Leto LXX štev. 198 a V Ljubljani, v soboto, 29. avgusta I942-XX po,tato Prezzo — Cena L 0.80 SLOVENEC Naročalo« metečno 18 Lir, za inozenr-stvo 20 Lir — nedeljska Icdaja celoletno 34 Lir, za inozemstvo 50 Lir. Ček. rai. Ljubljana 10.650 ea naročnino ln 10.349 za inserate. Podrutnicai Novo meato. Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano. lzha|a viak dan i|ntra| rasen ponedeljka Io dneva po praznika. s Urednlltvo In aprifll Kopltar|«v« 6, L|nbl|ana. t i Redazlon«, Ammlnlstra»lon«i Kopitarjeva 6, Lobtana. Telelon 4001-4005. Abbon.mtntli Me»* 18 Lire; Estero, meta A) Lir«, tdiuooe dotnanica. anno 34 Lira, fcjtero SO Lire. C. C fj Lubtana 10650 pet jli abbo-nameoU' 10.349 pel le tn.erzioiiL Filial«! NOTO mMto. Concessionaria esclnslva per la pubbllciti dl provenienra italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana 3. A, Milano. Vojno poročilo št. 823 Odbiti poskusi izvidnic ■ ■ I | ■ ■ v v na egiptskem bojišču Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Poskusi sovražnih Izvidniških oddelkov, ki jih jo podpiral mofan ogenj topništva, so bili odbiti na egiptskem bojišču. Nemški lovci so v boju sestrelili 3 sovražna letala. Letalski poloti so bili izvedeni na ftelo in Comisom in od angleških letal jc hilo od protiletalskega topništva v plamenih sestreljeno pri fomisu eno letalo, neko drugo jo hilo hudo poškodovano in jo moralo pristati pri Marini di Rngusa. Letalec je bil ujet. Poročajo, da je bila med civilnim prebivalstvom ena oseba ubita in nekaj ranjenih, škoda pa jc majhna. Navdušenje v Tuniziji nad italijanskimi zmagami Tiinis, 28. nvgusta. AS. Letalske in pomorske bitke na Sredozemkcni morju, ki so se končale z bleščečimi italijanskimi zmagami, so napravile globok vtis na prebivalstvo v Tuniziji. Z obale so modi ljudje opazovati potek bojev. Iz Bizerte so videli, kako so se potopile štiri ladje. Pred rtom Bon se je potopila ena križarka in neka prevozna ladja. Italijanska kolonija ,ie ponosna navdušena nad dokazi junaštva in nad odličnimi uspehi. Prehod čez kavkaške prelaze H„ '^/CuillervvO .. {crv dl\ .t—". . v. todictv v t . Ducejeva podpora žrtvam potresa v Albaniji Kini. 28. avg. AS. Dure je naklonil milijon lir za podporo žrtvam potresa, ki je včeraj razdejal malo mesto Piškopejo v severni Albaniji in druge manjše kraje. ——■■—ii Hitlerjev glavni stan, 28. avg. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Na Kavkazu so si planinske čete izsilile prehod še čez druge višinske prelaze. Raprie-ni sovražni oddelki so bili uničeni. Zahodno od Stalingrada si pridobiva nemški napad prostor kljub žilavemu sovražnemu odporu. Pri obrambi in pri obupnih sovražnih protinapadih je hilo samo včeraj v območju rnega armadnega zbora s sodelovanjem protiletalskih topov uničenih nli zaplenjenih i.'!5 sovjetskih tankov. Močni oddelki bojnih letal so uničujoče posegali v hoje na zemlji. Prav tako so letala bombardirala Štalingrad in zveze v zaledju in to podnevi in ponoči. Dve veliki tovorni ladji in ena petrolejska ladja so bile na Volgi zažgane. Na bojišču pri I) n n u so nemške in italijanske čete odbile sovražne napade. Zahodno od K a I u g e in pri R ž n v u so liile na mnogih krajih skupno z letalstvom razbite sovražne priprave za napad. Krajevni sovražni napadi so propadli. Južno od Ladoškcga jezera je sovražnik napadel z veliki silami nemške postojanke. Sovjeti so bili po težkem boju iu deloma s proti-sunki odbiti in vrženi nazaj, pri tem pa jc bilo 35 tankov uničenih. Sovjetsko letalstvo jo včeraj v letalskih bojih ali pa obstreljevano od protiletalskega topništva izgubilo 101 letalo, sedem letal pa ie bilo I uničenih na tleli. Pogrešamo