Za zadovoljevanje večine skupnostnlh potreb narodu zadostuje lastna državna oblast. Za zadovoljitev nekaterih širših potreb, ki niso kulturno specifične, stopajo narodi v medsebojno pogodbeno povezavo, v smislu katere nastajajo skupne večnarodne zveze In usta nove, katerih pristojnosti, sestava In pošlo vanje se razvijajo v pogodbeno določenih okvirih.
Ciril A. Žebot
FOR A. FREE SLOVENIA
Novejši družbeni In politični razvoj v Jugo slavij! se giblje v smeri naradčujočega pri tiska za uveljavljenje izvirne suverenost! republik. Pritisk v tej smeri je zaradi Izrazitih kulturnih posebnosti ter kričečega gospodarskega izkoriščanja In zapostavi jnnja posebno močan ift vztrajen v Sloveniji. Ta razvoj narekuje tudi Slovencem v svetu, da podprejo novo slovensko državno In demokratično uveljavljanje.
Ciril A, Žebot
LETNIK XXVII — VOI.UME XXVII Julij—Avgust 1976. Published monthly by : Slovenian National Federation, of Canada, 646 Euclid Ave. Toronto, Ont. Canada. Številka 7.-8. — Number 7.-8.
ODLOČNO ZA — ODLOČNO PROTI
Vsak narod pride enkrat v dobo, ko pravimo da dozori polno moškost, ko se zave, da tudi on nekaij pomeni v družini narodov in izpove svoje hotenje: hočem biti svoboden, enakopraven . . .
Slovenski narod je od takrat, ko je izgubil svoje vladarje slovenske krvi, katere je svobodno izbiral in jih ustoličeval na Gospovetskem polju, postal podložen tujcu, ki je gledal, da ga podvrže sebi kot hlapca (nemški graščaki, nemški uradniki in nemški priseljenci (Kočevje).
Pomlad narodov 1. 1848 je vzdramila tudi Slovence. Na velikih narodnih taborih (Vižmar-je) so izpovedali, da nočejo biti več hlapci ampak enakopravni v takratni avstrijski državi, ki je bila in je še danes sovražna Slovencem (primer slovenska Koroška).
Majniška deklaracija 1. 1917 je bila še bolj odločna v zahtevi po lastni slovenski državi, seveda v okvirju avstrijske monarhije. Nemški mogotci so to zahtevo oholo prezrli. Celo ob zlomu Avstrije oktobra 1918 so nemški nacisti, dunajski oblastniki potisnili v kot zahtevo dr. šušteršiča, da se v slovensko državnost vključi tudi slovenski del Koroške in vsa Spodnja Štajerska ... 29. oktober 1918 je prinesel le delno rešitev. Skoraj vso slovensko Pri morje je pripadlo Italiji (Churchill ga je zabarantal), vsa slovenska Koroška je po plebisitu 1920 ostala v sklopu Austrije. Le Prekmurje je bilo priključeno Sloveniji. 1. december 1918 in vsa leta potem do zloma kraljevske Jugoslavije so prinesla Slovencem razočaranje. "Napredni" Slovenci so se vdinjali beograjski čaršiji in pristali na jugoslavenstvo, katerega nosilci v Sloveniji so bili prav tako-zvani napredni krogi . . .
3. maj 1945 — nekaj dni pred našo stragedijo je bila ustanovljena in proglašena na Taboru v Ljubljani slovenska država z lastno vojsko in lastno vlado. Toda spet v sklopu Jugoslavije. Zahteva po svobodni, enakopravni in suvereni slovenski vladi je od takrat kljub odporu ljudi iz vrst SNO postala tato močna, da je danes že smešno govoriti o slovenski državi v sklopu Jugoslavije in kjer bi bila spet glavna centrala Beograd.
Narod v domovini mora molčati, čeprav njegova duša kriči po svobodi, po lastni državi v kateri bo slovenski človek sam svobodno odločal in se bo njegov glas slišal tudi v Združenih narodih. Želja Slovencev je: proč od Beograda! Mi, ki smo v zdomstvu, kjer koli že, moramo
NAS CILJ JE DEMOKRATIČNA NEODVISNA SLOVENIJA
Franc Jeza
Diktator Tito je 25. maja bahavo in •pompozno obhajal svoj 84. rojstni dan. Po fotografijah sodeč je še kar dobro ohranjen, k čemur odlično prispeva moderna tehnika: blesteče belo -umetno zobovje kot pri kakšni filmski divi, lasulje (zadnji čas nosi spet svetle: črnih se je menda naveličal ali pa ga je kdo opozoril, da so ga delate preveč podobnega tipu kakega "capo mafia"), skrbno negovana koža, zagorela polt — priložnosti za sončenje ima na Brionih in na Brdu na Gorenjskem dovolj — in seveda vedno najelgantnejše svetle obleke in uniforme, ki naj bi poudarile njegovo mladostnost. Za
skleroze in ne samo precenjevanja samega seba. Ne izpusti nobene priložnosti, da se ne bi dal slaviti in občudovati kot kakšna stara filmska igralka, ki je tem bolj željna poklonov, kolikor bolj se ji poznajo leta. Po posredovanju svojih diplomatov se daje vabiti v najrazličnejše države, da bi doživljal kraljevske sprejeme. Daje se, po diskretnih sugestijah, odlikovati s častnim članstvom raz- j knovvledge of and cxperience nih akademij. Postavil si je za with people at aH levels, a
JUDGE W. J. LINDAL
FIRST PRESIDENT OF CANADA ETHNIC PRESS FEDERATION IS DEAD
Judge VValter Lindall, vvho died in a Calgarv hospital on Julv 8, 1976, in his 90th vear, in his lifetime made a notable, one might almost sav unique, contribution to Manitoba and its people.
A judge of the Manitoba dist-rict court for 20 vears he was rccognized as a distinguished adornment to the bench, pos-sessing a sense of justice, a
več 10 milijard starih dinarjev spomenik v Kumrovcu, nekako ateistično božjo pot.
Koliko let še? Morda eno, morda dve, morda še kakšno več. Toda smrt, ki je diktarji
sound knovvledge of the lavv.1
But apart from his profesio- J nal life, Judge Lindal (he vvas neiver called anvthing else) was a passionate Canadian and de-
rau daje še eno leto življenja. Ne verjamem v horoskope, toda tudi to dokazuje, kako ljudje že računajo na njegovo bližnjo smrt.
Kaj potem? Prav te dni je Tito po "trurafalni" prvi vožnji z vlakom na novi progi Beograd-Bar — tycl i te priložnosti ni mogel izpustiti, da se ne bi dal slaviti — zatrjeval pred "navdušenimi" množicami Črnogorcev, da je Jugoslavija jekleno trdna, da je enotnost jugoslovanskih narodov enodušna in nerazruš-na in da bo Jugoslavija ostala taka, kakoršna je, tudi po njem. Toda očitno je, da v svoji notranjosti ni prepričan o tem. In tudi ne more biti.
Ti toizem hoče dopovedati svetu, da je vzorno rešil narod- j
energy to the promotion of Ca-nadianism and to the preserva-tion of the identitv of ethnic groups. He was founder and onetime president of the Citizenship Couneil of Manitoba, founder and honorary president of the Canada Press club, part of the Canadian Ethnic Press federation
He was bom in Iceland and was ahvavs aetive in the pro-jects of his countrvmen in Manitoba. But first of ali he vvas a ime C?«a«lfctnv\vhe bslieved, in his o\vn words that "our
njegovo zdravje skrbi posebna! edine ne morejo podvreči svoji' voted much of his tirne and J zdravniška ekipa, v kateri ima' volji, čaka nanj. Po Ljubljani najvažnejšo vlogo nekaj znanih kroži horoskopska napoved! ki ljubljanskih specialistov. Toda ta umetna mladostnost ne more odpraviti dejstva, da je mož star 84 let in da ni bil niti sposoben sam razrezati torte za rojstni dan; pomagati mu je morala Jovanka. Ta je postala njegova strežnica. Brez nje ne napravi ved nobenega koraka, neprestano mora biti ob njegovi strani, potiskali ga mora sem in tja, mu prišepetavati na uho, kaj naj stori, kako naj s»,«b-naša; postal je nekak ziv ma-nekin, lutka v njenih rokah. Z žensko skrbnostjo in iznajdlji-vostje mu zna dajati videz še kar krepkega starca, negovanega do skrajnosti, ne more pa mu dati moške dobe. Že skoro dvajset let možak "nadčloveka", ki ni podvržen istim biološkim zakonom kot drugi ljudje, ki morajo po dovršenem 65. letu v pokoj ali se umaknejo vsaj po 70. letu. Tito je, kot kaže, trdno prepričan, da je še dovolj umsko svež, da lahko vodi — ne kako manjhno trgovinico, ampak državo z 22 milijoni prebivavcev, medte/n ko drugih ljudi njegove starosti ne bi nikjer več vzeli v službo niti za najbolj preposta dela. .
Toda ambicije ga niso zapustile. Nasprotno, zdi se, do postaja vsak dan bolj ambiciozen,1 kar je morda že tudi posledica starostne debilnosti in arterio-
i CANKARJEVA BESEDA
J Jezus je hodil po svetu, prišel je tudi k nam. Kraji so bili tako i bogati, da se je sam začudil I Kakor da jih je bil čisto pone-I vedoma ustvaril, šel je, šel je ( po cesarski cesti. Njegovo srce je bilo tako avrha polno ljubezni, da je gledalo in iskalo, kam bi dalo svoj blagor.
Na kantonu kraj cesarske ceste je sedel človek in je bridko jokal.
Jezus je stopil k njemu in ga milo vprašal:
"Kaj ti je, mož, da tako brid ko jokaš?"
Človek je zmajal z glavo, ni pogledal, nič odgovoril.
Jezus pa se je nagnil k njemu in je rekel nadalje:
"Povej, kaj je, da ti morem pomagati!"
Človek je rekel v svoje mokre dlani:
"Meni ni pomoči ne na zemlji ne i nebesih!"
Jezus pa se je zgrozil in je rekel:
"Jaz sem Jezus, tvoj Bog. Kdo si?"
Zaihtel je človek in je odgovoril:
"Slovenec sem!"
Takrat se je Jezus sam bridko razjokal in je šel dalje po svoji poti.
