Ureja erednilkl edbor — Glarai ha odg. uredaik Dušan Rebolj — tel. 20-71, lok 25 - Tilk in klišeji Cr »Gorenjski tiske
1HB
KRANJ, SOBOTA 24. OKTOBRA 1964
LETO IV. — 20. ŠTEVILKA
Podietic »Kurivo" bo pospešilo dostavlianie drv In premoga . . .
Tako kot vsako leto smo tudi skrbeli kurjavo tudi svojcem. Ja-letos organizirali nabavo premoga sno je, da vseh takih in podobnih za člane kolektiva. Ker krije pre- primerov tudi v tem letu nismo vozne stroške v obe smeri tovar- mogli preprečiti. Mislim pa, da na, velja pogoj, da lahko naroči smo to zlorabljanje omejili, koli-vsak naš sodelavec, ki ima lastno kor se je le dalo. gospodinjstvo, le štiri tone pre- Da bi v bodoče potekala naba-mo^a in drv. To popolnoma za- va kar se da nemoteno in brez dostuje tudi za največja gospo- kakršnih koli zlorab, opozarjamo dinjstva. Tako oster kriterij je vse tiste sodelavce, ki so se po-postavljen zato, ker so nekateri služevali takih trikov, da to opu-naši člani kolektiva velikokrat na- stijo. V prihodnje bomo glede ročali večje količine kurjave, kot pomanjkanja kurjave proti takim so jih sploh potrebovali. Nema- kršilcem disciplinsko ukrepali! lokrat se je tudi zgod.lo, da so Vsem vam so verjetno dobro posamezniki sporočah »Kurivu« Poznana tržna razmerja m moz-dva naslova in tako naročali kur- nosti za nabavo kurjave. Naj mi-javo na dve gospodinjstvi — ne- mogrede omenim, a pr ^ gaj kaj zase in nekaj za sorodnike ali primanjkljaji v premogu vseh kva-znance.6 Takih trikov so se naj- ^et za vse gospodarske fnoge večkrat posluževali sodelavci, ki 2 milijona ton letno. Zato je zve-živijo na podeželju in tako pre-	(Nadaljevanje na 3. strani)
Z bolišlm izkoriščaniem notranjih rezerv se proizvodnia vsak mesec veča
0 Povprečna dnevna proizvodnja se iz meseca v mesec dviga. To 0 je ugotovitev, ki jo je mogoče razbrati iz spodnjega diagrama. 0 Ponazarja gibanje povprečne dnevne proizvodnje v posameznih S mesecih letošnjega leta. Ce izvzamemo mesece maj, junij in julij, 0 ko smo odhajali na dopust in imeli v nekaterih proizvodnih 0 enotah tudi kolektivne dopuste, se je povprečna dnevna proiz-0 vodnja dokaj enakomerno povečevala. Prav gotovo največ zaradi » vse boljšega izkoriščanja notranjih rezerv v razpoložljivem de-0 lovnem času, strojih in surovinah.
in tudi sama intenzivnost dela je zaradi tega nekoliko popustila.
Januarski in julijski padec nam morata biti v opozorilo, ko bomo planirali proizvodnjo za prihod-
Takole izgleda Izadnji del proizvdonje termoforjev, sedaj še bolj iskanih izdelkov na domačem in tujem trgu. Škoda, da jih ne moremo izdelovati več, saj zaradi dobre kvalitete in ugodne cene sodijo med precej donosne
Kaj bo z butilom
9
V skladišču obrata ^
II lem približno 6 ton buttlmb zmesi, sprijetih, pamesemih s papirjem in cunjami. Že precej časa so te zmesi na dnevnem redu najrazličnejših razgorvonov. Treba j<ih je spraviti iz skladišč, treba jih je zbrisati iz inventure, kjer sc nahajajo menda že drugo, če ne že tretje leto.
Uporabnost butilnih zmesi je majhna z ozirom na več kvalitet, ki so med seboj pomešane. Nevšečnost je tudi, da ni gotovo, če so te zmesi res samo bu-tilne. Pri zadnjem laboratorijskem preizkušamju smo ugotovili, da je bilo med 52 ploščami 8 takih, ki nim bile iz bntila. Iz te\ga sledi, da bi morali preizkusiti vsako ploščo posebej, jih sortirati vsaj po približnih
(Nadaljevanje na 2. strani)
S 0 P
0 tem bi moral j_________________
razpravljati tudi naš delavski svet
V vsakem »Informatorju«, ki ga zacijo proizvodnje 74.481 dinarjev izda informativna služba pred iz- ... Razliko za pokritje izgub se plačilom mesečnih dohodkov, lah- črpa iz skupne mase osebnih do-ko zasledite podatke arbitražne hodkov pred delitvijo med po-komisije, ki jih komisija za raz- sameznike...«
vijanje sistema delitve osebnih Zelo koristno je, če arbitražna dohodkov obravnava na svojih komisija vedno več dela. To je sejah. Vprašali boste, kakšni so dokaz, da se vse ekonomske enote
ti podatki?
Dokaj jasno in lepo napisan, vendar se ob 69. številki, ki je izšla 15. oktobra, sodelavci vprašujemo, ali je to res pravično? Tam kjer piše o sklepih arbitražne komisije, lahko berete: »Arbitražna komisija ima vedno več dela in je za september sklenila, da se odtegne od mase za osebne dohodke določene zneske v naslednjih enotah: ... službi za organi-
kar najbolj zanimajo za višino (Nadaljevanje na 3. strani)
I )<l,c
«3.3
41	.	^hSS-i.e
lil
-(dllllllllii
m
lil*
i|pi
i:*
llllllEil
▲ Takole je nihala povprečna dnevna proizvodnja od januarja do prve polovice oktobra letos
Nihanje povprečne dnevne proizvodnje iz meseca v mesec se ujema kar precej s krivuljo, do katere so prišli strokovnjaki pri zasledovanju gibanja našega gospodarstva — zlasti industrijske proizvodnje. V prvem polletju je najmanj uspešen januar, najboljša pa sta marec in april. V drugem polletju se ta slika skoroda ponovi, le da so običajno porasti precej večji. Če bo ta ugotovitev obveljala tudi za preostala dva
nje leto. Zlasti za prve januarske dni bomo morah že konec letošnjega decembra ukreniti vse potrebno, da se letošnji izpadi ne Q|| 56111 filOmar V »POdmOmiCI ,
ponovijo. Pa tudi za julij ter osta-	v	. ...
le poletne mesece bomo morali	. . . Bil sem mornar, mornar v Strezajka se je sukatla- med njimi,
organizirati dopuste tako, da za- podmornici. • Ne sicer taki, ki se da bi ustregla njihovim željam. Oni B ,	...	.v lahko potopi v vodo, ampak taki, pa so se »na mjvišjem nmofu« me-
radi njih proizvo ja piav i kjer se potapljajo »mornarji« v ci- n.li o dekletih, o svojih »junaštvih« bo trpela. Vsaj tam bomo morali garCitnem dimu, alkoholu in še z njimi ter o preštevilnih »teža-to zagotoviti, kjer so letos bih marsičem, ./	voh«, .ki jih dan za dnem tare-
izpadi iz neupravičenih vzrokov! sam sem sedel v kotu za mizo, jo . ,!f Dim med oboki je postajal DUŠAN REBOLJ ko so se vsuli skozi vrnita, kot bolj in bolj gost, zrak zatohel, kot pravi mornarji. Presenečen sem jih v kaki pravi piodmomici, ki mora - gledal, saj so se mi zdeli sestradani,	......	.	-	.
