Poštnina plačana v gotovini.
Izhaja vsak petek.
Leto VIII. št. 11.
Uredništvo: Ljubljana, Tyrševa cesta št. 17
Naročnina četrtletno 15 din za pol leta 30 din za vse leto 60 din Posamezne številke 1.50 din
V	zamejstvo celoletna naročnina 90 din
Ljubljana, 1?. niarca 1939
mrsm
i_______j
Upravništvo: Ljubljana, Tyrševa cesta 17 Poštnočekovni račun:
Ljubljana št. 16.176 Rokopisov ne vračamo Oglasi po tarifu
Tiska Zadružna tiskarna (M. Blejec) v Ljubljani
Pripombe k slovenskemu političnemu programu
2. Jasnosti nam je treba v načelnih vprašanjih.
Marsikomu sc »prerekanje«, ali smo en narod ali trije, zdi odveč, važnejše se mn zdi vprašanje, po kateri poti izvedemo dejansko enakopravnost Slovencev in Hrvatov is Srbi v tej državi. Morda l)o to »prerekanje« polagoma res postalo nepotrebno, ker vidimo, kako postaja integralno jugo-slovenstvo pravi zgodovinski anahronizem in se ruši zaradi svoje neživi jen jskosti in svojega notranjega protislovja samo v sebi. Vendar ob stališču do njega spoznaš, koliko kdo misli resno in pošteno z narodnim sporazumom pri nas in z enakopravnostjo vseh treh državnih narodov. Unitaristično jugoslovenstvo postaja danes vedno očitneje samo še ideološko sredstvo za vzdrževanje in opravičevanje Vladnih sestavov, ki so po svoji zamisli centralistični. Centralizem stoji in pade z unitaristično in h ege mo n.is tič n o idejo velikosrb-stva, ki je v stvari identična z jugoslovenskim integralizmom. Zato se bo vsak centralistični pro gram in sestav krčevito oklepal jugoslovenske unitaristične misli. Kdor ni očitno prelomil z njim. mu ne moremo zaupati, da resno misli na ureditev države po volji 'ljudstva in narodov. Gotovo je nekaj tragike v položa ju, v katerem se nahaja marsikateri slovenski naprednjak, ki je jugoslovenstvo naravnost istil z državno mislijo in danes vidi. kuko se oib trdili življenjskih dejstvih ruši ideološka stavba n jegovega nacionalizma. A trdovratno vztrajanje v zmoti nikomur ne koristi. Polagoma prihaja spoznanje tudi v te vrste, in zato smemo upati, da se nazadnje le najde neka osnova, na kateri «e bodo našli vsi narodno in demokratično čuteči Slovenci. Zgodovinsko nalogo bo izpolnila in na vse strani razčistila položaj tista politična skupina, ki se 'bo postavila z vso jasnostjo na stališče, da smo Slovenci narod v polnem pomenu besede in da je naša dolžnost, da si izbojujemo vse pogoje in vsa poroštva za svoboden razvoj, skupina, ki bos tega vidika urejevala
£
svoj odnos do države in prelomila na vsej črti s kompromisarsko taktiko, ki ostaja povsod na pol poti. Vsaka nejasna, vijugasta politika dela v roke samo tistim, ki iz prozornih namenov zavlačujejo odločno in dokončno rešitev naših notranje političnih vprašanj. Čas bi že bil, da nehamo z igračkanjem in preobračanjem političnih pojmov, tudi :>ojma narod. Ali naj mi Hrvatom dokazujemo, .taj so, ali je slovensko ljudstvo kdaj koga vpra-šalo, če ima nas Slovence za narod, ali nas nima, ali nemara srbsko ljudstvo potrebuje v tem oziru pouka? Kdor je demokrat, torej ljudsko voljo spoštuje, kdor priznava obstoj hrvaškega vprašanja in potrebo po sporazumu med Srbi, Hrvati in Slovenci, kdor priznava pravico Slovencev in Hrvatov do enakopravnosti v državi, ta se je dejansko že odločil, naj torej še ima pogum, izvajati zadnje zaključke iz svoje odločitve. Unitaristična ideja je zadnja bilka, za katero se love centralisti, ona jim bo služila kot moralno opravičilo za zadnji odpor, za zadnjo igro z usodo države.
Krčevito vztrajanje pri unitaristični misli je sumljivo znamenje, da se neki skupini hoče diktatorske oblasti. Taka skupina se v današnjem položaju že sama po sebi izključuje iz slovenske narodno politične skupnosti. Le peščica meščanskih ljudi in nekaj mladine se danes očitno ogreva z.a nasilne načine pri reševanju naših velikih notranje političnih vprašanj. Slepi so za politična dejstva, ki se danes še ne zavedajo, da bi vsak poskus v tej smeri pomenil v pravem pomenu besede igro z obsto jem države in bi nas moral spraviti brezpogojno pod varuštvo tuje sile. Le ena pot je za ozdravljenje razmer v državi in za okre-itev državne misli: to je ureditev države po volji judstva v medsebojnem sporazumu narodov. Kdor danes v tem položaju ljuJbimkuje s fašizmom katere koli oblike, ta ima svoje račune, če ni popoln politični otrok, ta ne misli na državo, še manj pa na svoj narod.
fi
Nedoslednosti
»Obzor« od zadnje sobote prinaša daljši sestavek o slovenski politiki. Ta sestavek je ta'ko čudna mešanica dejstev, domnev in posploševanj, da ne le ne daje o naših političnih prizadevanjih samo deloma pravilne slike, ampak da je vsa slika dejansko spačena.
Politika nekaterih slovenskih ljudi, zlasti jugo-sloyenov iz Slovenije, je res včasih kazala črnine oblike. Posebno tisto trajno iskanje zavezništva pri skrbski hstrankah zoper drugo ali druge do-mčae je postavilo vso slovensko politiko po pravici v dokaj čudno luč. Zato so tako politiko vsi pravi Slvenci zmeraj in dosledno odklanjali. Tmeli so jo tudi le bolj za izraz narodne politične taktike, kakor za poskus stvarne slovenske politike. Toda izvajati iz tega, da hočejo Slovenci ostati pri sedanjem političnem ustroju države, to je pri centralizmu, pri čemer bi bili še nekaki preužitkarji i ?r^sko"hrvaškem sporu, je pa že hud nesmisel. Le kalko naj bi bil kateri koli pošten Slovenec za sestav ki jemlje njegovi domovini % milijard na leto! Sicer bo pa »Obzor« sam lahko ugotovil, kako je s tem preužitkom Slovencev ob srbsko-hrvaškem sporu, če bo še enkrat prebral in primerjal številke in dejstva, ki jih je sedaj po Sto-jachnovijevem padcu sam priobčil. Videl bo iz njih, da so Slovenci odrezali v celoti mnogo, pa še prav zelo mnogo slabše od Hrvatov, pa če so se še tako družili s srbskimi strankami in če so se n j ih ni zastopniki še toliko ponujali po belgrajskili ministrstvih. Upamo torej, da bo že kedaj sleherni človek sprevidel, da Slovenci ne samo ne moremo imeti nobene koristi od srbsko-hrvaškega spora, ampak da je tudi dejansko nismo imeli, pač pa samo velikansko, koma jpopravljivo škodo.
Če nam »Obzor« našteva, kaj smo vse dobili v
Jugoslaviji, kakor vseučilišče in akademijo, tedaj moramo na to samo reči, da smo prvič eno kot drugo ze svoje dni v Ljubljani imeli, da nam je oboje vzel nemško-av.strijski centralizem, in da smo si. ko smo tuje gospodstvo odvrgli, vse te reči SDet stimi ustanovili. Pripomniti moramo tudi, da se niti vseučilišče niti akademija ne moreta razvijati, kako rbi se lahko, da nima celo niti prvo še danes svojega poslopja, in da se nahajajo zaradi tega na primer kemični laboratoriji v vlažnih, nezdravih kleteh neke stare srednje šole, — to pa vse zato, ker ne smemo zaradi jugoslovenskega centralizma razpolagati s svojim denarjem za svoje potrebe sami. In ta pridobitev se utegne tudi »Ob-zoru« zazdeti še manjša, če primerja zneske, ki Jih je ne samo belgrajsko, ampak tudi zagrebško vseučilišče prejelo v zadnjih dvajsetih letih z zneski, ki jih je prejelo ljubljansko. Sicer pa, da Obrnemo stvar: tudi zagrebško vseučilišče je dobilo na primer medicinsko fakulteto šele po'koncu voj ne m po vojni, pa je ne bodo šteli zaradi tega kot nekakšno posebno pridobitev, zaradi katere bi bilo treba trobiti jugoslovenarstvu slavo. Vsaj mi mislimo tako, tein bolj, ker so si jo Hrvatje naredili iz svojega denarja.