"Slovenska legenda'
\vith that vvhich is of the people,-Only in doing so \vill unity be future greatness vvill rest upon j established vvithout sacrifice of the measure of success vve at- j variety; onlv then vvill varietv tain in blending that vvhich is be preserved vvithout sacrifice of the Canadian constitution i of essential uniLy."
svem hrvatski narod, ki je v
nostno vprašanje v Jugoslaviji, i obeh Jugoslavijah največ pre-Toda v resnici ni bilo narod-j trpel in bil najbolj zatiran. Zna-nostno vprašanje v njej še ni-' no pa je, da sta obe najvejči hr-kol i bol j zapleteno. Meje med' vatsko pilitični skupini, ki sta srbskim in hrvatskim narodom! v opoziciji proti sedanjemu reso popolnoma nedoločne in to J žimu, Hrvatska seljačka stran-bo nujno vzrok dolgim težkim' ka in usta.ko gibanje (s svojimi prepirom, če ne spopadom. Srbi raznimi strujami in imeni) od-(in Črnogorci, ki so njihov pri-1 ločno za razglasitev neodvisne vesek), so si prilastiti mnogo hrvaške države. Za dejansko ne-
hrvatskih ozemelj, Boko, Ko-torsko, celo Bosno, Subotico z I okolišem, lastijo si vzhodne | Slavonijo in hrvatske teritorije, kjer živi nekaj stotisoč Srbov, ki so se tam naselili na . | begu pred Turki. Nerešeno je vprašanje bosenskih muslimanov: ali so poseben narod ali Hrvati? Žgoče je vprašanje albanske "manjšine": iz kakšnih načelnih razlogov ima 450.000 Črnogorcev lastno, čeprav samo papirnato republiko, 1,200.000 Albancev na Kosovom pa ne? In zakaj se ne bi smeli združiti s svojo matično domovina Albanijo, če želijo? Ni rešeno vpra-
iz Beograda grožnje z nasiljem. Pošilja sem razne onsemble (Dovžan), razne ljudi, da bi na-.li -med novo slovensko emigracijo debeloglave kaline in jih pridobil za sodelovanje. V Chicagu je prišel celo predsednik Slov. Izjeselnske Matice. Jugo-konzuli imajo povsod svoje vohune. Vedo točno kdo kaj dela v smislu resničnega slovenstva, kdo je odločen protikomunist. j šanje Makedonije. Makedonci i
odvisnost je tudi bivše vodstvo Zveze komunistov Hrvatske, ki je bilo 1. 1971 odstranjeno s Titovim udarom. Ce se o tem ni čisto jasna izrazilo, se ni samo iz taktičnih vzrokov oziroma iz strahu, toda mlada plast, Veselica, Dodjan, voditelji študen-tovskega gibanja in vsa javnost! no demokratično državo že
kazali možnosti in pripravljenost za to. Toda na koncu bi iz Jugoslavije nastalo več samostojnih držav, predvsem seveda Hrvatska in Srbija. Ce pa se hoče Jugoslavija ohraniti kot država, mora nujno ostati diktatura najhujše vrste.
Izbira 'je torej samo tale: ali demokratizacija z nujnim razpadom države ali diktatura, ki bo skušala kar najdalje ohraniti enotno državo.
Edino to izbiro ima na razpolago tudi slovenski narod. Ce hoče demokracijo in če si hoče zagotoviti svoboden narodni razvoj, se mora truditi za last-
biti glasniki te ideje. Naš glas naj se sliši tudi v demokratičnih državah, tudi v VVashingtonu, Londonu in Parizu. Povsod, pa naj nas beogradski rdeči klapci še tako blatijo in črnijo pred vladami drugih demokra-
Načrt teh ljudi je razbiti slovensko zdomsko protikomunistično skupnost. Skušajo vtihotapiti ' svoje ljudi v katoliške organi- J zacije. Ce ne gre zlepa, pa so dali geslo: odločne slovenske' protikomuniste odstraniti iz vodilnih mest, na njih mesto pa
še vedno niso imeli možnosti, da bi v demokratični svobodi sami izjavili, ali se čutijo pose- j
razen redkih izjem, niso prikrivali, da hočejo čimbolj samostojno Hrvatsko z lastno vojsko, članstvom v Združenih narodnih itd., kar pomeni dejansko neodvisnost, le da si te besede niso upali javno izreči, saj so bili tudi za manj obsojeni na več let ječe (prof. Dodjan npr. na 6 let, če se ne motim, in potem mu je bila kazen zvišana na 7 let). Ni pa nobene resne večje politične skupine na Hrvat-
ben narod ali Bolgari. Govoril skem, ki bi bila za Jugoslavijo,
tičnih držav. Bodimo odločni, postaviti, ali "izvoliti" kimavce dosledni> • nepopustljivi!
Odločno proti . . . Proti komu? Proti tistim, ki še sanjajo o Jugoslaviji čeprav v sedanjem; režimu. So ljudje, tudi v Ameriki, kateri mislijo, da je tam
iz naprednih krogov, kateri bodo plesati tako, kakor godejo v Ljubljani pri rdeči vladi.
Po nekod so že uspeli. Ko priredi kak jugokonzul kakšno prireditev ali zakusko, so ti "na-
vse prav in lepo in so se na ta predni" tam in z njimi še ne-
ali oni način vdinjali sedenje-mu režimu. Imamo tudi v Ameriki "napredne" kroge, ki, molčijo o trpljenju slovenskega človeka doma in hvalijo "napredek" v Titovini. Režim iz domovine skuša doseči svoje cilje ali z dobrikanjem in vabljenjem, ali pa z grožnjami. Uredništvo hrvaškega tednika "Danica" v Chicagu je že dobilo
kateri backi iz slovenske povojne emigracije . . .
Bodimo pozorni! Povsod: V Clevelandu, Chicagu, Milvvau-kee-ju, Torontu. Ce zasledimo take, ki niso- ne tič ne miš v naših vrstah, razkrinkajmo jih. Bojkot irajmo jih, naj vedo, da nočemo biti hlapci nikomur, da takih dvoličnikov ne maramo!
— tč.
sem z mnogimi Makedonci, ki so mi izjavljali, da so Bolgari (najboljši makedonski pesnik Venko Markovski je pobegnil v Bolgarijo in se ima za Bolgara), pa tudi s takimi, ki so mi rekli, da se čutijo Makedonci kot poseben narod.
Iz tega sledi, do čakajo Jugoslavijo še burni časi že samo zaradi nerešenega narodnostnega vprašanja, tudi neglede na vse druge politične razlike. Izbruh teh prepirov in spopadov je mogoče preprečiti samo s totalno diktaturo, kakor jo predstavlja današnji titovski policijskorkamunistični, v bistvu pa fašistični sistem. To pa predpostavlja ovekovečenje diktature. V primeru kake demokratizacije bodo zahtevali zatirani narodi svobodo in pred-
titovsko ali netitovsko. Tega dejstva ni mogoče zanikati, čeprav se zdi, da ga takoimenova-ni Narodni svet za Slovenijo v svojih političnih poslanicah ne upošteva in vztraja pri fikciji, da je tudi večina Hrvatov za "demokratično" Jugoslavijo. Prav nerešeno narodnostno vprašanje pa onemogoča demokratični razvoj v Jugoslaviji. Ce bi se zgodilo, da bi zavladala v Jugoslaviji demokracija, bi Hrvati oklicali svojo državo, začeli bi se spori in spopadi zaradi meja oziroma za posamezne' le v lastni neodvisni državi; Je dežele in pokrajine, izbruhnili tako bomo tudi mednarodno bi oboroženi nemiri in država upoštevani in bomo imeli glas bi v hipu razpadla. Do istega v zboru držav. Ce pa nočemo,
zdaj, da bo v usodnem hipu razpada Jugoslavije vedel, kaj hoče, in bo ukrenil, kar bo potrebno, saj drugače se zna zgoditi, da /bo spet storil kako usodno zgodovinsko napako, kot jo je že 1. 1918 in 1941 oziroma 1945. Ce pa noče lastne države, se mora sprijazniti z mislijo, da bo dolgo zgodovinsko dobo ostal podložen totalitarni komunistični, fašistični ali vojaški diktaturi ( prehodi med njimi bodo neopazni), katere končni cilj je spojitev vseh narodov v Jugoslaviji v en sam "socialistični jugoslovanski narod", ki pa bo moral — po namenih tistih, ki dejansko vladajo v Jugoslaviji — govoriti srbsko. Slovenščino čaka kvečjemu usoda krmežljavega pro-vdncialnega dialekta.
Usoda postavlja nas Slovence neusmiljeno pred to izbiro. I/jmikanje tej odločitvi je nesmiselno in strahopetno. Ce hočemo biti narod in če hočemo svobodo, si lahko to zagotovimo
rezultata bi privedel tudi -počasnejši razvoj v demokracijo, rezen če bi sproti reševali nacionalne probleme, ko bi se po-
pa si to odkriti priznajmo; vec | držav in predsvem Jugoslavija! ter njen tolalitarni sistem bodo to hvaležno vzeli na znanje. j
GA. PATTY REPOS
ACCORDING TO PATTY LIFE IS:
t
The moments pl fleeting meetings . .
In the beautv ol mutual love and help ...
Like a lireflv in the night . . .
Les s than a drop of vvater in the sea . . .
The light ol dving fires and nevv llames . . .
Rendezvous wilh.pestinv . . . ,	iJU-..
The sum ol ali our loves, disastfers and triamphs". . .
PATTY REPOS: 'VOLERE E POTERE'
Treba bi bilo z lučjo iskati gospo kot je Pattv Repos. Rojena v družini šestih otrok v Slickville, Pa., je že v rani mladosti vedela, da je življenjski uspeh v marljivem, vztrajnem in poštenem delu, po čemer so Slovenci splošno znani. Že v srednji šoli je pomagala vzdrževati številno družino z delom po šoli.
Trije od štirih bratov študirajo .s "full scholarship" na najbolj renomiranih ameriških univerzah, kot so Princeton University in druge, kar je gotovo v veselje in ponos staršem in družini, kakor tudi v čast njim samim, saj so v Ameriki zelo redki, ki si to zaslužijo.