«
e
e
o
@
izpolnili s 100,05 odstotki Sedaj pa smo že pred še težavnejšo nalogo. Oktobrski plan je še večji in to za 17 odstotkov. Če ga bomo izpolnili, bo to naša rekordna proizvodnja.
-----j—-------— ------------ Na vseh delovnih mestih je plan
meseca tega leta, potem lahko sorazmerno višji kot prej in bo pričakujemo še nekolikšen vzpon potrebno misliti zaradi tega na povprečne dnevne proizvodnje v pravilno organizacijo dela. V od-novembru in decembru. Seveda, delku veloplaščev je ta od-če bomo imeli dovolj primernih stotek najvišji. Upamo, da ga bo-......	...	„ mo dosegli, ce ne bo zastojev.
surovin, električne energije in ce Vsak posameznik se bo moral trune bo prišlo do večjih okvar stro-	,ja bo čim manj slabe kva-
jev.	. lite te, kajti s tem napravi dvojno
V prvih devetih mesecih tega korist: plan je dosežen in še nje-.	,	1 ,	.,	,	.,	gov osebni dohodek je višji,
leta ali v 203 delovnih dnevih smo 6 Najtežjebo doseči zaželeni uspeh naredili povprečno po 39,2 tone pri avtoplaščih. Tukaj je se-izdelkov dnevno. Iz diagrama sle- daj kvaliteta izdelkov zelo padla di, da sta bila v povprečni dnev- in to ne vse po krivdi oddelka! ni proizvodnji pod to vrednostjo Kakor že veste, bo v njem proiz-
kot mod\wdje .na pomlad. Posedli, če ne kar zavalili so se .na stole, s težavo zdožili po njih in čeznje svoje dolge, v ozke hlačnice eotv-boyk oblečene krake, zakurili vsak svojo in med divjim .truščem naro-Kakor je verjetno že vsem čali kavo, grog, slivo-uko in še kaj Iznano, smo septembrski plan podobnega.
PNEVMATIKARNA I
Ali bomo izpolnili oktobrski plan?
(Nadaljevanje na 3. strani)
V tej številki objavljamo še
■na 2. strani:
0 V prvih desetih dnevih oktobra po 41,8 tone izdelkov na dan!
e NA ROB — Ali res ni bolj primernega prostora 0 Trudimo se, da bo naš letošnji izvoz še večji!
0 September — mesec obratnih nezgod
na 3. strani:
0 Potrošnja električne energije spet sproščena
•	član Zveze komunistov mora biti družbeno-politični delavec
na 4. strani:
0 Spored kulturnih prireditev za prihodnji teden
•	ŠPORT
e PEPE LEZN’GA 0 Nagradni natečaj POMAGAJTE NAM SESTAVITI STROJ!
Za Zapadno Nemčijo delamo 5 milijonov
j tehnični izdelki | tesnilnih obročkov
Tudi v ekonomski enoti tehničnih izdelkov delajo večkrat za izvoz, toda manjše količine. Tokrat imajo na primer kar lepo naročilo za Zvezno republiko Nemčijo. Delajo tesnila za zapiranje kozarcev. Med enotami, ki letos plan Praksa je pokazala, da vedno več ljudi vkuhava sadje. Takih tesnil presegajo, je tudi premazo- mora ekonomska enota tehničnih izdelkov narediti in odpremiti
skladišču kar pet milijonov!
valnica
le januar in julij. Odgovor na vprašanje, zakaj, je preprost. Januarja smo bili v prvih desetih dnevih brez polizdelkov in brez zadostnih količin električne energije. V juliju pa je bil precejšen del članov kolektiva na dopustu
vodnja prenehala konec leta, zato niso vložena nobena sredstva v popravilo strojev. Delavci smatrajo, da bi z novimi pripomočki zmanjšali slabo kvaliteto. S tem bi se izplačali stroški za določene nujno potrebne pripomočke.
(Nadaljevanje na 2. strani)
»To je zares lepo število,« mi je dejal polnilec kalupov Kalin-■šek, ko sem analizirala delo zaradi nekih podatkov. »Imam kar dvajset kalupov,« je nadaljeval, »ki skupno s tesnilom tehtajo tono in 100 kg. Moram jih vsak dan dvakrat napolniti in izprazniti ter pomagati še pri vulkaniiza-ciji, kadar je treba hitro izprazniti in napolniti vulkanizacijski voz. Dovolj dviganja, ali ne?«
Vulkanizer Srečko Bogataj pa ga je dopolnil, češ da je treba naložiti in izprazniti še osem kalupov za tesnila iz redne proizvodnje. In res je bilo polno kalupov na vozu. Zato je tudi bilo kaj dvigniti, čeprav nakladata in skladata po dva delavca.
»Zelo neprijetno pa je, če pnevmatikama I ne nabrizga določenih dimenzij in moramo zaradi tega včasih tudi čakati,« mi je dejal Kalinšek, ki naklada kalupe.
Ekonomska enota pa je imela s tesnili za zapiranje kozarcev do-(Nadaljevanje na 2. strani)
V prvih desetih dnevih oktobra po 41,8 tone izdelkov na dan!
0 Ko smo zaključevali današnjo številko, smo imeli podatke o gi-0 banju proizvodnje za prvih deset delovnih dni meseca oktobra.
#	V tem obdobju je znašala povprečna dnevna proizvodnja 41,8 tone
#	ali za pol tone manj, kot predvideva oktobrski plan. Spričo 0 tega smo bili upravičeni vprašati se, ali bomo plan za ta mesec 0 izpolnili.
Trudimo se, da bo konfekcija vrhnika
naš letošnji izvoz še večji!
Kljub temu, da je Vrhnika oddaljena od nas, nanjo nismo pozabili. Pogledali smo pri njih in videli, da tudi oni delajo za Nemčijo in si s tem prizadevajo dobiti v podjetje čim več deviz. Delajo zamaške za zapiranje steklenic.
Če me veste, kakšni so, kar povprašajte naše gospodinje. Med njimi verjetno ni take, ki ne bi vedela, da so gumijaste kapice za zapiranje steklenic pri vkuhava-
4^ Takole vulkaniziramo kapice za zapiranje steklenic v obratu II na Vrhniki
t
nju sokov iz vseh vrst sadja zelo iskane. Sok si za zimo pripravi vsaka skrbna gospodinja, posebno tista, ki ima majhne otroke. Kapice so dveh velikosti, ker uporabljamo različne velikosti steklenic.