Skratka, naj bi že »Obzor« kedaj prenehal z jugoslovanskim nacionalnim naukom, kakor da bi morali biti za vse. kar imamo, hvaležni jugoslo-venskemu nacionalstvu in njegovemu centralizmu. ki nam ne le ni nič dajal, ampak samo jemal.
I a tudi sploh na j bi se še kedaj prenehalo fisto primerjanje z razmerami v Avstriji, a najmanj je treba, da bi prihajal z njimi za jugoslovenskimi se hrvaški list. Mi ravno z razmerami v Avstriji nism o bili zadovoljni in zato smo bili zoper to državo. aZ novo smo bili pa samo, ker smo priča-
kovali, da nam bo bolje v njej, ker smo po pravici upali, da bo to tudi naša država, država enakopravnosti, v kateri ne bo treba šteti pravice za milost in jo še povrh preplačevati. Za enakopravnost pa nam ni treba in tudi ne bomo nikomur hvaležni, kajti pravica nam gre zaradi pravice, im kdor nam jo odreka je naš sovražnik. Saj gre tudi Srbom v tej državi bolje, kakor jim je šlo pod Turško, pa še nismo nikjer brali, da bi bili zato na primer Hrvatom ali Rusom posebno hvaležni, čeprav so jim zlasti drugi odločilno pomagali pri osvoboditvi.
Naravnost neslano pa je, če prihaja »Obzor« spet s Pokojninskim zavodom, češ da se ta pripravlja, da spet sprejema v svoje blagajne za pet let denar hrvaških zasebnih nameščencev iz Dalmacije in če še vprašuje: »Kaj bi rekla Ljubljana, če bi zahtevali Hrvatje, da se na primer Štajerci in Prekmurci zavarujejo v Zagrebu?«
Že nekoč je »Obzor« načel to vprašanje in že takrat smo mu stvar pojasnili, razločno in načelno: Nam ni za to, da bi imeli hrvaške nameščence zavarovane v Ljubljani, prav tako pa tudi ine maramo, da bi bili naši delavci zavarovani v Zagrebu. Naj se torej izvede ločitev čim prej in čim bolj do kraja, edino da — na obeh straneh. Toda »Obzor« se sicer vznemirja, ker je Dalmacija podvržena pokojninskemu zavarovanju v Ljubljani, ne zine pa besede, da je vsa Slovenija podrejena glede delavskega zavarovanja Zagrebu. In pri tem smo že takrat opozorili in opozarjamo danes spet na velikansko razliko, ki je med zavarovanjem Dalmacije v Ljubljani in Slovenije v Zagrebu. Kajti medtem ko ljubljanski Pokojninski zavod strogo in dosledno gleda na to, da se porabi denar dalmatinskih zavarovancev v Dalmaciji, gleda Osrednji urad za zavarovainje delavcev v Zagrebu pred vsem na to, da zida in porabi čim več slovenskega denarja za razne bolj ali manj potrebne stavbe na llrvaškem. A razen tega morajo slovenski delavci podpirati še razne pasivne urade na jugu.
In tako je odgovor na »Obzorovo« vprašanje čudovito pripraven: Mi bi rekli, da bi ne biloprav, če bi Hrvatje zahtevali, da se Štajerci in rrek-mrci zavarujejo v Zagrebu, kakor nam tudi ni prav, da so danes slovenski delavci ne samo iz Prekmurja in Štajerske, ampak iz vse Slovenije zavarovani v Zagrebu. In še to bi dostavili, naj j Obzor« predvsem graja, da dela zagrebški Osrednji urad tako centralistično z našim denarjem, vreden se bo spet zaletaval v Pokojninski zavod, ki tako ne dela. Sicer naj pa »Obzor« pobija raje centralizem v načelu, ne pa da bi ga puščal v miru tam, kjer je LIrvatom koristen, kajti na ta način ga samo krepi. Ko bo kedaj centralizem v načelu in dokončno odpravljen, tedaj tako ne 'bo več Pokojninski zavod v Ljubljani posloval za Dalmacijo, a seveda prav tako ne zagrebški Osrednji urad za Slovenijo. In »Obzor« ve, da bo to samo nam v korist.
Že celo pa velja isto za najvišje sodišče, ki se nahaja za Slovenijo in Dalmacijo v Zagrebu, torej hrvaškem mestu, četudi ima % slovenskih zadev. Če je kak Slovenec govoril o tem, da naj bi bilo tudi najvišje sodišče za Dalmacijo v Ljubljani, je pri tem gotovo izhajal iz dejstva, da je bilo pravosodje Slovenije in Dalmacije zaradi enakosti pravnega sestava združeno. Dokler pa je združeno, naj se pač ravna manjšina po večini, ne pa narobe, kakor je to danes. A seveda nima noben Slovenec nič zoper to, če se za Dalmatince osjiuje posebno najvišje sodišče.
Popolnoma se pa ujemamo z »Obzorom«,^ da pošten in resničen sporazum med Hrvati in Srbi ne more biti Slovencem v škodo. Kajti tak sporazum more sloneti samo na enakopravnosti, oh katere pomanjkanju prav mi Slovenci največ trpimo. Že zaradi svoje lastne koristi moramo biti m smo za tak sporazum. Če se pa »Obzoru« zdi, da kak slovenski politik drugače dela tedaj je to ali nesporazum, ali pa gre za človeka, ki iz različnih sebičnih nagibov vodi protislovensko politiko.
Opazovalec
Konec slovanske države
Človek sicer komaj ne more verjeti, preveč se vse upira njegovemu čustvu in razumu. Vendar je trda resnica: 15. letošnjega marca je bilo konec samostojne češko^slovtiške republike.
Danes ne moremo obravnavati vzrokov, ki so privedli do tako strašnega poloma. Gotovo je, Čehi niso bili brez krivde, in kolikor nam je bilo dano, smo zmeraj kazali na usodno pot, ki je šla češka
Eolitika po njej. A prav tako je gotovo, da je bila rivda Slovakov v teh zadnjih dneh še večja.
Kajti naj je že bilo prej razmerje med Češko in Slovaško kakršno koli, o enem ne gre dvomiti, da je postalo po doseženi avtonomiji tudi za Slovake znosno, in da bi se bile dale še ostale nevšečnosti in pomanjkljivosti na cenejši način izravnati.
A še bolj velja to za Podkarpatske Ruse, kolikor Je sploh pri njih štela ljudska volja, kolikor ni bil njihov voditelj že od vsega začetka postavljen od tujih sil.
Toda voditeljema Slovaške in Podkarpatske Rusije, monsignoru Tisu in monsignoru Vološinu, to ni bilo dovolj. Delala sta dalje za samostojnost svojih narodov tako, da sta to samostojnost ponudila tujcu. In tujec jo je vzel — zakaj je ne bi!
Kako je bilo vse to mogoče,
Ko razmišlqamo ob delu teh voditeljev, nam prihaja šiloma na misel opomin velikega hrvaškega škofa šariča, ki ga je napisal pred dobrima dvema mesecema v sestavku zoper katoliške politične stranke. Z vso obzirnostjo, a s preroško jasnovidnostjo je svaril: S te strani gledamo tudi zelo skeptično na slovaške ministre-inonsignorje in na njihno celostno vladavino. Prihodnost bo izrekla o tem svojo sodbo.«
Hitro je prišla ta prihodnost in v dveh mesecih že se je spremenila v preteklost. Sodba pa pravi, da sta dva naroda zgubila svobodo, ker njihno vodstvo ni bilo dobro.