Po končani srednji šoli v Saltsburgu je najprej študirala v Latrobe Hospitafs School of Nursing in McGee Hospital's School of Nursing v Pittsburg-hu, a je morala svoje univerzi! ne študije prenehati, ker se je poročila in si takoj ustvarila svojo družino. Toda tudi vsa ta leta je bila polno zaposlena v poznih večernih urah, ko se je mož vrnil z dela in jo nadomestil pri otrocih.
S štirimi otroci (Deane: 10, Stan: 8, Toni: 6 in Lou: 4 leta) in v pomladi svojega življenja se je znova poprijela študija na Državni Univerzi v Californiji ter je vkljub 40 urni tedenski službi ter vzgoji in skrbi za otroke pravkar z odliko dokon- , čala prve univerzitetne tečaje, kar potrjuje njeno trdno voljo in madarjenost — saj po 10 letni prekinitvi študija ni lahko začeti znova . . .
Njena življenjska pot do se-
daj ni bila posuta samo z rožami, verjetno je bilo tudi več trnjev in nemalo razočaranj, toda njen motlo je vedno isti/ "Volere e potere ..."
Kot hčerka zavednih slovenskih staršev Antona in Gladys Resnick iz Slickville, Pa., je tudi ona vedno v prvi liniji, kadar gre za širjenje resničnosti in prvobitnosti ideje slovenske narodnosti in njega nezlomljive volje po svobodi in neodvisnosti.
Med svojimi neštevilnimi prijatelji je razdelila nešteto slovenskih slovarjev, slovnic in slovenskih plošč, saj ima slo-ensko pesem in glasb6 tako-rekoč v krvi in srcu. Vsak vveek-end" je njen dom poln mladih harmonikarjev, saj je tudi njen mož Stanislav odličen in navdušen igralec in vedno vesel, če more pomagati začetnikom.
Njeni otroci kljub nežnih let prihajajo k slovenskim tečajem, da se tako ne bodo odtujili miselnosti in idejam, zasidranih v njih starših.
Če bo njen primer, ki je v dejanjih, ne pa v bleščečih besedah, pritegnil stotine drugih mladih žena po načelu: Verba docent — exempla trahunt, bo nekoč lahko rekla kot Horalius pred 2000 leti: "Exegi Monu-ment' — Aere Perennius". (Postavil sem si spomenik — trajnejši od brona).
Vsi njeni neštevilni prijatelji ji k ponovnemu študiju in njenim odličnim uspehom iskreno eastitamo in ne izključujemo, da nas bo v bodoče spet presenetila s čim novim . . .
Planinko
Boljše slovenske prihodnosti ni mogoče graditi brez boljšega poznanja in kritične presoje slovenske preteklosti, pa tudi sedanjosti. Tako kritično presojo predstavljata tudi knjigi "Skandinavski izvor Slovencev" in "Nova tlaka slovenskega naroda", katerih avtor je Franc Jeza. Prva obavna-va iz novega zornega kota rano slovensko zgodovino in išče rešitev nekaterih dozdaj še nerešenih zgodovinskih problemov in ugank, druga pa prikazuje gospodarsko izkoriščanje slovenskega naroda v Jugoslaviji. Prva stane (s poštnino) 6 dolarjev, druga dva dolarja. Naročata se na naslov: Franc Jeza, Via di Prosecco 2, 34016 Opicina (Trieste), Italija.
CANADA
" ni ui.......11
sLovenska

MHMM lie»l»U
».■bscnption rates $4.00 per year: 3lk. per oopy
Advertismg 1 column x 1" $2.80
Published monthly by Slovenian National Federation ot Canada 646. Euclid Ave., Toronto 4.
Member of C.E.P.F.
SLUV bi\sM DRŽAVA Izhaja prvega v mesecu.
Letna naročnina znaša: Za ZDA in Kanado 4 $, za Argentino 250 pe zov, za Brazilijo 60 Kruzeirov, za Anglijo 20 šilingov, za Avstrijo 3.1-Šilingov, za Avstralijo 2.50 avstr. L., za Italijo m Trst 800 lir, za Francijo 600 frankov.
Za podpisane članke odgovarja pisec. NI nujno, da bi se avtorjeva oaziranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva lo
Izdajatelja.
tlfifeojLOMCA jft
ZA OHRANITEV LISTA ...
V zadnjih 21. letih, to je vso dobo po drugi svetovni vojni, je bila Slovenska država edini list, ki je neprestano in nekom^ro-misno zagovarjal in širil slovensko državno idejo med ljubitelji slovenskega naroda po vseh kontinentih. Ko so se nekateri, začeli oddaljevati od te najčistejše in najnaravnejše pravice vsakega naroda, je list ostal kot straža v viharju in širil resničnost in prvobitnost slovenskega naroda in njega nezlomljivo voljo po svobodi in neodvisnosti.
Danes je predvsem dolžnost nas, ki smo prav od začetka z navdušenjem pozdravili ustanovitev Slovenske države, skrbeti, da ta dediščina ne izumre, ampak preživi viharna dobo finančnih težav, v katerih se list nahaja že več iet, in nadaljuje idejo, za katero je. tisoče naj-■a* večjih idealistov dalo svoja življenja in umrlo mučeniške smrti ter s tem izpričalo nam in vsemu svetu, da sta svoboda'
naroda in njega globoka zasidrana vera dve najvišji dobrini, ki ju moramo posredovati svojim potomcem.
Zaradi naraščajočih tiskarskih stroškov, vedno naraščajoče poštnine in neplačevanja naročnine je list prišel v take finančne težave, da brez vaše takojšnje in velikodušne pomoči ne bo mogel več izhajati Namen Slovenske države ni nikdar bil ekonomski, ampak edino le idejni, to je širjenje slovenske narodne in državne ideje doma in v zamejstvu kot edine rešitve našega narodnega obstoja.
Uprava Slovenske države se vsem darovalcem v njen tiskovni sklad na tem mestu že v naprej najlepše zahvaljuje ter jih prosi, da pošljejo vsa nakazila na naslov: Uprava Slovenske države, 646. Euclid AveT, Toronto, Ont., Canada, z označbo na zalepki: (Tiskovni sklad)!
foronlo
• Sredno šolo so v preteklem
letu uspešno dokončali naslednji maturanti;
gd. Ljudvik Jakopin, gdč. Dora Kokelj, gd. John Kus, gd. John Dolinar, gd. Robert Seljak, gd. Marko Dolenc, gd. John Stekar, gdč. Veronica Dolenc, gd. Jo-soph Ppr, gdč. Vera Mesec, gdč. Margaret Šircelj, gd. Mark Šircelj, gd. Mark Žižek, gdč. Kathy Hribar in gdč. Dianne Srebot ter jim k uspehu tudi mi iskreni čestitamo.
•	27. junija je bil na Primorski
farmi Gregorčičev dan, na katerem je govori g. Peter Cekuta o slovenskem pesniku Simonu Gregorčiču. Za pevske točke je peskrbel cerkveni pevski zbor Marije Pomagaj pod spretnim vodstvom svojega dirigenta g. Dušana Klemenčiča. Recitacije so obsegale gregorčičeve pesmi. Nastopili so tudi otroci iz Clevelanda ter plesna skupina Nagelj pod vodstvom g. Cirila Sor-šaka. Po nastopu je skrbel za zabavo orkester W. Ostaneka.
•	lloliday Gardens je svojo 25-letnico proslavil s programom in piknikom na svojem zemljišču II. julija. Nastopila je folklorna skupina Nagelj, navzoče pa je zabaval tudi tercet Demšarjevih sester. Zahvalno mašo je daroval g. župnik od Marije Pomagaj č. g. T. Zrnec, pri kateri so peli pevci cerkvenega zbora pod taktirko g. D. Klemenčiča. Pri dedi tev proslave je spretno povezoval predsednik H. G. g. Jože Kranjc. Za srbeče podplate in poskočne pa je bilo tudi dobro pripravljeno. • Novoposvečeni torontski škof prezvišeni g. L. Ambrožič je daroval mašo 18. julija v Ho-lidaj Gardens na pikniku, ki je bil posvečen gradnji slovenskega starostnega doma. S posebnim programom sa nastopili u-čenci slovenske šole v O^havve. G. Peter Cekuta pa je imel govor: Mladina in starostni dom. Nastopili so še Dekliški pevski zbor Biser pod vodstvom gdč., Marije Babic, in Folklorna sku-j
pina Mladi Glas pod vodstvom g. Janeza Mesca, Za zabavo vsem pa so igrali Vandrovčki in Ka-ravanci.
•	Na Katoliškem dnevu slovenskih far 4 julija letos na cerkveni farmi v Boltonu pa so nastopili otroci iz Hamiltona z ran/jem, Nevv Torontski so zapeli pesmi, mladi Gregor Pavlin pa je imel priložnostni govor. Povezale so se vezi med farani različnih slovenskih farnih občestev ter potrdili pripadnost Njemu in Kraljici Slovencev.
•	Slovenski dan, ki je bil letos
25. julija, je bil posvečen 100. letnici rojstnega dne Ivana Cankarja in Dragotinu Ketteju. Slavnostni govornik je bil ing. G. Simon Kregar iz Nevv Yorka. Pri maši je imel pridigo g. župnik iz Nevv Toronta č. g. J. Kopač, Cankarja je recitirala gdč. Marta Jamnik, slovenski telovadci pod vodstvom g. M. Grmeka pa so prirediti kar "našo olimpijado"
•	Slovenske farme so vsako soboto in nedeljo polne Pikni-karjev, ki jih prirejajo različne slovenske organizacije in so vse dobro obiskane.
•	25. Mednarodnega evharistič-nega kongresa smo se tudi udeležili Slovenci iz Toronta, Osha-vve in Hamiltona. Od Marije Pomagaj je bilo vseh 15, iz Hamiltona pa kar poln avtobus. Na p o v o r k i ob času otvoritje je uradno sodelovalo 21 (izbranih) slovenskih narodnih noš. Pri maši na slovenskem dnevu pa čez 150. Vseh Slovencev je bilo več sto. Slovenske iz stare domovine je vodil ko-persku škof prezvišeni g. J. Jenko, župljane Marije Pomagaj iz Toronta pa je vodil č. g. M. Balažič. Pri slovenskem dnevu sta pomagala mnogim duhovnikom - udeležencem kongresa prezvišeni Škof Saladka iz Mar-keta (Baragova škofija) ter Clevelandski prezvišeni škof Hy-cky. Kongres je naredil na vse udeležence nepozabljive vtise ter nas spomnil na kongres v Ljubljani.