Izdelava kapic pa ni tako enostavna, kot izgleda na pogled. Stene morajo biti enako debele, material čist in površina gladka. Vse to pa na Vrhniki tudi zmorejo. Ker hoče ekonomska enota material čim ekonomičnejše izrabljati, da ima manj odpadka, se je skrbno lotila izdelave. V obratu I so imeli večji in močnejši iztis. Zato pa so porabili
več materiala. Na Vrhniki pa so znatno zmanjšali odpadek s točnim sekanjem surovcev in z natančnejšo vulkanizacijo. Ker je tanjši iztis, se vsi zamaški ne drže skupaj, ampak se trgajo na kose, kar podaljšuje čas izsekovanja.
Če primerjamo ceno daljšega izsekovalnega časa in ceno prihranjenega materiala, je računica prav gotovo pozitivna. To najbolj razburja ljudi na Vrhniki, kajti za prihranek ne dobivajo ničesar. Vsekakor bi morala komisija za razvijanje sistema delitve dohodka tudi to rešiti. S tem, da bi ekonomski enoti dali nekaj denarja, bi prav gotovo vzbudili zanimanje za varčevanje z materialom ne samo na Vrhniki, ampak tudi v drugih ekonomskih enotah.
Tudi paketiranje kapic je zamudno, saj morajo pregledati in paketirati po 100 kosov skupaj. Seveda je pregled zelo natančen, saj veste, da je neprijetno, če bi bili med njimi zamaški tudi taki z napakami.
V	službi za organizacijo proizvodnje menijo, da ni vzrokov za nerazpoloženje. Zaostajamo za planom zaradi prvih dveh delovnih dni tega meseca, saj smo zabeležili v prvem tednu, ki je štel le dva dneva, povprečje 35,7 tone na dan, v drugem pa kar 43,5 tone na dan. In ker je kazalo enako tudi za tretji teden, bi po njihovih izračunih morali izostanek nadoknaditi do konca tretjega tedna.
V	zadnji številki smo opozorili na nevšečnosti, ki se kot temni oblaki zbirajo nad tovarno. Sedaj pa lahko že s precejšnjo gotovostjo napovedujemo delno razvedritev. Zaradi minulega obilnega deževja se je situacija v proizvodnji električne energije toliko popravila, da za industrijo v glavnem ni več omejitev. Torej se nam izpadov električne energije zaenkrat ni treba bati. In tudi za kavčuk se nekoliko že vedri. Zaenkrat je do konca oktobra potrebna količina zagotovljena in tudi za november kaže bolje, kot smo si pred nedavnim predstavljali.
Ob vsem povedanem se boste upravičeno vprašali, kakšni osebni dohodki se nam obetajo za oktober, če planirano količino 1.143 ton izdelkov tudi naredimo? Izkušnje iz preteklega meseca kažejo, da zavisi povečanje osebnih dohodkov najbolj od povečanega vloženega dela, ne pa toliko od povečane količinske proizvodnje. Zatorej moramo težiti za tem, da se vrednost narejenih izdelkov za eno uro vloženega dela kar se
9
Kaj bo z butilom
(Nadaljevanje s ^
1. strani)
kvalitetah, adistmniti zažgane zmesi in jpireastamek sbomoge-nizirati. To bi bil šele začetek, odnosno' izhodišče za vse nadaljnje delo!
Laiku se vsiljuje vprašanje: ali se nam to izplača!? Sedaj je služba za organizacijo proizvodnje pregledala vse možnosti za povečanje proizvodnje, da izkoriščamo zares vse proste kapacitete. Če pa hočemo' sedaj butilne zmesi predelati, 'bi zavzeli valj drobilec, veliki mi-kser, dvoval/čmk in giljotino, da bi sprijete zmesi razrezali, ter potrebovali vsaj dva delavca, ki bi neprekinjeno vse to delala. Toda s tem uspeh še ni zagotovljen. Pri zadnjih predelavah so bile narejene gumene plošče ratzmeroma slabe kvalitete, torej tudi malo vredne. Trgovsko podjetje »Astra« bi jih sicer odkupovalo, toda pod pogojem, da bi bile vsaj takšne, kakor so bili vzorci. Takih plošč pa bi bilo po sedanjih izh-.An-ah malo! Kaj bomo naredili?
JOŽE STULAR
da poveča. Zato moramo tudi vse bolj in bolj zagovarjati proizvodnjo takih izdelkov, ki zahtevajo manj surovin ter več vloženega in strokovnega dela. Vrednost vsakega kilograma narejenih predmetov se s tem povečuje. Povečujejo pa se tudi sredstva za naše osebne dohodke!
Če je bil povprečni osebni dohodek za redno in polno delo v septembru okrog 52.000 dinarjev, lahko pričakujemo z izvršitvijo oktobrskega plana povečanje pri enaki stopnji vloženega dela za približno 1,8 odstotka ali za okrog tisoč dinarjev. Če pa se bo vloženo delo bolj povečalo, če bo torej vrednost narejenih izdelkov bolj poskočila, se smemo nadejati večjega poskoka.
Kakor vidite, možnosti so, da z vestnejšim delom in z zmanjšanjem nekvalitetnih izdelkov ter škarta še nadalje vplivamo na povečanje gospodarskega uspeha podjetja. Zato bi kazalo, da delavski sveti oziroma zbori delavcev v vseh ekonomskih enotah s svojimi strokovnimi sodelavci temeljito pretresejo notranje pomanjkljivosti in se odločijo, kako bi jih najhitreje in najuspešnejše odpravili!
DUŠAN REBOLJ
Po desetih delovnih dnevih
je situacija v oktobrski pro-▼ izvodnji naslednja
Za Zapadno Nemčijo delamo 5 milijonov
| tehnični izdelki 1 tesnilnih obročkov
(Nadaljevanje s 1. strani) volj dela, predno so začeli s proizvodnjo. Najprej so precej delali v razvojni službi :n pa tehnolog. Težave so bile s polnjenjem kalupov, kjer je bilo v začetku tudi največ izmeta. Pri rezanju so morali uvesti še tretjo izmeno, kajti v dveh niso zmogli zrezati še naročenih količin poleg tistih za redne naročnike. To je bilo nujno, kajti za rezanje tesnil imamo samo en avtomat. Ker pa je enota vezana na določen rok za oddajo.
tesnila za izvoz ne smejo zaostajati.
Tudi pri prebiranju in čiščenju se je delo zaustavilo. Zato so morali tudi tam uvesti popoldansko delo. Vsa tesnila je treba dobro pregledati, posebno še za izvoz.
Upamo, da bo šlo tudi v bodoče dobro in da nam bo ekonomska enota tehničnih izdelkov pomagala do deviz, ki jih tako potrebujemo za uvoz surovin.
ALOJZ ZALAR
September — mesec obratnih nezgod
V septembru se je pripetilo kar trinajst nezgod, od tega so tri na poti v službo oziroma iz službe domov — ena je bila celo smrtna. Pet nezgod je bilo v pnevmatikami II, v stiskami in valjarni II pa po tri. Izgubljenih je bilo 206 dni — zaradi nezgod v septembru 107 dni, zaradi nezgod v prejšnjih mesecih pa 99 dni.