Gospoda rst v o m o 11 o p o! n e in železniške upra\e
V	naslednjem hočemo podati neka j dejstev in številk iz gospodarstva naših monopolov in železnic. Posnete so deloma Lz »Hrvatskega dnevnika in »Obzora«, večinoma pa so našim bralcem že tako znane iz naših prejšnjih sestavkov.
*
Posebno poglavje v našem centralizmu tvori monopolna uprava. Za organizacijo te uprave je še zmeraj odločilna naredba o samostojni monopolni upravi kraljevine Srbije iz lcia 1895. Po uradnih podatkih je imela' država od leta 1924. do leta 1957. čistega dohodka od monopolov 21 milijard 607,000.000 dinarjev. Leta 1956. je imela država od monopolov dohodkov: iz Slovenije 174 milijonov dinarjev, iz Hrvaške 557,800.000. iz Dalmacije 57,500.000, iz Bosne 194,500.000, iz Vojvo-die 158.500.000, iz Srbije 500,000.000, iz Južne
Sr-
Vsak zaveden Slovenec naj bo naročnik „Slo\en:je“!
bije in Saindžaka 185,000.000, iz Črne gore 17 milijonov. Vseh uradnikov monopolske uprave je 945. Od načelnikov so 4 Srbi, 1 Hrvat, noben Slovenec. Od načelnikov odsekov jih je 15 Srbov, 2 Hrvata, 1 Slovenec, 2 Rusa, 2 mohamedanca. Od načelnikov tobačnih postaj je 29 Srbov, 4 Hrvatje, noben Slovenec. Upravnik monopolov pa je bil sploh zmeraj Srbijanec.
Ravno narobe, kakor so prihajali monopolni upravi dohodki., je ta delila investicijske kredite. Od leta 1919 do 1957. je na primer investirala v vsej državi 254 milijonov dinarjev. Od teh jih je prišlo na Slovenijo 2,100.000, na Srbijo 151 milijonov 500.000 in še na samo Črno goro 48,100.000. Stojadinovičeva vlada je imela tudi. pripravljen načrt, po katerem bi se moralo investirati v stavbe do leta 1940. še nadaljnjih 150,900.000 dinarjev. Za. Sloveni jo ni bilo namenjeno nič, saj se je celo začelo z likvidacijo tobačne tovarne v Ljubljani. Zato 'bi pa dobila Srbija sama skoraj ves znesek, namreč 105,900.000 dinarjev.
Slovenske železnice so preobremenjene, imajo premalo osebja, ki je zaradi tega tudi preobremenjeno. Dajejo pa državi vsega skupaj eno četrtino dohodka (24.5 %). Treba bi bilo obnoviti stare, naredili nove proge, nastaviti več osebja. Dobršen del naših brezposelnih (9200) bi prišel takoj do kruha, če bi se s popoln ilo osebje v tistem razmerju glede na dohodek, kakor ga ima belgraj-sko ravnateljstvo. A še več, če bi se delale nove proge, ki bi bile povrh še pri nas donosne.
Od leta 1920. do 1955. je bilo na rej en ih v vsej državi novih železniških prog za 5.577,000.000 dinarjev. Od tega zneska je odpadlo na Srbijo 2 milijardi 852,000.000 din, na Hrvaško in Dalmacijo 229 milijonov, na Bosno 142 milijonov, na Vojvodino 85 milijonov, a na Slovenijo samo 69 milijonov dinarjev. Pri tem pa še ni upoštevan znesek 250 milijonov za dvojni tir iz Belgrada v Novsko in iz Belgrada v Veliko Piano. Slovenija, ki daje nad 24 odstotkov dohodka, je dobila torej samo za 1.9% novih prog. Pri. tem pa je potrebno pokazati še na dejstvo, da so skoraj vse nove železniške proge v Srbiji pasivne, da torej z gospodarskega stališča niso bile potrebne.
Kljub temu pa so delale prejšnje vladavine dalje po istih načinih in ne glede na gospodarsko in finančno smotrnost. V delu .se nahaja sedaj železniških prog za vsega 997 milijonov dinarjev, od tega v Srbiji za 220', na Hrvaškem za 102, v Bosni za 557. v Črni gori za 90, a v Sloveniji za 48 milijonov. Še neugodnejši za Slovenijo so pa načrti za nadaljnje železniške proge, za katere je predvidenih 5.045,000.000 dinarjev. Od tega pride na Srbi jo 1.725,000.000, na Bosno 1.045,000.000, na Hrvaško in Dalmacijo 250 milijonov, a na Slovenijo 120 milijonov dinarjev.
Odveč je še pripominjati, da je osebje razvrščeno po istem ključu. Pri železniški generalni direkci ji je generalni direktor Srb. od dveh pomočnikov je eden Srb, drugi posrbljen Slovenec, od 8 načelnikov jih je 7 Srbov in I Jud. Oddelek za nove železnice ima istega generalnega direktorja, načelnik in 7 šefov oddelkov so sami Srbi. od kakih 850 nameščencev pa jih je 600 Srbov. 80 Rusov, 40 Slovencev, 100 muslimanov, 50 Nemcev, Madžarov in Čehov i.n 5 Hrvatov.
Dr. J os. Regali:
Ob dvajsetletnici slovenske „Narodne galerije"
(Nadaljevanje.)
Sploh naj bi pazili pri nas tudi ljudje, ki prirejajo umetnostne razstave, ki se v zadnjih letih innože kot gobe po dežju, da bi stopile pred javnost le zrele umetnine, ne pa nezreli sadovi, ki ljudstvo odbijajo, namesto da bi ga pridobivali.
•
.. ker snujejo sedaj slovensko »Narodno galerijo« in hočejo postaviti slovenski »Umetnostni dom« — če bo res imel tudi pravo zunanjo obliko, je v skrbeli mnogo ljudi, ki jim slovenska kultura ni ne pridobitni vir, ne osebna domišljavost in napuh — se bodo odprla za slovensko »Narodno galerijo« nova osnovna vprašnja. Ker bo precej že sedaj v galerijski zbirki obešenih stvari moralo biti prenesenih v ;Moderno galerijo«, bo treba zbirko »Narodne galerije« vnovič od tal preurediti. Če bodo prišle v »Moderno galerijo« vse stvari od bratov Šubicev ali pa od Janeza Wolfu naprej, bo v Narodni galeriji postalo sedem dvoran praznih. Je bo treba napolniti z umetninami iz starejših časov. Prirediti bo mogoče oddelke za gotiko, re-nesancoin 16. stoletje in pa izpopolniti barok. Mogoče bi potem naredili »dvorano slovenskih madon«, »Kavčičev kabinet« in »dvorano krajinarjev iz srede 19. stoletja«, s čimer bi »Narodna galerija« mnogo pridobila na kakovosti. Vsekakor pa bodo potrebne spet prezidave v »Narodnem domu«
in bo treba tudi srednji veliki dvorani dati drugačno arhitektonsko obliko! 1rebu bo pa, da pravi ljudje, ki imajo resnično razumevanje, voljo in pa tudi sposobnost za delo, stvar vzamejo v roke! Mogoče bi obenem, čeprav bi potem, če bi »Moderna galerija« prevzela stvari iz sedanje zbirke »Narodne galerije«, ne manjkalo prostora, vendarle kazalo takoj napraviti prizidek na severni strani »Narodnega doma«, tako da bi pridobili vsaj še tri razstavne prostore. Za vse to je pa tretja premišljenega načrta in se ne sme delati tja v en dun in vse prepuščati slučaju!