•	Katoliška ženska liga pri
Če greste letos taborit, vedite, da so vsi Ontarijskl parki določeni za taborenje označeni z novimi oznakami.
Mariji Pomagaj je priredila pod | vodstvom predsednice ga M. Muhič 14. avgusta izlet v deželo 1000 otokov. Odlična vožja z avtobusom, lepo vreme in prijetna zabava in družba so pripomogli k uspehu tega podviga. Vse udeleženke so bile z izletom nad vse zadovoljne.
Thunder Bay
•	V Thunder Bay-u, v severo-
zapadnem delu Ontaria, ob jezeru Superior izhaja mesečnik Northern MOSAIC, v angleščini, glasilo društva: Thunder Bay Council of Ethnic Organi-zation. Urednik lista in predsednik imenovanega društva je Slovenec g. F. Oblubek.
•	V izdaji za julij/august letošnjega leta prinaša N. Mosaic poročilo o obisku 16. junija letos 22 urednikov etničnih listov iz Toronta s sliko predsednika etničke tiskovne organizacije za Ontario, urednika S. D. g. V. Mauko, ko je nagovoril skupino 60 lokalnih predstavnikov et-ničkiih organizacij in listov.
•	Isti list v isti številki prinaša na tretji strani tudi delni ponatis 'Predložitev', ki jih je etnična tiskovna zveta za Ontario predložila Ontarijski vladi v zvezi z oživo tvor j enj em mnogokul tur-nosti. Na drugem mestu poroča isti list pod sliko Slovenk v narodni noši na lanskem razstavišču — slovenski del, s sporočilom, da bo letos od 18.-19. septembra 4. letni folklorni festival severozapadnega Ontaria v Fort William Gardens v Thunder Bay-u^ Sodelovalo bo preko 20. etničnih skupin, med njimi tudi Slovenska.
•	Kulturno društvo kanadskih Slovencev je priredilo 27. jit nija na lastnih prostorih na Wilson cesti blizu Government ceste uspešni in dobroobiskan piknik, na katerem so poleg drugega, imeli tekmo v odbojki s Slovaki.
•	4. septembra v soboto bodo
"Gorenci" ("Oberkreiners") kot jih imenjejo), iz Montreala gostovali v "Moose Hali" na plesni priredita, tretji obisk je bil popolnima razprodan.
•	Na Slovenskem zemljišču so si Slovenci sami uredili lepo igrišče "balinanja" (bocca court), ki je zelo zasedeno.
• G. Janez Drčar—iz Ribnice — je posebne vrste umetnik. Izdeluje slovenske narodne izdelke ("suho robo" in sodhčke ter krožnike) v katere z raz-žarjenik teklom vžge slovenske motive in ornamente. V Kanadi deluje 'že zadnjih 11. let. Čestitamo!
Vendelina pripravili lep večer v spodnji cerkevni dvorani. Učenci so prav lepo zapeli slovenske narodne pesmi. • Počastitev ameriške zastave je bila 14. junija. Skavti so oskrbeli drog, naša kongresnica Collins je darovala zastavo, ki je visela na Kapitolu. Ob lepi udeležbi je bila razvita zastava na cerkvenem zemljišču. Pro-
DESETLETNICA BINKOŠTNIH SREČANJ SLOVENCEV V NEMČIJI. NA SHODU 1976 3000 UDELEŽENCEV
10 LET BINKOŠTNIH SREČANJ IN NJIH POMEN
slavo je vodil dr. L. Leskovar. Domači župnik p. Tomaž Hoge' ustanov. Na ta način sme sef
Letos smo Slovenci v Nemčiji praznovali desetletnico Binkošt-nih strečanj. V Sindelfingenu pri Stuttgartu še je zbralo na1 binkoštno nedeljo, 6. junija, nad 1 2000 Slovencev, v Neussu ob* Renu pa nad 1000.
Desetletnica Binkoštnih srečanj pomeni desetletno prizadevanje slovenske Cerkve v Nemčiji, da ohrani našim delavcem, ki si morajo zaradi slabih gospodorskih razmer doma iskati kruiha na tujem, zvestobo do vere, narodne samobitnosti in vzajemnosti. Pobudniki in organizatorji Binkoštnih srešanj (Dr. Janez Zdešar, Dr. Franček Prijatelj in Ciril Turk), so si namreč od vsega početka zastavili prav ta cilj: utrjevati versko in narodno zavest in gojiti slovensko družabnost mfed našimi delavci v Nemčiji'. Bin-koštna srečanja so v zadnjih desetih letih načrtno zasledovale vse te cilje.
Po Binkoštnih srečanjih z imasovno udeležbo naših delavcev in delavk v Nemčiji je slovenski živel našel tudi živ odjek v nemški javnosti. Na Binkošt-na srečanja je namreč ponovno prišla nemška televizija in navzoči so bili novinarji ter zastopstva cerkvenih in svetnih
je opravil molitev, nato so bili govori zastopnikov raznih organizacij. P. dr. Vendelin je vodil pevski zbor.
•	Praznik ameriške zastave za 200 letnico obstoja Združenih držav je bil v Chicago slovesno' proslavljen z, veliko parado v soboto 12. junija in na Soldier Fieldu v nedeljo, 13. junija. Tudi Slovenci so nastopili v narodnih nošah.
•	Slovenska ženska zveza, ki
je imela doglpj svoj sedež mnogo let y Chicagu, se bo preselila v Joiiet. Komu bo to v dobro? V Glavnem odboru zastopa Chicago ga. Nežka Gaber.
•	V nedeljo 13. junija je bil v Lemontu uspeli misijonski piknik katerega sta priredilia Misijonska Krožka iz Jolieta in Chicaga. '	i;
•	Tornado je napravil v nedeljo 13. junija ogromno škode v Lemontu. K sreči so udeleženci piknika pravočasno odšli. Nad 80 hiš je popolnoma porušenih. Hudo je prizadeta tudi slovenska družina Jožeta in
Slovenci v nemški javnosti pokazali kot samostojen narod.
Tako morejo prireditelji Binkoštnih srečanj s samozavejstjo in ponosom zreti na desetletne Binkoštne shode Slovencev v
Nemčiji. V deseti letih so ti shodi pritegnili okrog 23.000 ror jakov: Tuebingen (1967 — 400 udeležencev), Wernau <1968 — 1300 udeležencev), Stuttgart (1969 — 1800 udelečencev; 1970
—	2500 udeležencev; 1974 — 100 udeležencev; 1975 — 2000 udeležencev), Boeblingen (1971
—	2700 udeležencev), Goeppin-gen (1972 — 2100 udeležencev; 1973 — 2200 udeležencev), Sin-delfingen (1976 — 210p udeležencev) ter paralelna srečanja v Bad Godesbergu (1973 — 10Q0 udeležencev), Neuss ob Renu (1976 — 100 udeležencev). Gesla srečanj so vedno vsebovala smisel srečanj, kot: "Bogu otroci, narodu sinovi, nikomur hlapci", "Mati-domovina-Bog", "Slovenec sem, tako je mati djala", "Verno srce-poštene roke", "Da rojak prost bo vsak"; "Goreti hočem sebi, novim dnevom", "Bog živi ves slovenski svet", "Mati Slovenija, tvoji smo sinovi", "Slovenski Svet, ti si; krasan", "Slovensko srce, Bog' živi te". Vsa ta gesla izražajo veliko ljubezni in zvestobe vsemu tistemu, kar je naš narod skozi stoljetja reševalo versko, narodno in moralno.
Naj še pristavimo, da so vsa Binkoštna srečanja organizirali Slovenci v Nemčiji sami, brez vsake moralne ali materialne podpore iz domovine ali iz krogov njenih predstavnikov v tujini. 23.000 udeležencev govori za to, da je bila pot v zadnjih desetih letih pravilna.....š. C.
Knjige in revije
MULTICULTURALISM
STATE POLICV. Conference re-port: Second Canadian Conference on Multiculturalism. Government Centre. Ottavva, Feb-ruarv ! 13-15, 1976. Ottavva. Minister of Supply and Services Canada 1976; catalogue nr. S2-35/1976.
SD je že obširno poročala o drugi kanadski konferenci o večkulturnosti. Sedaj je izšlo uradno poročilo o konferenci, ki vsebuje vsa predavanja v celoti kot tudi kratko znanstveno oceho dveh študij (o rabi neuradnih jezikov in o stališču Kanadčanov do vprašanj, ki so v zvezi z večkulturnostijo) prof.
AS kot je še nerešeno vprašanje rabe francoščine na letališčih v Ouebecu.	dreš
Isajivva ter izjavo, ki jo je po-Fride Arko. Komaj so si rešili dal v imenu kanadskega indi-življenje, od hiše ni ostalo prav jonskega bratstva Clive Link-nič. V teku je akcija slov. roja-1 Iater- Dodan Je tudi posnetek
IZ PISEM UREDNIKU
POTRES JE HUDO PRIZADEL BENEŠKO SLOVENIJE
Časopisi in druga obveščevalna sredstva so omenjala predvsem škodo, ki jo je povzročil potres v začetku maja v Udinah, toda potresni sunki' so se čutili tudi na slovenskem ozemlju. Dva kanadska profe-/ sorja, ki sta bila v tem času na obisku v Zagrebu, sta poročala,' da so se potresni sunki čutili celo tam.
O razdejanju v Beneški Sloveniji poroča Lojze Gorkič:
Beneška Slovenija je bila
čiškani niso bili priznadeti prehudo.
•	Družba Imperial Oil Co. je
dala na razpolago približno 4 milijone dolarjev za film "Priš-leci naseljujejo novo deželo". Film bo prikazan v sedmih odsekih na kanadski televiziji v francoščini in v angleščini in bo slikal novonaseljence v Kanadi. Kazali ga bodo novembra 1977.
•	Agnostik Robert Rossellini je
proizvedel film Mesija, ki temelji na poročilih evangelijev. Film je prodal skupini A.R. C. I., ki je znaipa po svoji marksistični usmerjenosti, ki ima sedaj pravico predvajanja. Katoliški list Avvenire je k temu pripomnil, da je Bog nekoč porabil celo osla, da je pomagal širiti evangelij.