Oglejmo si posamezne primere:
@ P. A. iz nabavne službe se je poškodoval pri premikanju zabojev in zadel v valj, na katerem je bilo navito blago. Valj se je nagnil in ga oplazil po telesu. Poškodovanec še vedno boluje.
•$ M. J. iz gradbene skupine je bil s steklarjem na strehi kurilni-
ce. Pokazati mu je hotel, kje naj zastekli okno. Nenadoma je iz izpustne cevi brizgnila para in poškodovanca opekla po desni strani prsnega koša in po roki. Bo-loval je 11 dni.
0 Z. A. iz pnevmatikarne II je odpiral kalupe. Pri tem ga je stisnilo zd palec leve roke. Boloval je 22 dni.
dnevi v tednu
•G
•H
1
Tj
O
>
>
Q>
>03
N
■H
18o
16o
14o
12o
loo
8o
6o
4o
2o
Č S P
S P
S P
S P
								—		—														
																								
								v-	—		—	—												
—																								
																								
																								
Dl	'ffil			IZ										—										
		i	K																					
		/	\	/	X			<																
	r/	>		r"																				
														—										
KUM!		JLATIVIIA IZV						RŠIT		EV														
																								
								1																
																								
																								
																								
13	9
delovni dnevi
PNEVMATIKARNA I |
Ali bomo izpolnili oktobrski plan?
(Nadaljevanje s 1. strani) Zavedati se moramo, da nas do konca leta loči še dva in pol meseca težkega dela in da lahko v tem času naredimo tudi za 10 milijonov škode na račun slabe kvalitete. Vprašanje je samo, ali se izplača vložiti en ali dva milijona sredstev, da prihranimo recimo 5 milijonov dinarjev!?
Pri velozračnicah bo potrebno najti boljši material za veloplatke, kajti tak kakršen je sedaj v uporabi, prehitro ostari in izgubi svojo lepljivost, s tem pa pripomore k višjemu odstotku slabe kvalitete. Ko bomo to odpravili ter s tem avtomatično dvignili tudi osebni dohodek zaposlenih, bomo lahko izpolnjevali planske obveznosti.
Kakor vidite iz opisanih primerov, je možnost, da izpolnimo tako visoko postavljene planske obveznosti tudi v pnevmatikami I.
MIHAEL ČUHALEV
0 O. V. iz pnevmatikarne II je vulkaniziral avtoplašče, ko je vroča voda brizgnila dz ogrevne duše in ga opekla po stopalu leve noge. Boloval je 11 dni.
© O. P. iz valjarne I se je z mopedom peljal v službo. Nenadoma mu je zaprl pot tovornjaK. Prehitro je zavrl in zaradi tega padel. Odrgnil si je dlani na obeh rokah in poškodoval levo nogo. Boloval je 3 dni.
0 G. F. iz stiskamo si je poškodovala palec na nogi. Ker je bilo več zabojev postavljenih drug vrh dmgega, ni mogla izvleči tistega, ki ga je rabila. Pri dviganju ji je padel zaboj na nogo in ji odtrgal noht na palcu. Bolovala je 8 dni.
0 O. E. iz stiskarne je hotela z dvovalja odrezati ploščo. Pri tem ji je desnica z nožem spodrsnila, tako da je z njim udarila po palcu leve roke in se urezala. Nezgoda se je pripetila zaradi neprimernega načina dela tu zaradi neposlušnosti. Bolovala je 11 dni.
0 Š. I. iz pnevmatikarne II si je pomagal z roko, na kateri je imel zaščitno rokavico. Zmes, bi jo je predgreval, se ni hotela prijeti valja. Ko ji je približal roko, je zmes zagrabila rokavico in mu poškodovala palec leve roke. Boloval je 2 dni.
0 K. š. iz stiskarne si je poškodovala palec desne roke. Nezgoda se je pripetila na poti iz službe domov. Ko je vstopila v avtobus, se je držala za vrata. Te je sopotnik zaprl in jo uščipnil. Bolovala je 16 dni.
Ali res ni boli primernega prostora
Še ni dolgo tega, ko so odstranili ali bolje rečeno prepovedali odlagati najrazličnejše gumene odpadke za mizarsko delavnico v obratu I. Sedaj jih vozijo iz obrata I na odrejeno mesto v obrat II. Ker pa je najprikladneje za tiste, ki so po naravi leni, so odpadke pričeli odlagati pred 'oddelkom veloplaiščev. Ne vem, če je ta prostor res najbolj primeren?!
Po tovarni hodijo najrazličnejše ekskurzije in če pridejo •obiskovalci pred tak kup odpadka, sc verjetno marsikdo zamisli, kolikšna je vrednost. Ali ne bi bilo bolje, če bi to prestavili ina pri-kladnejši ‘in primernejši prostor?. Po drugi strani pa je pred oddelkom veloplaščev prostor may h en. Če transportni .oddelek tega ne odpelje, potem transportni delavec .pnevmatikarne I komaj pride do vrat, da odpelje sortirane velo,plašče v skladišče.
Gre torej za problem že sedaj, ho še ni snega. Kaj bo šele takrat, ko bo prehod zameden s snegom? Takrat bo verjetno najbolje, da transportni delavec vse plošče prenosi, kat pa zvozi, ker z vozičkom ne bo prišel v ‘oddelek. Zato je bolje, da ‘odgovcrr-ni poiščejo primeren prostor.
N. N.
A Takole mora transportni delavec pnevmatikarne I »telovaditi« zaradi malomarnosti drugih!
0 Š. F. iz pnevmatikarne II se je opekel po obrazu. Po končani vulkanizaoiji ni iztekla vroča voda iz notranjosti ogrevne duše. Ko so delavci kalup razbremenili, je zaostali tlak v duši dvignil pokrov kalupa. Duša je eksplodirala in vrela voda je opekla delavca po obrazu in telesu. Boloval je 19 dni.
0 B. F. iz valjarne II se je peljal na motorju kot sopotnik v službo. Pri prehitevanju tovornjaka sta z voznikom padla. Poškodoval se je 'in še vedno boluje.
@ B. A. iz valjarne II je na poti v službo z motorjem hudo padel in se ubil.
RUDI NADIžAVEC
Odhod v Sovjetsko zvezo preložen
V zadnji številki »Save« ste brali na prvi strani o skupini sodelavcev, ki naj bi odpotovala na enomesečno prakso v Sovjetsko zvezo. Ker omenjene tovariše še vidite v tovarni, naj pojasnimo, zakaj niso odpotovali. Dan pred njihovim odhodom, to je 21. oktobra, je podjetje prejelo telegram sovjetskega izvoznega podjetja »Tehmašeksport«, da predlagajo, naj bi naši praktikantje prišli v Moskvo in Kursk čez mesec dni. Točen datum pa bodo še naknadno sporočili!
Potrošnia elektrike spet sproščena
V predzadnji številki našega lista smo opozorili na omejitev, ki je veljala za potrošnjo električne energije v gospodinjske namene. Ta ne velja več, ker so se vodne zaloge v Jugoslavji in sosednji Avstriji bitveno izboljšale.