Moj binkoštni načrt iz leta 1950. bi seveda pri novi ureditvi slovenske »Narodne galerije« glede razdelitve prostora ne štel, ker bi odpadlo pet oddelkov, in sicer dvorana Wolfa, Šubicev in njih kroga, dvorana Petkovška, Ažbeta in drugih, obe dvorani slovenskega impresionizma in pa dvorana najmodernejšega slikarstva. Bolj pametno bi pa bilo, če bi začela »Moderna galerija« šele z impresionizmom in bi odpadli v »Narodni galeriji« samo trije oddelki iz mojega binkoštnega načrta iz leta 1950., in sicer obe. dvorani za impresionizem in pa dvorana za najmodernejše slikarstvo. Pač pa se mi zdi. da bi morali oddelki sami, kakor sem jih naštel v svoje mnačrtu, ostati, bi moralo vanje priti gradivo, ki sem ga namenil za posamezne oddelke ter bi bilo trelui to gradivo še dopolniti. Na hodnikih vrh glavnega stopnišča bi postavili slovensko kiparstvo iz preteklih časov, antično skulpturo bi pa morali spraviti kam drugam. V prvi dvorani proti Tomanovi ulici, ki sem jo v svojem načrtu namenil za renesanco, bi bila gotika, nato renesanca, v južni ogelni dvorani ob Tomanovi ulici pa stvari iz 16. stoletja, nato pa takoj »dvorana slovenskih madon«. Baročni od-
Modno- Ua^o
Nogavci, rokavice, vsakovrstno damsko in moško perilo, žepni robci, brisače, ščetke, krojaške in šiviljske: potrebščine kupite
najugodneje pri
BetdUtc, £(uMiana
ob vodi, blizu Prešernovega spomenika
Osnutki za slike iz zgodovine Slovencev
Banska uprava v Ljubljani namerava okrasiti dvorano v ljubljanski banski palači s slikami iz slovenske zgodovine. Osnutki za te slike so sedaj razstavljeni v ljubljanskem umetnostnem paviljonu. Ker gre za večje umetnostno naročilo iz javnega denarja, je treba, da zapišemo nekaj besed. Konkurence za te slike so se smeli udeležiti le udje »Društva slovenskih likovnih (prav: oblikujočih) umetnikov«, tako da je bilo precejšnjemu številu slovenskih resničnih umetnikov že vnaprej onemogočeno, da bi se potegovali za to naročilo. Gre pa za prave historične slike in, ki naj bi dekorativno vplivale v prostoru, zu katerega so na-“jenjene. Misel, da bi bilo v banski palači nekaj slik iz slovenske zgodovine, .sama na sebi ni na-pačim, treba pa bi bilo., da bi slike tudi namenu v resnici odgovarjale. Razstavljenih je deset osnutkov. od katerih je sedem odkupljenih, trije pa ne. Bred vsem je treba ugotoviti, da noben izmed razstavljenih osnutkov 'nima bistvenih lastnosti historičnega slikarstva, ne v smislu historičnega slikarstva iz renesance, ko je ta veja slikarstva začela rasti, ne iz poznejših dob, ko je postalo historično slikarstvo teatralno (David) in ne iz polpretekle dobe pred impresionizmom, ko je historično slikarstvo stremelo za. zgodovinsko resničnostjo in živahno kompozicijo. Če ne drugega, mora slikarija, ki hoče podati prizore iz zgodo-vine, vplivati, s predmetom, ki ga predstavlja, mera padajati zgodbo oprijemljivo in se ne srne ukvarjati le z barvnimi in svetlobnimi vprašanji brez ozira na predmet. Historično slikarstvo ni čisto slikarska zadeva, ampak ga mora voditi tudi pripovedna moč. Zato je z impresionizmom historično slikarstvo takorekoč prenehalo in je z impresionističnimi. ekspresionističnimi ali pa s sredstvi »nove stvarnosti« nemogoče ustvariti dobro »historično« sliko. Historične slike morajo razodevati slvesno razpoloženje in imeti dramatičen zalet v ustavi. Teh sestavin pa nima tudi ne osnutek slikarja A. C.. Kosa, ki ga je razsodišče nagradile s prvim odkupom in bo menda tudi izvršen, čeprav je ta osnutek, gledan iz čisto slikarskih vidiki) v. med najboljšimi, kar jih je razstavljenih. »Vstoličcnje koroških vojvod« nima niti vseh po izročilu podanih predmetov, iz njega ne diha slo-
delki bi potem bili še ob Bleiweisovi cesti ter bi bili skupaj z »dvorano madon«, namesto treh štirji, v veliki srednji dvorani bi pa bile v prvem delu \Volfove stvari, stvari bratov Šubicev in njihovega kroga, v drugem delu pa še Petkovškove, Ažbe-love, Pranketove in kobiličine slike. »Kavčičev kabinet« ob Bleiweisovi cesti bi imel lahko dve okni, dvorana krajinarjev iz srede 19. stoletja, prav tako pa bi tudi biedermajerska dvorana (Langus, Tominec, Stroj itd.) imela večji obseg kot sem si ga predstavljal leta 1950. Oddelek za »umetnostno posest« bi ostal tam, 'kamor sem ga postavil
v načrtu iz leta 1950. ter bi bil lahko v dveh dvoranah ali pa bi napravili iz dveh dvoran eno veliko. Za sedanjo veliko srednjo dvorano, ki bi jo bilo treba predelati in napraviti v nji vmesni stekleni strop, bi bilo za oba oddelka, to je za skupino Janeza Wolfa in bratov Šubicev in pa za skupino Petkovška, Ažbeta, Franketa in Kobilčeve, pridobiti nekaj več stvari, kot sem jih namenil za ta dva oddelka v svojem načrtu iz leta 1950. (26 + 20 slik) ali pa bi morali obesiti vanja stvari večje oblike, da ne bi bila preprazna. Južni del velike srednje dvorane, ki bi bil s steno ločen od obeh novih po prezidavi nastalih dvoran, bi pa naj bil namenjen za slovensko grafiko. Vhod bi imel iz hodnika ob glavnem stopnišču in skozi tisti prostor, ki sem ga namenil v načrtu iz leta 1950. za kiparstvo in cizelerstvo. Seveda bi bilo treba skrbeti za to, da bi bil ta prostor zadosti razsvetljen, ker seveda grafika potrebuje veliko močnejšo luč kot pa kiparstvo. Vitrine s cizelerskimi in kolaj-narskimi deli bi pa bile postavljene med stebre v vhodu iz hodnika nad glavnim stopniščem.
(Dalje prihodnjič.)
Štev. U.
SLOVENIJA1
Stran 3
ves nos t in mogočnost menda edinega obreda slovenske državnosti v preteklih časih. Ni zadosti, če so naslikane obleke zgodovinsko resnične in postave pravilno risane. Slike iz slovenske zgodovine bi morale podreti napačno mnenje, da je slovenska zgodovina le hlapčevstvo in bi za to morale zajeti gledalca z dramatično močjo po sestavi, gesti in koloritu. Sploh pa slikanje s plastikami zapostavlja predmetnost, ko zajemajo gledalca le barve. Dandanes je v resnici tako ozračje, ki ni naklonjeno bistvu historičnega slikarstva. Vendar je po našem mnenju treba, da bi slike iz slovenske zgodovine v banski palači vplivalo tudi na preproste ljudi mogočno in slovesno in da bi jim vzbujale prepričanje, da so tudi v zgodovini Slovencev bili veliki in mogočni dogodki. A. B.
Centralistična dobrodelnost
Ko smo lanskega leta zvedeli, da pripravljajo v Belgradu nekakšno organizacijo za podporo slepih deklet, smo takoj, ne da bi bili vedeli za podrobnosti, zgolj instinktivno svarili pred njo. Kajti kar zdeti se nam ni moglo, da bi dejavnost te organizacije, tudi v najboljšem primeru, pomenila kaj drugega, kiikor nabiranje denarja pri naših dobrosrčnih, a tudi često le preveč lahkovernih ljudeh, za namene in potrebe na jugu. Kratko in malo, kakor, vsaka belgrajska zadeva, tako bi tudi la, centralistično usmerjena in upravlja,na, samo odvajala slovenski denar v Belgrad.
Ko da bi že drugih centralističnih dajatev ne iblo več, kakor jih moremo prenesti!
Kako pravilna je bila naša nezaupljivost, dokazuje »Jutro« od 14. I. m. Le da moramo reči, da je bila spričo jugoslovenske resničnosti naša črno-glednost sam in čisti optimizem.