•	CIani papeške biblične komisije so glasovali 12 proti 5, da ni mogoče zaključiti na podlagi sv. pisma samega, da bi bito duhovništvo žensk nomož-no. 12 članov komisije še je tudi izreklo, da ne bi nasprotovalo Kristusovi nameri, če bi Cerkev uvedla mašniško posve-čenje žensk.
•	Ker postaja preskrba naraščajočega prebivalstva s hrano vedno večji problem, so ustanovili v okviru OZN mednarodni sklad za razvoj poljedelstva
International Fund for Agricultural Develapment). Za cilj so si postavili vsoto ene milijarde dolarjev, s katerimi bodo podprli programe za povečano proizvodnjo hranil v deželah, kjer prevladuje nezadostna prehrana prebivalstva.
•	Najstarejše bolnišnice na Slovenskem so: 1840 v Mariboru, 1857 v Ptuju, otroška bolnišnica v Ljubljani 1. 1867 bolnišnica bratovske skladnice v Trbovljah, ki so jo odprli 1867.
•	Neodvisna televizijska postaja v Angliji je vključila v svojo večerno oddajo "Svet v akciji" 24. maja tudi polurni film, ki so ga brez dovoljenja snemali v Jugoslaviji. Film prikazuje politično preganjahje, ki ga izvaja Titov režim.
•	126 letnico rojstva Nikole
Tesle je proslavila Detjen Corporation v ZDA z izdajo posebna ovojnice z njegovo sliko ter napisom, ki mu priznava odkritje izmeničnega toka ter zaslugo za izrabo Niagarskih slapov za proizvodnjo elektrike.
hudo udarjena, čeprav niso kov za pomoč. Slovenski fran-' konference, ki ga je podal Saul ™eli smrtnih žrtev — ranjeh-
Hayes.	| cev pa je bilo dovolj po vseh
Besedilo predavanj, ki so vaseh. Velikansko število hiš je zlasti skušala osvetliti stališče J ali Pa so toliko raapokane, da anglofonov in frankofonov do 11' več varno v njih živeti. V Re-razglašene politike večkultur-, Rezije do Udin so naslednje nos ti, bo koristna podlaga za zijski dolini, v Ravnici, ni no debato, ki se bo verjetno še bena 'hiša vseljiva in v Osojah
Cleveland
Chicago
•	15. maja je bilo posvešena v
centru mesta Clevelanda spominska plošča, z. zgodovinskim opisom svetu o plivu slOveiflke-ga ustoličenja vojvod na ameriško deklaracije neodvisnosti. To zgodovinsko delo je pripravil slovenski profesor zgodovine Dr. Jože Felicijan, živec tu v Clevelandu.
•	V pondeljek 31. maja Je bila velika parada ob pri liki počastitve 200 obletnice ameriške neodvisnosti ter 50 obletnice obstoja slovenskega dama na Waterloo Road. Preko 100 skupin je pripravilo cestno povorko, v kateri so bila pevska društva, kulturna, plesne skupine in razni ansambli.
•	Od 25. do 27. junija je bil pri fari sv. Vida vsakoletni festival, katerega so se udeležili v velikem številu sedanji in nekdanji farani te najveščje slovenske fare v Clevelandu. Poleg odličnih okusnih domačih okre-pčil je bilo veselja in zabave za vsakogar.
•	27. Junija je priredilo društvo
"Častne straže" svoj piknik na prostorih ADZ v LeRoyu. Za ples in zabavo je igral orkester
Rada priznam, da me je kritika od PP in še bolj od ured-dolgo nadaljevala, če ne bo yo-'j Je vse dobesedno porušeno. Od, nika SD mojega članka o Slo-
13. junija 1976 Dragi g. Maiiko!
Najlepša hvala za poslano.
Glede Ga. U. — je po mojem najboljše, da se držite svoje izjave v SD — debata je zaključena. Vsi so imeli svoj "guč" in nadaljne debate ne bodo Več spremenile ne mnenje he dejanj tiskih, ki so se zapi-čili V svoje stališče.
Rudolf Cujes
dila celo do še resnejših kriz
• Kanadski vmesni popis prebivalstva (il junija 1976) je spremenil vprašanje o etničnem izvoru prebivalstva od direktnega vrašanja o etničnem izvoru očeta v vprašanje o maternem jezike. Posledica bo, da se bo izgubil etnični značaj velikega dela kanadskeča prebivalstva, ker so bolj izjeme družine, ki ohranijo svoj jezik še v drugem in tretjem rodu.
•	Naši slovenski graduanti iz
višjih šol. Na S t. Ignatius višji šoli so graduirali: Jakob Pet-rich, Vinko Rigler, Aleksander Modič. Vsi trije z odliko in so dobili državno štipendijo. Drugi graduanti so: Tonček Lesko-J Jeff Pecon. var, Frank Markošek, Johny To- j • 3. julija je priredil Slovenski maskovic, Naomi Trinko, Cindy športni klub iz' Clevelanda pik-Foys, Zvonka Rozman, Barbara nik s športnim programom na Remec in Andrej Remec. | Slovenski pristavi. Udeležilo se
•	Zaključek slovenske sobotne ga je veliko število rojakov, ki šole'je bil v soboto 29. maja. so navdušeno ploskali nastopa-Učenci so pod vodstvom p. dr. joči mladini.
•	4. julija je priredila Slovenska pristava svoj piknik, katerega se je udeležilo veliko število članov in prijateljev. Tudi plavalni bazen je v polnem razmahu in čista voda, ki vabi posebno mladino, je velik napredek dela požrtvovalnih žla-nov pod vodstvom g. S. Rusa.
•	18. julija Je priredil Belokranjski klub svoj vsakoletni piknik na Slovenski pristavi. Veliko število prijateljev in članov tega priljubljanega kluba se je
zbralo na ta dan in se veselilo ob zvokih ansambla Sonet.
•	25. Julija je priredil Štajerski klub svoj piknik na prostorih Slovenske pristave v Genovi. Kot vedno so tudi letos Štajerci pripravili okusno hrano, dobro kapljice in za plesalce je skrbel ansambel Sonet s poskočnimi melodijami.
Rezije do Udin so naslednje skoraj uničene vasi: Viskorša, Brdo, Tipana, Subid, Čenebola, Porčinj, Mažerole, Tarčen, Ke-nie, Ah t en, Rekluž, Kamipielo. Večina prebivalcev ni rešila ničesar razen sebe.
Ker je opustošenje tako strahotno, bo treba veliko let, pred-no bo 'škoda popravljena. Pomoči so potrebni zlasti zato, da jih nepremostljive težave ne bodo spodile z domače grude, na katero si sicer močno navezani.
Vsem, ki bi radi kaka nadaljnji pojasnila in bi bili pripravljeni denarno pomagati žrtvam, se lahko obrnejo na naslov: Lojze Gorkič, Via D. Bosco 2 Udine, Italia
venski zastavi, prizadela. Stališče obeh ^prizadetih, da Slovenska zastava ne spada v Slovenske dvorane, mi je nerazumljivo.
(Op. Uredništva: Zahvala dopisnici gornjih vrst z nasvetom, da pošlje vsebeno svojega pisma, ki obravnava cerkvene zadeve, kakemu slovenskemu verskemu listu, ki je o takih stvareh bolj na tekočem in kompetenten kot naš!)
Naknadno dodani pridevniki "omadežavana, neomadežavana, čista" so meni pri Slovenski zastavi nepotrebni Isto mislim, da tudi anonimna dopisnica in urednik Slovenske države tega pojasnila nista potrebna.
Le j a Urbane
V vseh pravnih zadevah se z zaupanjem obrnite na:
CARL VIPAVEC
SLOVENSKI ODVETNIK IN NOTAR
The Simpson Towers, 401 Ray St. Suite 2000 - EM. 4-400*
Na potovanju po Evropi se ustavite v
HOTEL BLED
in Rome - ltaly
Via S. Croce in Gerusalemme, 40 00185 ROMA (Italy) — Tel. (06) 7771702
V počastitev spomina nedavno umrlega prof. J očeta Peterlina objavljamo v ponatisu iz Mladike naslednji njegov sestavek, ki je njegova osebna izpoved, ki pa naj bi bila tudi izpoved vsakega Slovenca, zlasti nas, ki ii vimo izven domovine.
Op. uredništva
MOJA DOMOVINA
JOŽE PETERLIN
Vsa svetla si kot zrak v bleščečem poletnem soncu. In čeprav majhna, si vendar velika, saj ti morje meje v brezstranstvo.
Kraški teran je tvoje zdravilo, vino Goriških Brd pa sladiko mamilo.
Belina belokranjskih loz in zidanic med vinogradi je odsev beline spranih platnenih oblek Belokranjcev.
Mehka, valovita Dolenjska z domovi naših prvih učiteljev besede jc zemlja, kamor ne hodimo na izlete, ampak domov.
Visoke gore in jezera so zrcalo lepih duš. Gorenjcem prožijo ponosni korak, da tujcem radostni in pogumni odpirajo vrata v podnožje Triglava.
Na Štajerskem je doma veselje in vino, vino in veselje. V gozdovih se senčimo, v vinogradih vriskamo.
Pogled nas vabi še dalje naprej v Panonsko nižino — ravnino, ki ji ni konca. Topoli so kot svetilniki ob ravnih cestah.
Živa pisanost fpolj in travnikov, gozdov in vinogradov, gora in jezer, morja in skal!
Zravnane, visoke postave mož in fantov, rdeča dekliška lica in njih plave oči, skrbne roke naših očetov in neizmerna ljubezen naših mater ...
★ ★
Vesel sem tvojih rudnih zakladov premoga. In živega srebra. Pa svinca in nafte. Sadnemu drevju se upogibajo veje pod težo zrelih sadov, ponujajo se smokve in grozdje. V velikih gozdovih čakajo sekire stoletni hrasti in bukve in smreke.
Ribe: tuni, sardele, kleni . . . čakajo ribičevih mrež in potem trg in dom.
Vsa zemlja pa je kot železniško križišče tirov od severa na jug, od vzhoda na zapad. Lepo in koristno je biti postajni načelnik drvečih mednarodnih vlakov.
Drava nosi splave in obala čaka na tovor jenih ladij. Če si moder mornar.