Tako zaenkrat lahko spet neomejeno itrošimo električno energijo za potrebo v gospodinjstvih. Še nadalje pa je pod kaznijo prepovedano ogrevanje pro-
storov z električnimi pečmi. Izjema so le potrošniki, v katerih stanovanjih ni drugačnih ogrev-nih teles.
Kljub olajšavam v potrošnji električne energije pa ostanejo v veljavi nove tarife za potrošnjo v gospodinjstvih. Med 6. in 13. ter 16. in 21. uro stane ena kilovatna ura 12 dinarjev, med 13. in 16. ter med 21. in 6. un> pa 6 dinarjev. Tam, kjer nimajo dvotarifnih električnih števcev, se obračunava vsako porabljeno kilovatno uro električne energije po 12 dinarjev!
Bil sem mornar v »podmornici11
(Nadaljevanje s 1. stran:)
skrha na mamkem dnu čakati ob pomanjkanju zraka, da nevarnost globinskih bomb m:ne. Pa to jih ni motilo. Od vročine, še bolj pa od alkohola ogreti so postcAj-ali še bolj glasni. In če so se hoteli slišati, so skoraj rju-li. Res, kakor mornarji ro najbolj zakotni krčmi večmilijonskega pristanišča nekje v Ameriki . . .
Ali ni sramota za industrijsko tako razvito mesto kat je Kranj, da še leta 1964 razpravljamo o tem, kako nuditi mladini možnost za koristno, smotrno 'm zdravo izrabljanje prostega časa?
TONI HORVAT
Sedaj je takle prizor v skladišču avtoplaščev v obratu II redkost, ko kupci sproti poberejo vse, kar naredimo
Podietje »Kurivo" bo pospešilo dostavlianie drv in premoga . .
Član zveze komunistov mora biti družbeno politični delavec!
Osnutek dopolnitev statuta ZKJ čedalje bolj vzbuja zanimanje in odgovornost pri članih glede na spremembe, ki jih prinaša. V prvi vrsti bo treba izpopolniti metode dela, kajti praksa narekuje, da dosedanji način vključevanja in delovanja članov Zveze komunistov ne odgovarja potrebam in nalogam, ki so pred organizacijo in celotnim članstvom.
Tretji plenum ZKJ je nakazal »O tem še vedno razpravljamo in vrsto predlogov, kako bi najlažje ugotavljamo približno vseskozi in najučinkovitejše delovali posa- isto,« so povedali tovariši iz os-mezni člani in organizacija kot novnih organizacij tehnični izdel-celota. Ko smo proučevali teze ki in pnevmatikarne I, ki so se in zaključke tega plenuma, smo udeležili razprave o statutu ZK. sprejeli tudi ustrezne zaključke ■jg pomanjkljivosti so se odra-glede nadaljnjega dela organizaci-	v jetognjem jetu predvsem
j« ZK in posameznih članov. Za- ^ bistvenih dogodkih, ki so več ključki so se odražali predvsem manj gjj. mimo posameznih v iskanju in izpopolnjevanju no- 5ianoVj ne da fo; se vanje aktivno v,ih, boljših ter učinkovitejših vkij^jii jn pripomogli s svojim metod dela organizacije in v si- lastnim delom k boljšim rešitvam, stematičnejšem utrjevanju ter iz- y mislih imam predvsem statut popolnjevanju kadrovske politike, delovne organizacije (razprava in Organizacije so dolžne vzdrževati sprejem), volitve v organe samo-najtesnejše stike s slehernim čla- upravljanja, sprejem poslovnika nom in tudi aktivirati vsakega samoupravnih organov, nekatera posameznika v določenih akcijah, vprašanja v zvezi s prehodom na
Vloga ZK ni več v tistih direk- skrajšani delovni čas, novo kate-tniih pristojnosti, kot je bilo to gorizacij° itd-
Veste, po narodnosti pa so bili v glavnem Slovenci, dama iz Štajerske, Dolenjske 'm iz Prekmurja. Obrazi so se mi zdeli znani. Da, saj res! V naši tovarni jih srečujem pri strojih, v pisarnah in laboratorijih. Da bi zvedel, zdkaj se zbirajo v tem, podmornici podobnem lokalu, sem enega pobaral:	»Ti!
P-dvej mi vendar, kaj vas vleče semle?* Začudeno me je pogledal, preložil desno nogo izpod mize so-sedu pod stol, potegnil cigaretni dim globoko vase ter odgovoril: »Streha nad glavo, toplota, prijatelji in znanci ter '. . ./< Utihnil je, potem pa nadaljeval:	»Dopoldne
delamo, popoldne imamo razne šole. Zvečer nimamo kje prebiti uro ali dve prostega časa. Tule v ,podmornici’ je še najbolje, ko v Kranju nimaš ob prostem času primernega lokala, kjer bi koristneje prebili popoldan in večer . . .«
Čais je bežal. Vročine nisem mogel več prenašati. Hotel sem vstati in oditi, toda kako čez množico kalen, stolov, miz in skazi dim? Počakati sem moral, da so zaceli odhajati. Nekateri spodobno, drugi pa precej omahujoče, crpirajoč se eden na dmgega!?
... S težavo so po njih zložili svoje dolge, v ozke hlač-niče cowboyk oblečene kra-▼ ke, zakurili vsak svojo in...
Tako je v Kranju, kjer mladina nima posebnih možnosti za smotrno preživljanje proste,ga\ časa. Razen d\veh kinematografov, gledališča z redkimi predstavami in plesnih vaj enkrat na teden nima kdo ve kako velike izbire. Ob, da! Lahko se zbira še v restavraciji »Park« ob glasbeni skrinji ali pa zateče v podmornico »KNIŠ« nasproti mestne cerkve. Z mladinskim klubom odprtega tipa ni še nič. In verjetno še precej časa ne bo!
Je mar potem čudno, če mladina, prepuščena sama sebi, zahaja na stran pota in se izživlja na načine, ki ji niso najbolj v ponos? Bomo mar še kar naprej stali prekrižanih rok in čakali »strica iz Ame,rike»?
(Nadaljevanje s 1. strani) zna ljudska skupščina izdala priporočilo proizvajalcem premoga in trgovski mreži, da je treba zmanjšati dobavne količine vsem potrošnikom, naj bo to gospodarska organizacija ali pa gospodinjstvo. Na prednostni listi so ostale samo elektrarne, ker bi zmanjšanje potrebnih količin premoga lahko povzročilo neprecenljivo gospodarsko škodo.