Za pobeljenimi kulisami jugoslovenskega človekoljubi ja se je namreč po tem poročilu igrala lale ogabna igra. Neke »ugledne« belgrajske dame so se hotele iti človekoljubje, pa so ustanovile društvo za varstvo slepih deklet. Za praktično organizacijo društva, ali pravilneje, za pridobivanje denarja so si najele nekega pustolovca Nikolaja Vinogradova, ruskega begunca. Ta je takoj razumel položaj in njegovo donosno koristnost. Nji-redil je načrt: za režijo 50%, njemu za trud 25%, odboru za spet 25%. In dobrodeline dame so ta načrt seveda takoj odobrile.
Že ta način razdelitve denarja, nabranega v dober namen, je posebnost, ki je človek ne najde zlepa kje na svetu. Pri nas v Sloveniji, je na primer navada, da delajo organizatorji in ustanovitelji človekoljubnih ustanov zastonj, to se pravi. 1« prevečkrat imajo poleg dela še stroške, ki gredo v njihovo breme. Tu gre pa % dohodkov že vnaprej v žepe tistih, ki so »dobrodelnost« zasnovali. In niti za zadnjo četrtino ni gotovo, če bo imela ustanova kaj od nje, kakor se bo v tem primeru še videlo. Z drugimi besedami se to pravi, da se mora pri vsaki podobni centralni dobrodelnosti že kar v naprej računati s tem, da kakih devet desetin nabranega denarja ne pride v korist tistim, za katere je bil darovan. Darovalci so, čestokrat sami.v slabih razmerah, s svojimii prispevki podpirali samo .nepoštene ljudi.
Dobrodelno druiitvo je torej začelo delovati. Izdajalo je znamke, ki so jih razpečavali celo poštni uradi. Ljudje so ji likupovali in nabiral se je denar. Vinogradov pa je popival in zapravljal denar na debelo po belgrajskih zabaviščih. In ko se je zazdelo policiji, da ne bo nekaj prav, so dobrodelne dame Vinogradova branile. Seveda! Saj ie imela sama gospa podpredsednica društva z Vinogradovim svojo posebno majhno pogodbo: njej gre 12% od kosmatega dohodka prodanih znamk, kar je zneslo do sedaj že nad 125.000 dinarjev. Očitno ji je torej ta njena dobrodelnost kaj dobro dela. Vinogradov sam pa je seveda tudi primerno »zaslužil«: ugotovljeno je, da je v enem letu samo v Belgradu dvignil precej nad milijon dinarjev!
Dobro bi bilo pri vsem tem še ugotoviti, koliko je bilo v Sloveniji v ta namen nabranega denarja —- najbrž vsaj kakih 18%, kakor pri vseh centralnih zadevah. In kdo je nasedel pri nas temu bel-grajskeinu »društvu dam« in mu pomagal obirati našega malega človeka. Že da bomo v prihodnje bolj previdni.
Srbski odgovor
Prejšnji teden je bilo v skupščini nekaj govorjenja, da bi tudi Slovenci kaj dobili od državnega denarja. Numreč od tistega denarja, ki "a mi sami plačujemo in ki ga plačujemo v namen, da država tudi v Sloveniji skrbi za stvari in na-Prave, ki jih je prevzela v svojo oskrbo in upravo. Mislimo, da je odveč še posebej razlagati in dopovedovati, da gre pri vseh dajatvah države za Slovenijo samo za naš lastni denar ali še pravil-našega denarja. Kajti v vseh dvajsetih letih se doslej še ni zgodilo, da bi bila kedaj .ovenija ,Pr(;J., a. nazaj ves denar, ki ga odraču-njuje na davkih in drugih javnih dajatvah. To je večjemu za južne pokrajine samoobsebno. b; °f.ej’ kakor rečeno, govorilo se je o tem, da »i tud. Slovenija dobila vsaj del tistega, kar ji bre. lo pa je bilo ze dovolj, du se je srbski po-
slanec Tripko Žugič hudo razburil. Kojti srbski poslanec Žugič je seveda prepričan, da pripada ves državni denar samo srbskim pokrajinam. Če zahtevajo Slovenci svoj delež, so pač grdi sebič-neži, ki gledajo po Žugičevih besedah samo na svoj žep. Nesebična državotvorna politika je torej po g. Žugiču taka, ki zahteva, da se poleg lastnega še tuji denar steka v žepe njihovih ljudi.
A spet moramo kedaj poudariti, da slovenski poslanci v skupščini še daleč niso niti zahtevali, a kaj šele dosegli, da bi se nam dalo vse, kar nam gre. Ob vsem, kar so dosegli, bodo še zmeraj težki milijoni slovenskega denarja oplajali južne pokrajine. In pri tem moramo spet in spet opozarjati, da še nikakor ni gotovo, da bodo za Slovenijo že dovoljeni krediti tudi dejansko izplačani. Zgled imamo v ljubljanski bolnišnici, kateri bi bili morali biit prizidani že pred leti nekateri paviljoni. za katere je bil tudi kredit že dovoljen, pa vendar ne izplačan. In še povrh ji je dolžna država nad 8 milijonov oskrbovalnih stroškov. Seveda, seij ne gre za stavbo poštne hranilnice ali državne tiskarne v Belgradu!
A kaj bi bil šele dejal g. srbski poslanec Žugič, če bi bili Slovenci zahtevali in če bi jim kdo obljubil popolno enakopravnost, to se pravi, če bi bili predlagali sklep, da se poslej porabi ves slovenski denar v Sloveniji, kakor se porablja ves srbski denar v Srbiji. Gotovo bi spričo tolikšne sebičnosti ne bili več Žugičeve nesebične bratovske ljubezni vredni, odpovedal bi nam jo, ta idealist. Kajti očitno je trdne vere, da Slovenci ne bomo mislili več materialistično zgolj na svoje žepe. ko bodo ti do dna izpraznjeni.
Srbskohrvaški odlok slovenskega sodišča
Okrajno sodišče v Kostanjevici je izdalo zemljiškoknjižni sklep d n. št. 687/58 z 20. XII. 1958, ki se glasi:
I.	Na podlagi izbrisne pobotnice Kranjske Hranilnice, sedaj Hranilnice dravske banovine v Ljubljani z dne 14. VIII. 1937. se dovoli pri nekretninama vlas-nmt pri je tv. Berger, d. d. za trgovinu drva u Zagrebu, a sada Nadbis.kup.skog sjemeništu u Zagrebu, te upi-sanirna u zemlj. ulozcima br. 1052 k. o. glavnom ulož-ku, te u sporedniin uložciima 41, 248, 279 550 6-50 n _
“«»	i» «9 k. Koritno žatim
br 809 k. o. Čatež, za tim br. 427 k. o. Globočice, nadalje br. 1067 i 1082 p. o. Velika Dolina doz vol ju je se uknjizba brisanja založnog prava Kranjske hranilnice, sada Hranilnice dravske banovine u Ljubljani za iznos od 105.250 sa 4% kamatima za 5% zatezne kamate i za spored n e obvfcze odredjene kaucije u najvišjeni iznosu od dim 2.500._.
Isto se tako dozvoljuje uknjižba brisanja u glavnom u lasku br. (052 p. o. Velka Dolina pod C mbV 18
' I r’,|r^SP°?rtim s™ložcima pod dn. br. 525 od x IX. 1933. zabiljezene tužbe Hranilnice dravske b^novme glede gornje trasbine u djelomičnom. iznosu od din 41.2229.91 s pp. la Po 62/33, Okrožnog suda u INovem mestu.
Sklep ima še štiri take dovolitve, pisane seveda v istem jeziku. Na to sledi utemeljitev tega sklepa ki je izdan v tenorju zraven v nekaj slovenskih besedah ves v srbsko hrvaškem jeziku iJsolej je bil vsaj dejansko uradni jezik sodišč v Sloveniji, slovenski in so bile tudi srbskohrvaŠke vloge, ki so bile vložene pri slovenskih sodiščih tesene s slovenskimi odloki! V pričujočem primeru jo bil zemljiškoknjižni predlog očitno sestavljen v srbskohrvaškem jeziku in tudi nadpisi so ullht '' VTla,'.l)a, nadpisi niso bili uporabljeni
Paelrr^Y7C bil r«11®* deloma zavrnjen.