V CANKARJEVEM LETU.
1976 nam oznanja stoletnico CankaFfovega rojstva. Cankarjevo leto. Slovenci doma, v zamejstvu in zdomsuvu stopamo vanj s pričakovanji irf'upanjem. S pričakovanji, da nam bo pomembni jubilej , pbživii duhovno rast in ustvarjalno moč; da bo slovenski 'kulturni pričevalno-sti prinesel resničen evropski pomen in priznanje, kot ga po vsej pravici zasluži; da bo slovenski kulturni svet povezal v trdno celoto svobodne volje in svobodnega kulturnega življenja, brez ukazov in namigov od zgoraj, brez farizejstva in zgledovanja od strdki. Z upanjem pa, da bi to leto bilo vzgib k uresničenju tiste duhovne revolucije med Slovenci, ki nam jo vošči' Prešernov genij: da bi zedinil rod slovenš'ne cele ... — in jo začne uresn-čevati videč Cankar: narod si bo pisal sodbo sam . . . Četudi je očito, da je Cankarjev ideal duhovno, kulturno in politično svobodnega slovenstva v eni ozemeljski skupnosti, v enakosti in polnosti priznanja in pravic z drugimi narodi še daleč za zarjami, rti zato ob vstopu v Cankarjevo leto manjše naše upanje na skorajšnje uresničenje tega ideala. Nasprotno: upanje raste, kot raste iz bolečin, trpljenja in ognja živeta in doživeta slovensko osveščenost. Nagli in preteči premiki na svetovni šahovnici znani j o tudi Slovencem nov čas: upajmo, da boljši, lepši, kot. smo ga bili vajeni živeti.
**
Še večje bogatstvo pa je znoj naših očetov ki stoletja napaja zamljo in jo rahlja. Bogatstvo je kri, ki so jo vsrkala polja tedaj, ko so jih branili njih sinovi.
Domovina je vsaka stran v knjigi naše preteklosti.
Je krščansko izročilo naših dedov, je Beseda in pesem .
Svetlo nebo, plavo morje, rdeča zarja — to je lepota in barvitost v naši narodni zastavi.
Kot so zrasle ostre in bodičaste rože na Krasu v pomanjkanju in skromnosti, tako je v pomanjkanju dozorela tvoje odpornost, domovina!	. . ""
Stisnjeni 'smo med velikane. Bijejo sa za "našo zemljo, njeno bogatstvo in njeno lepoto. Tisoč in petsto let, Neštetokrat šo nam zvezali roke, nam zamašili usta, nas podrli na tla kot zločinca, A vedno smo spet vstali. Že smo brez verig na rokah, že smo zravnali hrbet, že smo usmerili korak sami svetli zarji naproti.
Moja Slovenija, bodi tisočkrat blagoslavljena! Ufcleni me v svoje roke. Naj bom tvoj in naj tvoj ostanem, pa naj me vrtinec neurejenega sveta zanese tudi za deveto goro!
Tvoj sem in tvoj ostanem!
Trst, Mladika 1976/4
ŠERBAK PREJEMNIK SLOVENSKE STUDIJSKE NAGRADE
Razveseljivo je, da se tudi otroci že v Ameriki rojenih slovenskih staršev vse bolj zanimajo za slovensko dediščino. Eden teh je tudi mladi Jaka šerbak, ali po ameriško Scher-bak, iz Euclida, Ohio. Čeprav so bili njegovi starši rojeni v Ameriki, se je pred dvemi leti vpisal v začetniški tečaj slovenščine, na državni univerzi v Kentii. Ob vpisu ni znal prav nič slovensko. Toda teden za tednom je pridno prihajal k pouku in si počasi ustvaril kar lep slovenski besedni zaklad in dobro razumevanje osnovne slovenske slovnice.
Letos spomladi je z odliko končal 18 'kreditnih ur ali pet tečajev slovenščine in si poleg dobre podlage v jeziku svojih prednikov priboril tudi letošnjo Slovensko študijsko nagrado - "Slovenian Studies Award", to je, izredno univeritetno priznanje te vrste v Ameriki in v svetu. Nagrado mu je na univerzitetni proslavi "Honors Day", ali Dneva priznanj, izročil podpredsednik in provost Kentske univerze dr. John Sny-der, na kar mu je na slavnostnem odru pred očmi tisočglave množice prvi čestital sam predsednik univerze in bivši ameriški vzgojni zastopnik pri Združenih narodih dr. Glenn Olds, eden naj odličnejših prijateljev in pospeševalcev slovenskih študij v Ameriki.
Jaka, ki je letos graduiral iz angleškega jezika in književnosti, vzbuja veliko upanja tudi kot mlad slovenskil ameriški pesnik in pisat.elj. Čeprav je bil doslej še Študent, je bila ena
njegovih pesmi že vključena v elevelandsko antologijo pesništva, "Antihology of Cleveland Area iPoets", 1975. Vključili pa ga bomo seveda tudi v antologijo slovenskega ameriškega pesništva, ki jo skupaj z vrsto drugih knjig vkljub stiski za čas in sredstva pripravlja Slovenski ameriški institut — Slovenian Research Center of America, Inc. Naš nadebudni nagrajenec je tudi član Društva pesnikov v Clevelandu, "Poets League of Greater Cleveland"/ skupaj z ostalimi člani družine pa pripada tudi slovenskemu društvu Cdmrades, štev. 566 Slovenske narodne podporne jednote.
Njegova prijazna mama Roza je svojčasno pela pri slovenskem pevskem zboru Zarja in je nečakinja znanega slovenskega pisatelja Ivana Laha, kar še krepi naše upanje, da bo tudi naš Jalka postal pomemben ustvarjalec na plodni njivi slovenske ameriške književnosti. Ves nasmejan nam je Jaka obljubil, da bo s študijem sloven.-čine tudi v bodoče pridno nadaljeval in se bo skušal se-znamiti tudi z biseri slovenske književnosti. Med darili, ki jih je ob tej priložnosti sprejel, je bil tudi življenjepis slovenskega velikana Ivana Cankarja, čigar stoletnico rojstva tudi v Ameriki spoštljivo praznujemo.
Slovenska študijska nagrada je prva univerzitetna nagrada te vrste v Ameriki in ena prvih izseljenskih študijskih nagrad, ki jo vzajemno omogočata Slovenski študijski program na Kcntski univerzi in Slovenski
KO SE v Cankarjevem letu zmislimo na dokaj, trpko stvarnost o Sloveniji: doma, za pie: jami, p ©čezmorskih kontinentih, nam je tesno pri srcu. A tesnoba se sprevrže v zavestno upanje in vero v Slovenstvo, v njegovo moč, če pomislimo, da je trojna Slovenija vsem težavam, neurjem in pritiskom od znotraj in od zunaj navkljub duhovno povezana in srčno močna. Slovenski genij ne pozna in ne prizna krivično po sili zastavljanih in zastavljenih političnih in etničnih meja; ne loči med domovinstvom, zamej-' stvom, zdomstvom, kadar gre za žlahten sad slovenske stvaritve: dokler je sad slovenski, je skupna last vseh Slovencev, naj so in smo kjer koli že. Prešeren in Cankar vežata na vid razibito slovensko narodno srenjo v neločljivo celoto, ki je ne načne in ne zmore nobena vsiljena, tuja učenosti
V Cankarjevem letu si,iz srca voščimo, da bi nam bil vsem Slovencem veliki Vrhničan samo Cenkar in ne več ikot Cankar. Cankar brez naveskov in priveskov. Cankar brez političnih in strankarskih emblemov. Cankar revolucionar duha — ne revolucionar nasilja; revolucionar za slovensko zavestnost — proti kulturni nebrižnosti in le prevečkratni poniglavosti; revolucionar slovenske samoniklosti in samobitnosti — proti vsakršnemu duhovnemu 'hlapčevstvu, ki ponižuje in ubija; revolucionar slovenske duhovne in narodne svobodnosti — brez vsiljenih tujih naukov in brez tuje naobleke, ki so nam v 'kvar in nas razdvajajo; revolucionar miru — v žlahtni umirjenosti duna. To je Cankar resnično bil. Kdor ga drugače predstavlja, polivarja njegovo podobo-
CANKAR ni bil politikam: ni, bil strankar; ni bil literarrti kramar, ne umetniški konformist. Cankar ni podiral. Ni rušil. Ni sovražil." ČJankar je dvigal. (Qa'n-kar je zidal, Cankar je ljubil. V ljubezni izgorel. Za slovenstvo. Za svojo poslednjo podobo iz sanj. Za isto, na kateri stoji zapisano z njegovo zrelo, moško roko, s krvavečim srcem, z najvišjim naponom vere, upanja in ljubezni: MATI — DOMOVINA — BOG.
CANKAR. Umetnik. Slovenski. Z vso revo. Z vso veličino. Nenehno v duhovnem boju. Ker je slovenskemu umetniku še za dolge čase odmerjen boj. Nenehno na barikadi slovenskega duha. Živ ogenj, ki sije ljubezen. Žgoča beseda, ki žehti upanje. Do poslednjega vlakna srca in duha zaljubljen v svojo Dolino šentflorjansko. Kaže ji napake, ker sanja, da bi bila brez napak:
"Vse tvoje sladkosti sem poznal, vse lepote. Ampak ljubil sem te šele, ko sem trpel zaradi tebe. Spoznal sem tvoj resnični obraz, ko sem ugledal njegovo senco. — Iz tvoje blagoslovljene zemlje rastejo tenke, visoke korenine in se oklepajo kakor slak moje duše. — Le kdor je močan onstran tebe in preko tebe, te lahko zavrže. Jaz te nisem zavrgel, ker sem slab in ker je ljubezen prevelika v mojem srcu. Tako velika, da je mati moje moči: kako bi jo zavrgel dolino šentflorjansko? Ti studenec vseh mojih sanj in vsega mojega trpljenja ... — Zakaj jaz sem v tebi in ti si v meni. Zaradi tebe sem trpel bridkost in nadlogo; pa sem ti pogledal v obraz in sem spoznal, da sem trpel tvojo nadlogo in tvojo bridkost."
CANKAR ob stoletnici. Njegov duh kliče v slovensko vstajenje, v svobodo, v pravico. Utrimo to slovensko leto pot slovenski misli čez morja, čez vsiljene politične in neslovenske ideološke meje prav v srce Slovenije, da se razraste in zazori v prežlahten sad SLOVENSKA SVOBODA — v soncu Cankarjeve stoletnice!