P redno smo se letos lotili zbiranja prijav oziroma naročilnic za nabavo premoga, smo se temeljito pomenili z vodstvom podjetja »Kurivo«. Na sestanku z direktorjem tovarišem Rančigajcm smo se domenili, da bomo začeli zbirati prijave s 1. aprilom. To zato, ker so po zveznih predpisih upravičeni do regresa le tisti naročniki, ki naročijo premog v mesecih regresiranja. Do tu je bilo vse v redu. Zbiranje prijav smo zaključili 9. aprila in nato dostavili »Kurivu« zbirni pregled potreb. Te niso bile majhne! že v začetku nam je bilo jasno, da bodo v letošnjem letu velike težave pri nabavi premoga, saj so bila skladišča vseh slovenskih rudnikov skorajda prazna, (če bi bil zloben, bi dejal, da so v lanski zimi tako temeljito postrgali po njih, da so nazadnje prodajali že skoraj sam premogov prah!) Vsi dobro veste, da sta bila letošnji januar in februar skoraj, brez padavin in da so morale zaradi tega obratovati vse rezervne termoelektrarne. S tem so po svoje veliko pripomogle pri stabilizaciji našega gospodarstva. Seveda so pa tudi krepko posegle po zalogah premoga, ki so bile sicer namenjene za široko potrošnjo.
Veliko napako smo naredili takrat, ko smo po nekaj blagih zimah začeli zapirati manjše rudnike, ki so dajali v glavnem premog slabših kvalitet, a še vedno dobrega za potrebe gospodinjstev. To je bilo do neke mere tudi opravičljivo, saj so dosegle konec leta 1960 v vsej državi že 3 milijone ton vskladiščenega premoga. V kolikor bi bilo še nekaj aim tako blagih, bi se znašla v neugodnem položaju celotna premogovna proizvodnja.
Da ne bi po nepotrebnem razpravljali, moram omeniti in pojasniti kolektivu, zakaj do danes še večina članov ni dobila niti minimalnih količin premoga? Podjetje »Kurivo« je poleg naštetih težav imelo še svoje probleme z vozili. Zvedeli smo, da dostavljajo ipremog in drva naročnikom s tekočimi številkami. Dogovorili smo se, da bodo v oktobru dostavili premog do tekoče številke 750. Toliko je bilo namreč prijav v razpisanem roku!
Da bi naredili vsaj, kar se je še dalo, smo večkrat iskali rešitve v tovarni sami, da bi prišli do poltovornega avtomobila. Ne vem, ali imamo zares preslab prevozni park in tako iztrošenega, da ne bi mogli v popoldanskem času priskočiti na pomoč »Kurivu« in pomagati razvoziti premog čla-
nom kolektiva? Ali pa nimamo občutka in posluha za njihove želje? Mislim, da je to vprašanje, katerega rešitev lahko vpliva na povečan delovni polet v podjetju. Zato je treba vzporedno z razvojem tovarne pokazati tudi več razumevanja za take drobne želje članov kolektiva!
Po svoje pa bi lahko tudi prispevali nekaj k reševanju takih an podobnih primerov. Vendar kaže, da postajamo vse bolj zahtevan, sebični in nočemo ali ne moremo razumeti težav drugih. Vidimo le samega sebe, svojega sodelavca pa ne vidimo ali nočemo videti! Mislim, da je treba tudi o tem kdaj pa kdaj spregovoriti, ker bo samo razumevanje lin složno reševanj e skupnih problemov obrodilo zaželen uspeh.
PETER ŽIGANTE
0 tem bi moral
pred leti, ima pa še vedno odgovornost v odnosu na trenutno situacijo in nadaljnji razvoj. Član ZK kot družbeno-politični delavec mora vsepovsod delati, vsestransko proučevati porajajoče se probleme, čim bolj idejno krepiti svoje okolje, kjer dela in živi, predvsem pa javno nastopati na večjih zborih v okviru sindikata, organov upravljanja itd.
Kljub temu, da smo o tem pravočasno razpravljali, že sprejeli določene zaključke, poskušali uresničevati te misli, žal še vedno nismo v celoti zadostili potrebam, ki jih narekuje trenutna situacija; da ne govorimo o nalogah v zvezi s perspektivnim razvojem!
i	s o p	i
V razpravi so pristojni povedali, da so ti momenti bistvenega- pomena za naš nadaljnji razvoj. Če pogledamo samo konkretno vlogo članov v okviru priprave na
razpravljati tudi naš delavski svet
(Nadaljevanje s 1. strani)
ustvarjene mase osebnih dohodkov in nočejo trpeti, če niso krive za izpade ali škodo. To se odraža predvsem v strokovnih službah, toda ne po vseh! Če šteje ekonomska enota službe za organizacijo proizvodnje okrog 55 ljudi, pomeni odtegljaj 74.481 dinarjev manj osebnih dohodkov na enega sodelavca. V nekaterih mesecih je ta celo večji! Ker že imamo arbitražno komisijo, ki ugotavlja, kdo je kriv, zakaj ne bi potem delavski svet službe za organizacijo proizvodnje nato speljal stvar do konca in ugotovil krivca. Ti bi morali najbolj občutiti svoje napake, če so resnično krivi. V kolikor pa bi se pokazalo, da naša služba ni kriva, bi moral delavski svet dati arbitražni komisiji jasno obrazložitev, zakaj je do tega prišlo. Le na ta način bi se vsi v službi za organizacijo proizvodnje bolj zavzeli za pravilno opravljanje svojega poklica. V kolikor ima nekdo odgovornejše delo, ima tudi višjo analitično oceno delovnega mesta in s tem tudi višji osebni dohodek.
V kolikor bi delavski svet službe za organizacijo proizvodnje začel delati tako, ne bi bilo več vedno pogostejšega spraševanja: »Zakaj člani delavskega sveta naše enote dopuščajo, da se take stvari dogajajo? Mar bomo vsi trpeli zaradi malomarnega dela nekaterih? Poiščite jih in naj občutijo, da bodo drugič pazili pri svojem delu. Vemo, da ne moreta eden ali dva kriti večjih izgub ali škode, vendar bi moral neposredni krivec plačati vsaj dvakrat ali trikrat toliko kot ostali! Če gremo že enkrat na čim točnejši obračun in se podajamo v podrobnosti,
speljimo stvar do konca. . .!« Pa še to so mi že večkrat omenili: »Če strokovne službe že planirajo povečanje proizvodnje, naj začno planirati od surovin naprej preko valjarne, ki je često vzrok, da ne zmoremo narediti vsega. Krivda seveda ostane na naših ramenih, ker tudi tisti vsega ne vedo, ki o tem odločajo in mogoče poslušajo samo pojasnila nekaterih.«
Res je tako! Delavski svet bo moral tudi o tem razpravljati na prvi seji, kajti ljudje se počutijo prizadete in prikrajšane pri najbolj občutljivi točki, to je pri osebnih dohodkih!
ALOJZ ZALAR
Posebno je treba paziti, da so grla pri termoforjih dobro zavulkanizirana
A še malo in cev bo poprav-Ijena — potem še pove!1'' »Vodo!« in gašenje se bo pričelo
volitve, lahko ugotovimo, da so v večini primerov stali ob strani in se niso vključevali ter si prizadevali, da bi v organe upravljanja prišli res najboljši, ampak so v nekaterih primerih dopuščali stihijsko reševanje.
Iz tega lahko zaključimo, da je vloga članov ZK v našem kolektivu predvsem krepitev in izpopolnjevanje sistema samoupravljanja, ker bodo edino na ta način zagotovili pogoje za izvedbo perspektivnega plana.