I c , tudl k'*0 predlogu v celem obsegu ugo-
eziki. VT™’ ■ b-ili sklCP Sodi&' v ^»venskim jezi,.l!;1V P P.uJocem primeru je tudi vknjižba v zemljiški knjig! seveda taka kot je zemljiško knjižni sklep. Ce v Sloveniji sodišča ne bodo uradovala v slovenskem jeziku, potem slovenskega uradnega jezika sploh ne bo nikjer, ker na Hrvaškem uradujejo sodišča po hrvaško, v Srbiji pa po srbsko, kar je seveda pravilno.
Na pričujoči primer, ki nam podoben primer ni doslej znan, opozarjamo prav posebno. Gre za načelo in za načelne pravice slovenskega jezika kot uradnega jezika v Sloveniji in za to, da ta veljal V P°vanju s^OVenskih sodišč ne bo ob-
Okrog hrvaškega vprašanja
Vsakoletna proračunska razprava v skupščini se vodi v znamenju unitarističnega (centralističnega) in federativnega (avtonomnega) vprašanja.
In to celo tako ostro, da je sam preračun večkrat potisnjen v ozadje. Posebno zanimive so skupščinske obravnave po vsakih volitvah, po katerih se vedno izvršijo tudi značilne izpremembe. Ker je obstoj hrvaškega vprašanja letos priznala tudi nova vlada v svoji deklaraciji, in si postavila njegovo rešitev celo kot prvi pogoj, še dosedaj ni prišlo v skupščini do ostrejših debat. In kar se ravno tega vprašanja tiče, je bilo tako in tako dovolj ze povedano od obeh strani. Edin precej burno je bilo v skupščini dne 4. 111., ko je govoril
narodni poslanec Pavle Jovovič, član kmečke stranice iUU), čemur pa se niiti ne smemo čuditi, kajti njegov govor je posebno na nekaterih mestih značilen Posnemam te značilnosti po »Jutranjem hstu« od 5. III.: »On (namreč Jovovič) pravi, da ,	.n.1 .minil v pesmi in veselju, kakor bi to
moralo biti. lega dne je namreč neka politična stranka imenovala drugo za izdajalko. Tako se ni računalo s koristmi države, kajti ni menda v njeno korist, če se 50% prebivalcev razglasi za izdajalce. JNasa država obstoji že 20 let, in v teh letih ne samo, da niismo rešili vseh vprašanj, ki so bila potsavljena že 1. 1918., ampak smo jih celo še za-nomotali... Naša današnja politična stvarnost sto-J1 ?. znamenju sporazuma. ,Genialni državnik’, .rešitelj , ,veliki finančnik, ,vodja’, da navedem samo nekaj oci teli številnih naslovov bivšega predsednika im nič več vse to a skoraj vsi vi (pokazal je na zastopnike večine), ki ste še pred mesecem vstajali, ko se je on prikazal, se sedaj delate, kakor, da ga sploh ne vidite, ko> se vtihotapi v dvoranov dvoran oin sede obkrožen z nekoliko siromašnih... (besni protesti in vpiitje iz centru-ma in desnice). — Predsednik Simonovič je moral zaiadi vpitja prekiniti sejo.« V nadaljevanju .seje se je Jovovič opravičili, da ni hotel nikogar žaliti.
... ec.
Jalov poskus
V	116. številki »Nove riječi« (glasilo bivše SDS) je napisal znani politični prvak b. SDS za prečan-ske kraje g. Sava Kosanovič obširen članek, v katerem je korenito obračunal z navidezno anonimnimi političnimi ustanovitelji novega združenja »Krajina«, katerega cilj naj bi bil kulturni in gospodarski dvig prečanskih Srbov. Namera združenja je namreč ta, da se v njem zberejo Srbi iz Hrvaške in Bosne (25 okrajev). Značilno je pred vsem, da so bila pravila združenja predložena in odobrena v enem samem tednu.
Zrave npravil so ustanovitelji izdali še propagandno knjižico: »Krajina, Srbi v naših severno-zahodnih krajih«, v kateri je nekaj značilnih navedb, kakor: »Srbi so ravno v teh krajih najbolj zaostali. Prepuščeni so popolnoma sami sebi, a zraven tega so še zadnja leta izpostavljeni napa-dombrezvestnih agitatorjev, ki se v svoji nebrzdanosti in vsiljivosti ne vzdržijo niti najgrših žalitev, obrekovanj in izzivanja... Omamljeni od veličastnih uspehov in zmag srbskega orožja, napiti osvobojenja in združenja, so Srbi v svoji preveliki sreči vse pozabili, vse oprostili... Vse to (namreč napade itd.) srbski narod težko čuti. Kaj dela država? Kdaj bo tega konec?... Naše gibanje je sicer zasebno, ki bo gotovo zadelo na razumevanje in pomoč na vseh pristojnih mestih, ako bo namreč vojeno taktično, resno, požrtvovalno in konstruktivno... Mi smo pripadniki narodhe in državne enotnosti ...«
Jasno, da na to in takšno pisanje, ozir. propagando omenjeni politi kni mogel molčati. Odgovarja jim (citiram važnejše odstavke): »Anonimni ustanovitelji se brigajo za 760.000 Srbov iz severno-zahodnih krajev. Namesto edino pravilne in mogoče rešitve: zbližanje in skladnost srbsko-hrvaških razmerij na najbolj občutljivem (mešanem) polju — sejejo nov razdor. Pripadniki »narodne enotnosti« zahtevajo zaščito Srbov od napadalnih Hrvatov. Ali samo takšno razumevanje narodne enotnosti je pripeljalo do današnjega stanja in daje prav tudi najskrajnejšim Hrvatom. Vseh 20 let so ravno ti anonimni izdajatelji in ustanovitelji (vkljub anonimnosti jih prav dobro poznamo), dajali ton takšni edinstveni politiki. Saj posebno zadnjih 10 let, le oni govore, le njih »rišimo. Od 25 okrajev jih 24 zastopajo že tri razdobja, že tri razdobja sedijo ti členi edinstvene večine v parlamentu, vsaj bi se tako lahko pobrigali za gospodarski in kulturni dvig srbske vasi. Vsi ti Grbe, Nikašinoviči, Letice, Novakoviči — kako se že vsi ti imenujejo — živijo že 20 let od sejanja razdora med Srbi in Hrvati. Postavili so sebe za večne branitelje srbstva, delali so najslabše in brez vest.i in so tako vrgli — v očeh Hrvatov — vso odgovornost za s]abo stanje ravno na te siromašne srbske kmete, ki živi jo med Hrvati. Delali so isto kakor njihovi predniki v času Kuenovega režima in so za drobtinice, ki so jih dobili zase in svoje, vrgli (v očeh Hrvatov) odgovornost na vse, kar je srbskega. Zakaj je del srbske vasi moralno padel? Mogoče zato, ker se je hrvaški narodno dvignil? Zakaj so srbske gospodarske ustanove padle in nazadovale? Morda zato. ker so se hrvaške dvignile? Ne! Ampak samo zato. ker so ti ljudje in njim enaki imeli besedo, vpliv in moč, in so jim srbske vasi — slabši del — nasedale. Da ni bilo tistih, ki so vodili proti vsem tem »edinstvenikom« odločno borbo in čuvali nravnost, bi bil danes med Srbi in Hrvati nepremostljiv jez in bi bila srbska vas nravno in tvarno popolnoma uničena. Okraj Slunj — po večini srbski — ima 62% nepismenih, več kakor jih je zapustila Avstrija. Lansko leto so bile v teni okraju — po zaslugi Srba — narodnega poslanca, zaprte šole v devetih srbskih vaseh. V vojničkem okraju — tudi po večini srbskem — je narodni poslanec, seveda Srb, ki vedno zahteva, da se poveča število orožnikov — protestiral, da se brez
njegove vednosti v neki vasi zida šola. V Plaškem je v preiskavi župan, ki je iz svoje plače postavil leseno šolo. V srbski vasi Vitanju pri Ogulinu stoji že tri leta prazno šolsko poslopje, ki so ga kmetje sami postavili, samo zaradi tega, ker kmetje ne marajo narodnega poslanca Srba. In tako po vrsti.« Pote mvpršuje: »Ali je morda tega kriv hrvaški kmet? Ali se bo to zlo odpravilo v borbi proti hrvaštvu ali pa — nasprotno — v skupnosti in slogi tistih, katerih korist in usoda je ista?«
Po tako sočnih in stvarnih razlogih napoveduje pisec vsem tem idejnim in narodnim ustanoviteljem združenja polom že v samem začetku, ker — kakor pravi — srbski narod ne sprejme več maskiranih nosilcev sreče in blaginje, a ko se 'bodo odkrili, bo vsak znal pravilno oceniti tisto, kar oni oznanjujejo ...	... ec
Razpust delavskega kulturnega društva „Edinost“ razveljavljen
Dne 18. II. t. 1. je dostavil policijski komisariat na Jesenicah g. Cvetku Kristanu, od oblastva postavljenemu skrbniku razpuščenega delavskega kulturnega društva »Enakost« na Jesenicah, katerega predsednik je tov. delavec Polde Stražišar, razsodbo Državnega sveta v Belgradu z dne 2. novembra 1938, št. 26.938/38.