Miklavž Trpotec
"Glas Slovenske kulturne
akcije". Leto XXIII, 1-2,
Jan.-Feb. 1976
KANADSKA POLETNA SCENA
•	St. John's University v
ZDA je podelila častni doktorat prava Materi Terezi iz Cal-cutte, ker se je posvetila ubo-žnemu življenju posvečene službe "najrevnejšim med revnimi". Vseučilišče Notre Dame v ZDA pa je podelilo častni doktorat nadškofu Helderju Ca-mari.
•	Za stoletnico rojstva Ivana
Cankarja je izdala pošta v Jugoslaviji spominsko znamko v vrednosti 1.20 dinarja. Znamka I ima Cankarjev portret in rojstno hišo z napisom: Stoletnica rojstva Ivan Cankar 1876— 1976.
•	V emnogih dražavah Za-
padne Evrope predstavljajo delavci določeni del ravnateljstva velikih podjetih. V Severni Ameriki so taki primeri še zelo redki, toda letos si je za stavila delavska starokovna organizacija avtomobilskih delavcev (za cilj, da uvede ta sistem tudi v Severno Ameriko. Strokovna organizacija United Auto Workers bo stavila to zahtevo najprej v pogajanjih s podjetjem Chrysler Corporation.
•	Knjižna založba Studia Slovenica je izdala knjiko "Frank J. Lausche, A Political Biography". Knjižica je diplomska naloga na Princeton Coi legeu (1. 1969), ki jo je predložil študent Bittner. Po kritični oceni, ki jo je napisal dr. Ciril žebot, profesor ekonomskih ved na Georgetovvn vseučilišču, je kvaliteta te knjižice tako pomajkljiva, da kvari ugled založbe, ki se je doslej uveljavljala z visoko kvalitetnimi deli. Kritika je bila objavljena v Amerikanskem Slovencu 5. maja t. 1.
TONEV RIVER V NOVI ŠKOTSKI, PRILJUBLJEN KRAJ UMETNIKOV.
NOVICE IZ DOMOVINE
ameriški institut — The Slovenian Research Center of America, Inc. Poleg nestrankarskih slovenskih listov, ki jim pomeni iskreno slovenstvo več kot drobna in večkrat žal nizke strankarska politika, ta edinstveni vseslovenski uspeh v Ameriki vsako leto dostojno zabeleži tudi ameriški tisk. Med drugimi je dne 9. junija poleg Jakove slike objavil lepo poročilo o Slovenski študijski nagradi tudi ugledni ameriški dnevnik "The Cleveland Press".
Skupaj z Jakovo mamo in sorodniki smo tudi vsi ostali Slovenci ponosni nanj. Želimo mu, da bi na začeti poti zvesto vztrajal in dosegel še kar največ literarnih in življenjskih uspehov — sebi in svojim domačim v zadovoljstvo in vsem Slovencem v čast in ponos.
Prof, Edi Gobec
hoteli1"'"odpeljati ' Truhlarja z avtom v Ljubljano, izpraševali so jo vse mogoče in jo hudo prestrašili, tako da je pustila Truhlarja na meji in se prestrašena vrnila v Gorico.
Ker je znamo, da je tudi Tru-hlar zdaj blizu Kocbekovi duhovnosti, je možno, da gre tako pri aretaciji Blažiča in Miklav-čiča kot pri njegovem zasliša nju za povezano akcijo.
Proti knocu maja so zaprli iti prijavili sodišču v Ljubljani časnikarja "Dela" Viktorja Blažiča (47 let) in sodnika Franca Miklavčiča (54 let) pod obtožbo "kaznivega dejanja sovražne propagande po čl. 118 kazenskega zakonika". Blažič se je v člankih zavzemal za, pravice slovenskega jezika oziroma proti zapostavljanju slovenščine v javnem življenju. Po izjavi nekoga, ki pozna Blažiča, sta on in Miklavčič "krščanska socialista" v ideološkem oziroma kulturnem pomenu, zato ni izključeno, da gre za prvi udarec režima po tem krogu iz maščevanja za znani Kocbekov intervju v Pahorjevem "Zalivu".
Pesnika in bogoslovnega pro-fesora Vladimira Truhlarja pa je Udba 3 ure zasliševala. To se je zgodilo na meji, ko se je 19. maja vračal iz Gorice, kjer je
imel v Attemsovi dvorani pre- Društvo zadružnih vzgojite davanje o duhovnosti pri Ivanu! ljev (Association of Cooperative
• Profesor VV. A. C. H. Dobson
(vseučilišče Toronto) je zaključil svoje delo 31 let z izdajo 1000 strani obsegajočega slovarja kitajščine.
TURISTIČNA ATRAKCIJA: CABOT PROVINCIAL PARK P.E.I.
JAVNO PRIZNANJE ZADRUŽNEMU VZGOJITELJU
Cankarju. Predavanje, ki je bilo prejšnji večer, je organiziralo goriško slovensko akademsko društvo SKAD. Še dan prej je predaval Truhlar o isti temi za Društvo izobražencev v Ponizet-tijevi ulici v Trstu. Dveurnemu zaslišanju je Udba podvrglo tudi študentko iz Gorice, id je
Educators) je letos zborovalo v Banflu, Alberti. Predmet obravnavanja je bil znanstveno raziskovanje zadružništva. Društvo podeljuje letno dve priznanji osebam, ki se odlikujejo v zadružni vzgoji — eno zaslužne-
Nečlanko priznanje je podelilo društvo letos profesorju Georgu Davidoviču, ki predava zadružništvo že več let na Con-cordia vseučilišču v Montrealu (prej Sir George VVilliams Uni versity) tako v francoščini kot v angleščini. Prof. Davidovič je tudi glavni urednik edinega ka
mu članu organizacije in eno; nadskega znanstvenega žurnala.
ncčlium.
ki redno obravnava zadružniš-
tvo: The Canadian Journal of Public and Cooperative Econo-my Prof. Davidovič je bil svoje dni glavni tajnik Zadružne zveze Jugoslavije, katere predsed nik je bil pok. dr. Anton Korošec.
Davidovičega knjiga 'Tovvards a cooperative vvorld' (Zadružnemu svetu naproti) je izšla v angleščini, francoščini in perzij-skom jeziku.	...... j
V tednu med 14. in 19. junijem smo bili člani Etnične tiskovne zveze na industrijsko-turističnem popotvanju v mestu Thun-der Bay in okolici v severoza-padnem delu Ontaria ob severni obali jezera Superior.
V samem mestu, v katerem živi tudi več 100 slovenskih družin in samcev smo si ogledali najrazličnejše naprave in smučarske skakalnice za zimsko razvedrilo, kjer trenirajo za zimske olimpiade, kakor tudi goro Mc-Kay, od koder dobiva mesto vo do. Obiskali smo drugi dan papirnico Great Lakes Paper, ki ima ene največjih strojev za izdelavo časopisnega in drugega papirja. Popoldne pa smo si ogledali farmo, kjer žive divje živali udomačene in se lahko sprehajaš med njimi.
Bili smo sprejeti tudi na kon-servatoriju, ogledalisi smo si mednarodni vrt prijatelstva, nadalje pohiteli v prostore La-kehead Universe in približno 20 milo zapadno občudovali čudovito lepe Kakabeka slapove, ki jih imenujejo tudi Niagarski slapovi severa.
Tretji večer smo večerjali v Alpine Motor hotel, kjer smo videli 3 kratke komedige-spevo-igre: Mesečna melodrama, Tiger in En dan v življenju Ivy De-n ni.sova.
Šestdnevno potovanje je tri dni motil hladen veter, oblaki in od časa do časa močan naliv. Izgleda da so pri volitvah za novo ime združenima mestoma Fort William in Port Arthur zadeli pravo, ko so ga imenom Thunder Bay. Eno dobro plat pa je dež le imel. Pogasil je ogromne gozdne požare, ki so neukročeni divjali nekaj sto milj severno od mesta.
Med Thunder Bayem in Ni-pigonom smo obiskal 400 čevljev globoko klisuro, ki se imenuje Ouitmet Canvon, ki leži v krasnem okolku, kjer leži tudi slovita gora Spečega velikana (Sleeping Giant), ki je dolg okrog 15 milj in povezan z indijansko pravljico. Ogledali smo si tudi ribja vatišča v Do rionu.
t Skoraj ves dan smo posvetili obisku Ouetico učbenemu centru, ki je privatna ustanova in nudi šolanje in vežbanje, ter prešolanje skoro vseh poklicev, ki so v povpraševanju pri delu na severu. (Mehanična dela, šoferji, upravljanje stavbnih in konstrukcijskih strojev, tkanje, izdelki iz gline, keramika itd.)
Pozabili nismo postanka v rudniku, ametista, kjer smo stikali za prelestnimi kristali violi-častega "Ouartza".
Zadnji dan obiska smo posvetili temeljitemu ogledu obnovljenega "tržišča" izpred 150 let, tako imenovano "Old Ford Wil liams — Trading Post," ki je bil tržna zvera med Montrea-lom in kanadskim zapadom. Ontarijska provincialna vlada zasluži vse pohvalo za načrtno obnovo, ki danes turistom nazorno prikaže del kanadske in ontarijske zgodovine. Ce je pot zanese v to plat Ontaria, ne zamudi te edinstvene prilike! "Vovageurs" so spet pri življenju in aktivni, kot pred 150. leti — čakato na vaš ..Great Rendezvous"!
Zadnji večer smo bili gosti krajevne etnične organizacije "Thunder Bay Council of Ethnic Organizations", ki nam je priredila nepozabni večer in banket
pod vodstvom predsednika _
Slovenca — g. F. Obljubeka in njegove pomočnice gdč. Glorije Oitzl, — tudi Slovenke, katerim je pomagal odbor članov vseh različnih narodnosti. Obema in njunim prijateljem prisrčna hvala za sprejem. Navezali smo nove in nepozabne stike, saj nas družijo isti problem in težave.
Ob koncu še zahvala predstavnikom iz ministerstva za industrijo in turizem, ki so pomagali organizirati ves izlet in potovanje.