Kar se tiče organizacijskih oblik dela, moramo posvetiti večjo pozornost organiziranju posameznih aktivov. Ti naj bi bili občasnega značaja in sicer za določeno dobo. Pri tem moramo biti bolj elastični in sami presojati, kdaj in kakšna oblika bi najbolj ustrezala.
O poteku in vsebin; ostalih razprav, ki so že v teku, bomo poročali prihodnjič.
MIODRAG MILIVOJEVIČ
Spored kulturnih prireditev za prihodnji teden
do 28. oktobra razstava MOZAIKI IN FRESKE CIPRA, od 28. oktobra do 11. novembra pa razstava KARIKATURE ob 20. OB-
K1NEMATOGRAFSKO
PODJETJE KRANJ
V času od 24. do 30. oktobra bodo v kranjskih kinematografih na sporedu naslednji filmi: ameriški — VOHUN NA POVELJE, POJMO V DEŽJU, NAVA-RONSKA TOPOVA, KONJENIKI SALAMON IN KRALJICA SABE nemški — ZALJUBLJENA DETEKTIVA, angleški — LEV francoska SALAMBO in LJUBICA IZ TERUELA, jugoslovanska — POT OKOLI SVETA in SREČNO KEKEC.
Posebej opozarjamo na film POJMO V DEŽJU, ki ga bo predvajalo v nedeljo, 25. oktobra, v kinu »Center« ob 10. uri filmsko gledališče ob primernem komentarju. Istočasno pa bo v kinu »Storžič« mladinski film SREČNO KEKEC.
© Za prihodnji teden objavljamo pregled kulturnih prireditev © v Kranju. Povezali smo se s Prešernovim gledališčem, Gorenj-© skim muzejem, Ljudsko knjižnico, Klubom kulturnih delav-@ cev. Glasbeno šolo. Kinematografskim podjetjem in Filmskim ® klubom. — Redno nas obveščajo o tem, kaj pripravljajo in © kakšne so posebnosti njihovih prireditev.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE
V	nedeljo, 25. oktobra bo ob 10. uri URA PRAVLJIC — II. program, ob 16. uri pa uprizoritev KAKOR V RAJU — Anny Tichy. V ponedeljek, 28. okt., bo gostovalo Mestno gledališče ljubljansko s KREATURAMI — B. Krefta. Ob 16. uri bo predstava za RED DIJAŠKI, ob 19.30 uri pa za RED KOLEKTIVI.
GORENJSKI MUZEJ
V	galeriji v Prešernovi hiši bo
LETNICI »PAVLIHE«. — V galeriji Gorenjskega muzeja — Titov trg 4 — bo do 28. oktobra razstava LJUDSKA KULTURA BOHINJA, od 31. oktobra naprej pa razstava SPOMENIKI NOV NA GORENJSKEM. — Obe galeriji sta odprti dopoldne od 10. do 12. ure in popoldne od 16. do 17. ure. V nedeljah in praznikih pa sta odprti dopoldne od 9 do 12 ure ter popoldne od 16. do 17. ure.
ROKOMET
Bi bili za prvenstvo ekonomskih enot
Ker smo prenehali igraibi rokomet <v Ifuibljansikj canski •Migi, smo se izedmUi, <da koma pričeli tekmovali med ekonamskimi enotami. To ki kilo padokno, kat je kilo nogometno tekmovanje. Potrebna pa ko večja remost feat pri nogometaših, kjer se je tekmovanje vleklo več kat leto dni, a klfnb temu še rtiiso odigrane vse tekme.
Menim, da se ne ki smelo tekmovati za prestiž, ampak le za razvedrilo. Manjše ekanamske enote bi se lahko združile in si nadele svoja imena ter pod, nji tekmovale. Takšno tekmovanje ki lahko končali v dveh mesecih, potem pa igrali povratna srečanja.
Da ki bila resnost večja, bi lahko razpisali za prvo mesto zmagavalcem kat nagrado na primer izlet z avtobusom v zaželeno smer. S tem ki bila verjetno udeležba večja in tudi resnost primerna. Sedaj je naloga: mladinskih aktivov po ekonomskih enotah, da zainteresirajo tudi starejše člane za ta šport.
MIHAEL ČUHALEV
Posvečati Jim bomo morali več pozornosti	r
TABORNIŠTVO
I
Na zadnjem sestanku so naši taborniki razpravljali o svojem dosedanjem delu. Ugotovili so, da marsikaj žepa in da bo potrebno čimpreje vse nepravilnosti odpraviti.
Taborniki so kot vsaka druga organizacija v našem kolektivu samostojni in imajo svoje vodstvo, katero pa ravno ni bilo najbolje izbrano. Prišli so do spoznanja, da so le-ti glavni krivci za vse nepravilnosti, katere so se dogajale. Denar ni bil vedno najbolj smotrno izkoriščen.
Nekdaj so gradili svoj dom na lepi izletniški točki na Joštu. Tja so vložili veliko prostovoljnega dela kakor tudi materiala, katerega so dobili iz podjetja. Sedaj je vse v razpadanju. Imajo tudi svojega gospodarja, ki bi moral skrbeti za redno vzdrževanje rekvizitov. Dogajalo se je, da so si taborniki ite izposojali za izlete, a jih pozneje niso vračali. Tako je bil dostikrat nemočen, da bi karkoli ukrenil, ker ne ve, kje so.
Soglasno so izbrali tričlansko komisijo, ki mora v najkrajšem času raziskati, zakaj je prišlo do teh nepravilnosti. Poročala bo na
prvem sestanku in odgovorne opozorila, da uredijo svoje obveznosti do organizacije.
Po drugi strani pa lahko naše tabornike pohvalimo, saj so sodelovali na vseh tekmovanjih v občinskem merilu in se izkazali kot vzorni predstavniki našega kolektiva. Škoda je le, da je v tej organizaciji premalo starejših mladincev kakor tudi ostalih članov našega kolektiva. Potem bi bila lahko ta organizacija ena izmed tistih, ki bi lahko pripomogla k razvijanju rekreacijskega življenja v našem kolektivu.
Bliža se občni zbor, zato bo potrebno misliti na izvolitev novega vodstva in obenem tudi na naloge za prihodnje leto.
MIHAEL ČUHALEV
IS
e 8 a ra » c
o E
S M
Odločil sem se narediti ogled obrata in to ne dopoldne, ampu*. ponoči. Najprej me je zbodel v oči motor, ki ga je lastnik prislonil kar pod okno valjarne. — Ustanavljamo poklicne, tehniške in inženirske šole, na osnovno smo pa pozabili. Kaže, da nekateri niti pismeni niso, če ne znajo prebrati, kje je perkirni prostor. Ko sem že ravno pri valjarni, naj povem, da se ne čudim, če ta enota presega plan. Kadar zaostajajo za njim, pridado zmesem za brizganje še kako kilco Žice, pa so težje!