Društvo »Enakost« se je namreč proti razpustu najprej pritožilo na ministrstvo notranjih zadev v Belgradu. Minister notranjih poslov pa je z razpisom z cbie 18. 111. 1938, 111. št. 6521, odločil, da se odločba bana dravske banovine odobri, pritožba proti razpustu pa kot neumestna zavrne, ker je banova odločba utemeljena v zakonih.
/Nato je vložilo društvo proti ministru notranjih zadev tožbo pri Državnem svetu, ki je tožbi ugodil z zgoraj navedeno raizsodbo in razsodil, da se prej omenjeni razpis ministra notranjih zadev kot nezakonit uniči.
Tožba društva »Enakosti« je uveljavila dvoje napak:
1. da ban za razpust ni bil pristojen, ker je društvo »Enakost« ustanovljeno s pravili, ki jih je odobrilo ministrstvo za telesno vzgojo; ta tožbeni razlog je Državni svet zavrnil, češ da je nadzorstvo bana širše kot ono ministrstva;
2. da očitanega prekoračenja delovnega področja sploh ni in da tudi ni dokazano nobeno ravnanje društva zoper državni red. Ta razlog tožbe je Državni svet v celoti usvojil in prav.i v razlogih takole:
Državni svet je ugodil tožbi v oni točki, kjer se napada nezakonitost razpisa, torej po meritorni strani, in sicer izaradi tega, ker ni ugotovljeno nobeno prekoračenje delovnega področja niti ravnanje proti državnemu redu, da bi bili utemeljeni v § II. zakona o društvih, shodih in posvetih našteti pogoji za razpust, fp odredbi § 2. in § 3. društvenih pravil je namen društva, da pospešuje društveni in gospodarski napredek, kakor tud.i kulturne in družbene koristi svojih členov. Otroci navedenih res niso po pravilih členi društva, ali vsako napredovanje otrok v omenjeni smeri je nedvomno koristno tudi njihovim staršem, členom društva, ker je skrb za nedoletne otroke v vseh ozirih njihova moralna in zakonita dolžnost .in so jim otroki tudi pravno podvrženi. Zaradi tega ni v razširjenju delovanja društva na otroke društvenih členov prav nobenega razširjenja delovnega področja društva. Z ničimer tudi ni ugotovljeno ravnanje proli državnemu redu, še prav posebej pa se v teku postopka ni ugotovilo niti, da se je otrokom priredilo kako predavanje sploh, niti kakšne vsebine naj bi bilo. Ugotovilo se je samo, da je bilo predavanje nameravano, da pa je bilo preprečeno, kot se to vidi iz spisa, pa tudi iz odločbe prve stopnje. Samo iz otroškega pozdravljanja »Družnost!« se pa res ne da sklepati, da ravna društvo proti državnemu redu.
Pečat Državnega sveta.
Predsednik 1. oddelka Drž. sveta: Dr. Sagadin 1. r.
Tajnik: M. Kamarič I. r.
Slovenske športne zadeve
O slovenskem športu kakor tudi o športu sploh je v teh predalih malo govora. Toda to naj ne pomeni, da bi list tajil preizkušeni izrek staro-veških poznavalcev človeka o ravnotežju med dušo in telesom. V skladu s tem načelom nas posebno ne more vznemirjati lestvica državnih nogometnih reprezentanc na kontinentu, ki izkazuje, da se Jugoslavija nahaja prav na zadnjem, 15. mestu. Saj ne gre za pretirano pojanje za športnimi rekordi v smislu ameriškega rekordi zrn a, temveč za športno prizadevanje po angleškem zgledu. Neki rezultati pravilne športne tekme pa bi se morali tudi v tem načinu športne vzgoje pokazati, ako hočemo prizadevanja stvarno oceniti. Slovenski nogomet v tekmi z ostalimi predstavniki nogometa v državi je dozdaj pokazal prav malo zadovoljivih rezultatov ali pa prav nič. O vzrokih tega se je že mnogo pisalo, prav tako tudi o potrebi reorganizacije. Ta prilika za organizato-rične spremembe v razvoju jugoslovanskega no-
fometa se nudi slovenskemu nogometu prav se-aj. Nogomet je v naši državi seveda centraliziran v zvezi, ki ima svoj sedež v Belgradu. Proti tej zvezi se že dolgo časa borijo zagrebški in sploh
hrvaški nogometni klubi. Iz teh vrst je izšel tudi predlog, naj bi se osnovale v državi tri nogometne zveze, in sicer srbska v Belgradu. hrvaška v Zagrebu in slovenska v Ljubljani. 1 oznavalec i az-voja razmer v naši državi bi mogel soditi, da mora do take organizacije v vseli in ne samo športnih panogah slej ali prej priti. Toda slovenski nogometniki tako organizacijo odklanjajo, to pa iz tvarnih razlogov, ki sicer ne bi smeli odločati ali vsaj ne odločilno posegati v narodni razvoj, pa so za slovenske nogometnike tako^ odločilnega pomena, da ne morejo mimo njih. Zato so jim hrvaški nogometniki ponudili, naj sprejmejo osnutek dveh zvez, ene v Zagrebu in ene v Belgradu. s tem da bi se slovenski nogomet pridružil zagrebški zvezi. Radovedni smo, kako se bodo slovenski nogometniki sedaj odločili. Ali bodo se vedno odločilni tvarni razlogi, čeprav gre za vprašanje osamosvojitve slovenskega nogometa oziroma za vprašanje podložništvaZagrebua.Bel-
gradu? Človek bi skoraj mislil, da bi bile tri zvezi v državi tista rešitev, ki bi omogočila tudi slovenskemu nogometu samostojen in svoboden razvoj, in zato bi mogla biti le laka rešitev edmo prav, nn. Kaže pa. da slovenski nogomet tudi v organizator nem pogledu ni dozorel niti do tega, da bi se mogel osamosvojiti v lastno zvezo brez protektorje in gospodarjev.
Za ljubitelje lepe krjige
1. France Prešeren, Sonetni venec, izvirni lesorezi Mihe Maleša;
2. Miha Maleš, Slavni Slovenci, sedem in osemdeset izvirnih lesorezov;
5 Nina v eriez izaro ,.. in druge koroške narodne pesmi, osemnajst izvirnih lesorezov h ranju Goloba.
V	teh časih, ko slišimo, beremo, doživljamo toliko neveselega v življenju našega narot nega c-lesa, je vendar nekaj, kar mora tudi najbolj cino gledemu slovenskemu človeku vzbuditi klico sel j a in upanja: razvoj i,n razma h .shiveiis ke kuj ge. Pri vsem uboštvu, ki je prišlo nad nas, sn vendar lahko lanske jeseni, gledali bogastvo, k smo ga v tem obsegu'komaj slutili: bilo je razstavi slovenske knjige. Tudi ljudje ki so se razgledali po naši kulturi, so se začudili, je h moooče, spričo vsega drugega, kar se dogaja pn ;!ai sprilčo zastanlka in še celo nazadovanja na tolikih drugih poljih?