Popotnik
Bili smo v severozapadnem Oniariu ..«
OBNOVLJENI "OLD FORT WILLIAMS- TRADING POST" V THUNDER BAV-U
OTROCI SO OB ZVOKIH VIOLINE ZAPLE SALI "KVADRILJO" (SQUARE DANCE).
UREDNIKI ETNIČNIH LISTOV NA OGLEDU TRŽIŠČA
THUNDER BAY
Letošnje leto je bilo Ethnična tiskovna Zveza bila kot gost Ministerstva Industrije in Turizma na obisku v Thunder Bayu. Mesto Thunder Bav je največje mesto v Severnem Ontario in leži na severnem koncu Lake Superiror. Ima 116,000 prebivalcev in je združenje dveh bivših mest Fort Wiliiam in Port Arthur. Ime Thunder Bay mu ravno ne odgovarja, saj nobeno Kanadsko mesto ne uživa toliko sončnih dni, kot prav Thunder Bay, vendar, kadar se nevihte razdivjajo res besnijo. Poznan je tudi kot mesto z razgledom. Sedem milj dolgo skalnato pobočje, ki leži le osemnajst milj preko zaliva, je znano pod imenom Sleeping Glant, in je mestu v varstvo in okras saj se na njem poigravajo odtenki dneva, ki čarobno napajajo občudujoče oko.
Legenda pripoveduje kako je Veliki duh svaril Ojjbway Indijance, da ako bo razkril skrivnost o srebrnih zakladah na skrajnem koncu polotoka, ga bo spremenil v kamen — Nana-bijon. Skrivnost je bila izdana in nekega viharnega dne se je Nanabijon vlegel pred obalo Sibby Penecuia in odtlej leži tam, da čuva zaliv in mesto. Danes, ko je že skoraj vse dosegljivo, se lahko popelješ do konca polotoka in celo lahko povspnem na samo glavo tega spečega velikana.
Mesto Thunder Bay se je razvilo v treje največje pristanišče na velikih Jezerih. S svojimi ogremnimi skladišči in dvigali za žito, ki se dvigajo med visokimi novimi zgradbami si je ustvarilo čisto edinstven pogled. V zadnjih petih letih je preko 500 miljonov bušeljnov žita našlo svojo pot na svetovno tržišče prav preko tega pristanišča. Poleg te važne trgovske panoge je najbolj razvita industrija v mestu in okolici lesna, predvsem predelovanje lesa v papir in druge lesne izdelke. štiri velike lesne tovarne zaposlujeje okrog 5000 ljudi iz mesta in okolice, tako, da je te vrste zaposlitev važni faktor za razvoj in blagostanje prebivalstva v tem delu Severnega Ontaria.
Poleg industrije pa je velik delež gospodarva usmerjen tudi v turiste. Prav tu so možnosti za gorsko smučanje najbolj ugodne od vse centralne Kanade. Urejeno je pet večjih smučarskih terenov v bližini mesta za meščane kakor tudi za števi-ne goste, ki redno obiskujejo ta smučarški raj. Predvsem pa je treba omeniti 90 metrsko, kakor tudi 70 metrsko skakalnico, kjer so bile zadnjo spomlad postavljene marsikateri rekordi v Severno Ameriških Igrah. Seveda pa je, kot povsod po Kanadi, zelo razvito "sno\vmobiling" in sankanje.
Južno od mesta se dviga Mount McKay, od koder imaš zelo lep razgled mesta s ptičje perspektive. V bližini mesta je Cipeva Park, ki v raznih letnih dobah nudi prebivalcem mesta svoje, tako kot taborenje, ko-panic, otroško igrišče in tudi mali zoološki vrt. Poučno prijeten je tudi obisk Centenial Parka, kjer je obnovljen pravo gozdno taborišče iz leta 1910 (nekateri izmed bralcev si ga ver-jeno lahko predstavljate, ako zaprejo oči). Prav tako si lahko ogledaš stvari, ki postajajo le se preklost, tako kmetije s svojimi gospodarskimi poslopji in dvorščem, kjer se sprehaja domače živali; zelo zanimiva je gozdarska raztava. Ko pa se prebližaš Fort Williamu, ki ga na eni strani obdajojo zeleni gozdovi, na drugi pa je odprl pot tistim, ki so prišli z ladjami in j čolni, pa se ti zdi, kot da se ga 20 stoletje skoraj ni dotaknilo. Čudoviti botanični vrt z rastlinami s vsega sveta ki se bohotijo okrog in po mostu iz1 ametista in prav tako malega1 bazena. Boulevard Lake, ki te1 pripelje iz Centennial Park ima zopet svoj čar.
Omembe vreden je tudi Cen-! tennial Gardens, s, katerim se tudi ponaša Thunder Bay, ki je razdeljen na parcele, ki so jih1 po svojem narodnem običaju uredile etnične skupine v mestu
VELJA OBISKATI
in morajo za ta park tudi same skrbeti. Kot povsod v Kanadi je tudi Thunder Bay mesto raznih narodnosti in kultur. Najmočnejša je finska skupina, ki je tudi navečja skupina Fincev izven njihove domovine. Slovencev je tukaj okrog 500. čeprav nimajo toliko možnosti za kulturno in družabno življenje kot imamo mi v Torontu, se kljub temu.zelo trudijo, da ohranjajo slovensko kulturno in dediščino, ki smo jo prinesli iz naše domovine.
Thunder Bay pa se še vedno razvi ja in je zelo živahen center severnega Ontaria. Po našem obisku tam, ki je bil v vseh ozi-rih zelo prijeten in poučen, svetujem, če - se odločite, obiščite
svojevrstni konec naše Provin-
ce.-
B. Por
•	CIDA (Canadian International Development Agency) bo podvojita prispevek $20.800, ki jih je podarila zadružna kre-. ditna družba Manitobe za triletni program pomoči kreditnemu zadružništvu v Zambiji.
•	Zveza zadružnih urednikov
za severno Ameriko, ki ima 227 članov, je podelila novo nagrado, ki so jo ustanovili letos, urednici zadružnega mesečnika za Atlantske province v Kanade Žiti Cameron. List the Ma-ritime Cooperator se je razvil iz razmoženega vestnika Exten-sion oddelka univerze sv. Frančiška Ksaverija v Antigonishu in služi vsem vrstam zadružništva v atlantiskih provincah tako kot vzgojni kot tudi obveščevalni organ. Prejemniki tega priznanja "Cooperative Service Avvard" bodo ovekovečeni tudi s .tem, da bodo njihova imena vpisana in ohranjena v Zadružni dvorane šlave v VVashingtonu, D. C.
•	Zdravniki bolnišnice sv. Mihaela v Torontu upajo, da so našli zanesljiv način ugotovitve menstruacije, ki bo omogočila občutno skrajšanje periode, v kateri je dana velika možnost spočetja. Elektronski spekulum se je izkazal zanesljivega pri živalih, sedaj so začeli s poizkusi na ljudeh.
•	Na obletnico izvolitve za papeža je Pavel VI. pozval marksistične vlade in druge cerkvi sovražne režime, naj dovolijo Cerkvi svobodo delovanja, do katere je upravičena. Sam je naglasil, da velja njegov poziv za versko svobodo vladam raz-sežnih pokrajin Evrope in Azije in nekaterim vladam v obeh Amerikah ter Afriki.
•	Socilogia Internationalis,
mednarodna sociološka revija, je objavila v številki Vi 11. letnika prispevek prof. dr. Edija Gobca "Perception of Girl Scouting by Disadvantaged
Girls". Prispevek je del obširnejše študije Scouting and the Disadvantaged Girl. Prof. Gobec je zaključil iz navedene študije, da skavtska organizacija ni nujno meščanska organizacija. Nasprotno, postati more prav uspešno sredstvo za osebni razvoj in družbeno spremembo otrok tudi najnižjih slojev, če so na razpolago primerni voditelji.
•	Princ Ranier III in princesa
Grace (Monaco) sta se udeležila konference za družinsko življenje v okviru 41. menarod-nega evhaurističnega kongresa v Philadelphiji. Prebrala sta izjavo "potrditev upanja", ki jo pripravljela skupina 14 državnih organizacij za družinsko življenje.
•	Za dvestoletnico obstoja ZDA
je izdala založba Harper & Row Publishers v ...,ew Yorku knjigo A NATION OF NATIONS, ki jo je uredil Peter Z. Marzio. Knjiga opisuje ljudi, ki so se naselili v ZDA in je naslonjena na predmete in dokumente, ki jih hranijo v Smithonian Institut-ion v VVashingtonu, D. C.
. • Kolonijalni urad Britanskega
imperija je nastavil 1. 1827 posebnega glavnega uradnika za vseljevanje v Kanado. To je bil uradni začetek kanadske vladne imigrantske politike.
•	Kanadski mednarodni radio
(Radio, Canada International) oddaja na tedan 150 ur v 11 jezikih na kratkih valovih. Oddaje so v angleščini, francoščini, nemščini, portugalščini, španščini, ruščini, poljščini, češtini, slovenščini in madžarščini.
•	Sovjeti in Kitajci oddajajo nad 1000 ur tedensko, Zapadna Nemčija, ZDA in Anglija med 600 in 800 ur na tedan, Holand-ska in Avstralija 350 ur tedensko.
•	Vladna informacijska služba
v Britski Kolumbiji daje informacije v številnih jezikih, 14 uslužbencev daje odgovore v kantonščini, holandščini, nemščini, hindi, japonščini, poljščini, punžabi in španščini.
•	Od 24.-29. maja je bila v
Clevelandu vsakoletna razstava World Trade week. Na tej razstavi je. tudi razstavljalo 40 slovenskih podjetij, izdelke kovinske, tekstilne, lesne in elektroindustrije, kakor tudi izdelka prehrane. Zanimiv del razstave je bila umetniška razstava slik sedanjih umetnikov ter strokovne knjige. Posebno slovenske pohištvo si je zaradi okusne izdelave, odlične kvalitete dela in materijala že uspešno utrlo pot v ameriški trg. V bodoče lahko pričakujemo mnogo več izdelkov iz Slovenije, ki se bodo uvrstili med ameriško importi-rano blago.
• Na York University je končala študije Marija Cuješ— BA honours in sociology.
Naš urednik je "spoznal" "stroj" iz stare domovine, kot ga je uporabljal njegov stari oče v Sloveniji.