Na prehodu iz valjarne v stiskamo sem srečal skupino, ki se je pomenkovala. Pristopil sem in napel ušesa. Zanimiva reč, Po krivdi dežurnega ključavničarja so imeli izpad v proizvodnji pri do-
Letos za člane ko- j lektiva začetniški in
SMUČANJE
nadaljevalni tečaj
Nov republiški 1 streljanje
rekord s precizno pištolo
Na strelskem dvoboju Ljubljana — Varšava, ki je bil 30. septembra in 1. oktobra v Ljubljani, je naš strelec Franci Peternel postavil nov slovenski rekord v streljanju s precizno pištolo. Prejšnji rekord Umeka iz Ljubljane je imel 546 krogov od 600 možnih, Franci Peternel pa ga je povečal na 550 krogov, kar je bila tudi olimpijska norma.
Reprezentanca tevarne bo nas to- tečaj. Ta bo ob ugodnih snežnih pila le na tradicionalnem velesla- razmerah v popoldanskem času v lomu za prvenstvo Jugoslavije Torkljii ipod Šmanjetno goro. Če pod Storžičem, kjer -se vsaiko leto pa v Kranju ne bo snega, bo tečaj potegujejo za najvišje naslove v prostih sobotah in v nedeljah smučarji gumarskih, čevljarskih na Pokljuki. Tja bo vozil v petkih in usnjarskih podjetij Jugoslavije, popoldne in v nedeljah zvečer na-Za tiste člane kolektiva-, ki bi zaj naš veliki ali -mali avtobus se radi naučili smučanja ali se v tiste, ki se bodo udeležili itečajc. tej vrlini izpopolnili, pa bodo pri- Te bodo vodili izkušeni smučarji pravili začetniški in nadaljevalni — učitelji.
ločeni stiskalnici 16 ur. Odšel sem doli k črpalkam in za mizo zagledal trojico, ki je zaverovano buljila v nekaj. Ko sem stopil bliže, sem ugotovil, da so opazovali nekakšne črte in figure na mizi. Da jih ne bi »motil pri delu«, sem pohitel naprej.
Bil sem zamišljen, pa sem spregledal jarek sredi ceste proti dvorišču. V zadnjem trenutku sem se ujel za vogal stavbe ter odhitel v oddelek za vulkanizacijo velopla-ščev. Pregnal pa me je vonj po naftalinu. Obrnil sem se, a že padel čez »ovire«, ki so bile tam okrog nastavljene. Pobral sem se ob kupu odpadkov, stopil v temi korak naprej in, o ti spaka, padel čez nekakšne vreče. V njih je bil smukec za opraševanje velo-zračnic. Opotekajoč sem prišel v oddelek za regenerat, a se hitro umeknil. Prišel sem med dva ognja bojujočih se delavcev, ki so se obmetavali z vrečko smukca. Nesreči nisem ušel in v trenutku sem bil tak kot mlinar. Hotel sem se očistiti, pa sem stopil v prvo nadstropje. Tam sem našel delavca, ki je brez zaščitnih rokavic rokoval s kislino?
V oddelku za brizganje kaže, da noben ventilator ne dela, sicer se ne bi tako prašilo. Zanima me, kolik je v tem oddelku izkoristek strojev, če pa tečejo ure in ure tudi prazni? In ker se je bližal čas za malico, sem stopil v jedilnico, da si kupim kaj za pod zob. Ura je kazala točno 1.30 (torej pol dveh!), ko so v cevarni že prenehali delati in se pripravili na malico. Če se ne motim, je določen čas za to od 2. do 2.30 (od druge do pol tretje!) ure, ali ne? Končno je le prišel izmenski delovodja, ki je poleg vsega drugega še gospodinjska pomočnica ter razdelil malico. Ljudje so negodovali zaradi mrzlega obroka. Radi bi kaj toplega!
Po malici sem jo mahnil proti izhodu in nato domov ter stresel na papir, kar ste sedajle prebrali!
Vsem topel pozdrav od Pepeta Lezn’ga!
V streljanju z brzostrelno pištolo je Franci Peternel zasedel drugo mesto za Poljakom, ki je dosegel 580 krogov od 600 možnih, Franci Peternel pa 576 krogov od 600 možnih.
Če bi Franci Peternel že preje dosegel olimpijsko normo, bi bil gotovo tudi kandidat za Olimpiado v Tokyu.
BLAŽ STUDEN
Pričelo se bo ekipno sindikalno
| mamizmi TEms j prvenstvo Kranja
Predstavniki sindikalnih podružnic kranjskih delovnih organizacij so sklenili v zimskem času organizirati moštveno ligo kranjskih delovnih organizacij za prvenstvo Kranja. Moštva bodo tekmovala po sistemu vsako z vsakim. Posamezni- dvoboji bodo v avli osemletke »Simon Jenko«.
Nekdaj je bilo to tekmovanje najmasovnej ša namiznoteniška prireditev pri nas. Sodelovalo je več kot trideset moštev, borbe za najvišje naslove pa so bile zares ogorčene, če se bodo prijavila moštva delovnih organizacij, kjer so zaposleni nekdanji aktivni igralci namiznega tenisa, potem moramo iskati kandidate za najboljša mesta v »Iskri«, »Projektivnem podjetju«, »Ekonomski srednji šoli«, »Industrijski šoli Iskra« in še kje drugod. Seveda pa tudi naša ekipa v postavi Bec, Korenjak, Požek in Dominko ne bo igrala preveč podrejene vloge.
Zanimivo za sindikalno namiznoteniško ligo bo to, da ne bodo mogli sodelovati igralci, ki so uvrščeni v republiški ati zvezni jakostni lestvici.
Točen pričetek prvenstva še ni znan. Vse pa kaže, da bo steklo po 1. novembru. Ker bodo posamezni dvoboji prestižnega značaja in tudi Izanimivi, opozarjamo na tekmovanje že sedaj. Seveda pa bomo pred pričetkom podrobneje spregovorili o našem moštvu in objavili tudi umik dvobojev tega z ostalimi moštvi.
Pomagajte nam sestaviti stroj!
Pred nekaj dnevi smo prejeli iz tujine več zabojev, v katerih so biti posamdzni deli velikega stroja. Dan kasneje pa je prišlo še pismo z desno prikazanimi izrezki sestavljenega stroja. Razrezali so jih zato, da so šli v pisemsko ovojnico.
Vabimo vas k sodelovanju. Prepričani smo, da vas večina že ve, za kakšen stroj gre. Izrežite posamezne delčke objavljene slike ter jih poskusite nalepiti na kos papirja tako, da bodo sestavljeni prikazali dobavljeni stroj v celo-ti. S tem boste pomagali našim monterjem, da bodo lahko svoje delo hitro in dobro opravili!
ROK ZA ODDAJO SESTAVLJENE SLIKE JE SOBOTA, 31. OKTOBER. Na hrbtni strani napišite s tiskanimi črkami svoje ime in točen naslov. Rešitve oddajte pri dežurnih vratarjih ali pa v uredništvu našega lista.
Med tiste, ki bodo pravočasno oddali pravilno sestavljeno sliko, bomo iz žrebom podelili pet nagrad po 2000 dinarjev!