Da bilo je mogoče! Kakor že tolikokrat, so
tudi to pot 'šli naši kulturni delavci naprej, z neutrudnim, požrtvovalnim delom so kazal, pot 'listo pot, ki jo mora iti vsak narod, ki note bit ■ sledu in koristi zginiti v Povodnji zgoclovinc. Kajti vse drugačno je njilino delo, kakoi delo drugih ljudi: že s tistim dnem, ko zagleda dan, postane last vsega naroda v najbolj sptosiiem po; menu besede. Njemu kot celoti govori, a hkrati.
tudi zanj govori.
Vse to nam prihaja na misel, ko '^predI nam1 zgoraj navedene knjige, izšle v Bibliofili, zaloz bi v Ljubljani v kratkem razdobju.
tako razravnavanje ne imelo smisla. Kajti Malešev namen pri lesorezih m bil, da nam morebiti razlaga Prešernovo poezijo, ampak da nam na svojevrsten način pokaže, kako .gleda nanjo samostojen, ustvarjajoč umetnik. In prav ta nac.n predstaviti poezijo v mocn. svetlobi sa.nostp etniške osebnosti, utegne pr. vsakem pazljivem leu in opazovalcu poglobiti cut za pesntkam razumevanje za gledajočega likovnega ume_ Aj Zdi se nam, da je nazorno v enem stavku Povedal knjige poglavitni namen in vsebino Rajko Loki ji je v uvodu zapisal: »V podob, nam poočitil silno lirično bogastvo, ki ga krite v Prešernova pesem, in neizčrpnost pobud. k. more dati sestrskim umetnostim.«
Isto velja, kar se tiče načelne strani takih izdaj. glede lesorezov mladega koroškega umetnika Franca Goloba »Nmav čnez izaro«: Naslov, vzet po morebiti najbolj znan. koroški narodni pesmr. nam že pripoveduje njihov predmet: koroške no-rodne pesmi. In ker j c umetnik sani Koiokcc.. mu te pesmi tem bliže, tem laze je zato /aJc. 1 • liovega duha in ga nam predstavil v svoji . Njemu samemu, njegovim »sencam« pa je dni »na pot« umetnostni zgodovinar I1 r. Stele uvoc , i l ve, kar utegne bralca se izven lesoiezov s, i zanimati.
Po svoji vsebini posebnost so Maleševi »Slavni Slovenci«.'Martin Benčina, ki je tej knjigi napisal uvod, je povedal tudi, kateri nagibi so vodi i umetnika, ko je zasnoval delo: »Slovenci nimamo niti ene ilustrirane zgodovine slovstva, in tudi naše zgodovine likovne umetnosti imajo vse drug ilustrativni material, samo ne podob slikarjev in kiparjev.« A iz uvoda'smo izvedeli tudi, da Miha Maleš ni novincema tem polju: že leta 1922. J e izdal grafično / zbirko »Slovenski umrli« in leta
“	il	-	•	-	i.
ume
bra
razi
te žar
je r sebi
jih
o preračunu se je v skupščlid tudi črnogorski poslanec Sekula
In razpravi oglasil k besedi Drljevie, ki je poudarjal, da je Črnagora zaradi . entralističnc državne uprave popolnoma obubožala. Po njegovih navedbah plačuje državni skupnosti na leto 48 milijonov več, kakor pa od nje prejema. To je za Črno goro vsekakor velika razlika. O jadranski železnici, ki so jo naredili samo
v začetku, pa je povedal. » v o 1 i v n a že 1 ez n i ca«
ta ji pravijo Črnogorci
1927. je izšla njegova razširjena izdaja »Slovenskih mož«. Gre torej za zrelo delo, kakor ga še sploh nimamo. Uvajalec opozarja sicer na nepopolnost knjige v tem smislu, da obsega samo umrle ustvarjalce našega kulturnega življenja. Vendar je pa to bržkone bolj nepopolnost, ki leži v razvoju: za knjigo umrlih pride zmeraj lahko knjiga živih. Pobuda za to pa leži najbolj pri tistih, ki bodo prvo z duhom im srcem sprejeli.
Tri lepe nove knjige — naj bi našle svojo pot v svet in naj bi jim bila lahka ta pot. Ne samo v knjižnico razumnika spadajo, prav tako spadajo v sprejemnico njegovo, kjer naj spodrinejo z mizi' dolgočasne, fotografične albume, kjer naj stopijo na mesto tujih ilustriranih zvezlkov in knjig.
Mali zapiski
Nacionalno gospodarstvo.
»Hrvatski dnevnik« poroča, da je svoje dni imenoval dr. Milan Stojadinovič Llamdija Afgana, bivšega imenovanega mestnega načelnika v Banjaluki. za trgovskega atašeja za Turško in mu določil mesečno plačo 15.000 dinarjev. Llamdija Af-gan sicer diobiva to plačo, ni bil pa še niti en dan v Turčiji. Ni čuda, če je ob takem gospodarstvu moral Stojadinovič znižati plače in pokojnine, nekje se mora denar za take lepe zaslužene plače vendarle vzeti.
Stojadinoviceva beseda.
»Delavska politika« navaja tole Stojadinovi-čevo izjavo v skupščini dne 4. julija 1935:
»Odločni bomo nc samo pri naglašanju, temveč tudi pri dejanskem izvajanju zakonitosti ter pri popolnem izvajanju ter spoštovanju načel enakopravnosti vseh državljanov. Trudili se bomo, da pri svojem nadaljnjem delu prilagodimo posamezne zakone, zlasti tiste, ki so političnega značaja, prizadevam in željam ljudstva. To velja zlasti za široke narodne samouprave, za volivni zakon, za tiskovni zakon in zakon o zborovanju in društvih.«
Kakor pa vsi vemo, je Stojadinovičč ravno narobe delal, kakor je obetal. Nc tiskovnega ne volivnega ne društvenega in zborovalnega zakona ni bilo, enakopravnosti zlasti v gospodarskem pogledu je bilo še za bogato mero manj kakor pri Zivkoviču. in prilagojevanje političnih zakonov željam ljudstva je uresničeval tako. da je prf-pra.vljal fašizem.
Tudi črna gora
Glas iz politične ropotarnice
»Jugoslavenska pošta«, ki izhaja v Sarajevu, je prinesla dne 12. t.m. sestavek, v katerem po vseh dogodkih zadnjih let in mesecev in dni spet kedaj govori o »edinstvenosti« in »jugoslovenski naciji«. »Hrvatski dnevnik«, ki poroča o tem, ugotavlja h koncu:
On (namreč pisec sestavku, ur.) je popoln rntegra-lec, a znano jc, da na osnovi integralizma sploh niso mogoča nobena pogajanja, a kaj šele sporazum s Hrvati. Pisec omenjenega sestavka pozna samo neki »enotni jugoslovenski narod«, giblje se torej v krogu šestojanuarskih misli. Očitno se ni ničesar naučil v teh 20 letih, pa bi njegov sestavek gotovo 'boij spadal v Demetrovičeve »Jugoslavenske novine« kot sestavek pripadnika »savske skupine« nekaj neznatnih posameznikov, kakor kot sestavek, ki se priobčuje pod znamko demokratske stranke.
Mednarodni položaj se spreminja.
Švicarski dnevnik »National Zeitung« piše o sedanjem mednarodnem položaju:
Položaj demokracij nasproti fašističnim državam se je premaknil v zadnjih tednih kar precej v dobro prvih. Ne samo, da je nazadnje naš ja Anglija pot iz svojih diplomatičnih sk ro t o v lčen os t i do edino učinkovite preprostosti odločitve in do razglasitve te odločitve, nc samo da se je v Združenih državah umaknil nauk osamljenosti praktični sprevidnosti, da morajo kot v izročilu osnovana demokracija Washing-tona aktivno nastopiti zoper napad na evropske demokracije; tudi položaj na vzhodu je postal bistveno ugodnejši, ko se je Turčija skoraj naravnost Odpovedala načinom -sile, pojačala hrbtenico balkanski zvezi in ko sc je Poljska polagoma začela zavedati neinogočosti, nadaljevati politiko zbliževanja z Nemčijo. Saj bi bila pri nemški rešitvi velikoukrajinskega vprašanja sama najbolj prizadeta.
Urednik in izdajatelj: Vitko K. Musek, Ljubljruiu.