eno lastno letalo. Pri poletih nad zasedeno ozemlje na ■ zahodu je hilo včeraj v letalskih bojih sestreljenih 15 letal, od prednjih stražarskih čolnov pa troje letal. Lastnih izgub ni hilo. Nad brezuspešnimi dnevnimi molilnimi poleti nad zahodno in severozahodno N e m f IJ o so skupine angleškega letalstva v noči na 28. avgust zlasti napadla mesto K a s s p 1. Civilno prebivalstvo je imelo izgubo. V stanovanjskih predelih je nastala stvarna škoda in škoda Izredno junaštvo italijanskih bataljonov v boju ob Donu Donsko bojišče, 28. avg. AS. Posebni dopisnik agencije Štefani iavlja: Od 20. avgusta »uprei so Rusi napadali skupino italijanskih divizij ob Donu.'Nekaj dni poprej je nasprotnik nagrmadil številne čete in sc znal pri tem dobro zakrinkati. Boljševiške čete so se zbrale na vzhodni obali Dona in hotele uničiti Italijane. ki so varovali prehode čez reko. Napad ie bil silen, ker so ga podpirali Številni možnar-ji in manjši topovi. Ruska pehota, ki ie bila i>o številu močnejša, ie pritisnila na naše oddelke in jih zapletla v trde spopade. Opoldne istega dne je bil položaj spet uravnovešen zaradi protinapada. ki so ga izvedli bataljoni črnih srajc. Sovražnika so vrgli čez reko. nakar ie 21.. 22. in 23. z novimi srditimi napadi, ki so zahtevali silne izgube, poskušal svoio srečo. Navzlic strahotnim žrtvam, ko so ruski poveljniki gnali vojake v klavnico po nalogu političnih komisarjev. je bil ves njihov napor zaman. Jasni cilj teh obupnih ruskih napadov ie bil. da so omilili pritisk nemških čet pri Stalingradu in preprečili večjim nemškim enotam, da bi pritiskale proti svojemu cilju. Toda italijanski vojaki niso le vzdržali vse teže tega napada, temveč so pokazali vse odlike svojega visokega junaštva in so želi polno priznanje in občudovanje od strani nemške divizije, ki je stala ob njihovem boku. 24., 25. in 26. ie nasprotnik ponovil svoje poskuse pod silnim topniškim ognjem. Razmerje med silami ie bilo 1:6 za nasprotnika. Vsi ti boji so potekli v znaku silne spretnosti, čistega junaštva in odločne volje ter velikega bojnega duha. ki so ca pokazali Italijani. Posebno so se odlikovale čete divizije črnili srajc »Tacliamento«, potem bcrsalicrski polki, ki sn se odlikovali že v napadih na ruske oklepne oddelke v donskem izlivu. Konjeniški polki so se izknzali, ker so svojo naloco odlično izvršili in vrgli nasprotnika v njegove izhodiščne postojanke. Najstarejša divizija eks-pedicijskega zbora »Pasubio«. ki ie prispela že lani v Rusijo, je pokazala, kai so italijanski bojevniki. Ob postojankah, ki jih je ta divizija branila, so imeli Rusi samo v enem napadu več sto mrtvih. Konjeniški polki so v celoti uničili dva ruska bataljona. 79. polk ie prestal vse hude borbe, čeprav ie bil sovražnik številčno močnejši. Vojaki so sovražnika odbijali z ročnimi bombami in bajoneti in zdesetkali napadalca. Neki konjeniški polk pa sc ie najbolj odlikoval. Konjeniki so skočili s konj in podprti s topništvom so naskočili nasprotnika in ga pognali v beg. Večkrat so bili Sovjeti odbiti in imeli težke izgube, toda naši konjeniki si niso privoščili počitka, temveč so napredovali naprej in preprečili sovražniku, da bi razvrstil svoje nove čete v boj. Italijan, letalstvo je neprestano posegalo v borbe. S svojimi ogledovanji ie vedno pravočasno obveščalo poveljstvo o premikanju nasprotnikovih sil. ki so silile proti domu in s tem omogočale, da so bili vsi sovražnikovi poskusi pravočasno preprečeni. Lovska letala pa so neprestano obstreljevala avtomobilska vozila, korakajoče čete in bol iševiške postojanke. Ouce in Hitler sta postavila nove temelje Evropi Nova pravna organizacija bo ustalila