students, Computers and Learning - Making the Connection, 2015 DOI: http://dx.doi.org/10.1787/9789264239555-en; (https://read.oecd-ilibrary.org/education/students-computers-and-learning_9789264239555-en) [27.] The 2AgePro Consortium. (2009). Common ICT tools used in teachers’ daily work: Current state description. Oulu, Finland: University of Oulu, Learning and Research Services, http://www.2agepro.psy.lmu.de Projekt »IKT v pedagoških študijskih programih UL« sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. - 88 -