evropski red Berlin, 28. avg. AS. List »Volkischer Beobach-ter< objavlja članek ministra Franka, generalnega guvernerja bivšega poljskega ozemlja. Članek proučuje bodočo ureditev Evrope. Člankar v uvodu poudarja, da se bo ta ureditev Evrope izvedla po načrtu, ki sta ga sestavila Duce in Hitler med svojim razgovorom meseca septembra. Minister poudarja, da Evropa še ni popolnoma pravna enota in zato mednarodno pravo nima svojega pravega temelja. Lahko pa se računa, da se bo tokrat prvič v evropski zgodovini pod vodstvom Italije in Nemčije izločilo vse tisto, kar je bilo do sedaj pomanjkljivo v mednarodnem pravu in v bodoče se ne bo več zgodilo, da bi izbruhnile vojne, ki bi škodovale Evropi. Novi red v Evropi pa ne bo raznarodoval ali pa nasilno vsiljeval drugim narodom načina vladanja, ki je ljub državam Osi, ampak se bo poskrbelo predvsem za to, da se doseže pravilnejša razdelitev dela. Minister Frank je nato poudaril, da sloni novi evropski red na volji Evrope, ki si hoče ustvariti skupnost, v kateri ho vsak narod našel svoje civilizacijsko poslanstvo za obnovo Evrope. Roosevelt kliče vazale na odgovor Tokio, 28. avgusta. AS. »Japan Timesc piše, da je predsednik Roosevelt poklical v \Vashington ministrske predsednike Nove Zelandije, Avstralije in Južne Afrike. V VVashingtonu bo Roosevelt imel z njimi posebno konferenco. Stavka v Fordovih tovarnah Lisliona, 28. avg. AS. List »Timest v Newyorku poroča, da so stopili v stavko delavci v Fordovih tovarnah Willov Rund in v letalskih tovarnah podjetja Curtiss-Wickers. Delavci stavkajo tudi v raznih tovarnah v Everetu in Pilshurgu. Delavci so začeli stavkati, ker zahtevajo višjo mezdo. Ta novi evropski red je bil izoblikovan v izjavi Benila Mussolinija in Adolfa Hitlerja v septembru 1941. Kadar bo Evropa nazadnje pomirjena, bodo vsi narodi uživali ogromne ugodnosti, kajti ti narodi bodo poklicani, da sodelujejo pri dviganju pokrajin na vzhodu, kajti na vzhodu se nudijo Evropi ogromne možnosti. Toda minister Frank poudarja, da mora biti to sodelovanje popolnoma prostovoljno. Nemčija si ne lasti nasilnih namenov, ker le Velika Nemčija Adolfa Hitlerja more tovariško sodelovati z vsemi evropskimi narodi. fUnA" I. *2j*M/i t a V^V- i »ai£ftw na poslopjih. Nočni lovci in protiletalsko topništvo so po dosedanjih poročilih sestrelili 35 napadajo-čih angleških bombnikov. V času od 14. do 27. avgusta je angleško letalstvo izgubilo "513 Icffll, in sicer od lega 52 nad Sredozemskim morjem in nad Severno Afriko. Med istim časom smo v boju proti Angliji izgubili 63 lastnih letal. Podnevi v »refckli noči je nemško letalstvo napadlo vojaško važne cilje na angleški južni obali in v srednji in vzhodni Angliji. Letala so metala rušilne in zažigal-ne bom b\ Bern, 28. avgusta. AS. Položaj v Rusiji vsiljuje angleškim vojaškim opazovalcem dve mučni ugotovitvi, kakor to poudarjajo dopisniki švicarskih listov: 1. Timošenko je moral vreči v boj svoje zadnje rezerve; 2. sovjetske čete so zelo izčrpane, zlasti pa tiste čete, ki so določene za obramlK) Stalingrada. Položaj je tako težak, dn v Londonu govore o preosnovi vojnega kabineta. Angleži ne verujejo v sovjetske uspehe Ilcrn, 28. avg. AS. Angleške in ameriške agencije in londonski komentatorji ne pripisujejo ofenzivi generala Žukova tistega pomena, kakor v Moskvi. Ti komentatorji celo opozarjajo občinstvo, da naj se ne predaja neupravičenemu optimizmu. Siri se vtis, da Churchill ni prinesel iz Rusije preveč dobrih vtisov. Moskva pa pretirava pomen Žukove ofenzive zaradi tega: 1. zaveznikom je treba dokazati, da odpor sovjetske vojske še zasluži konkretno pomoč Anglije in Amerike: 2. opozoriti je treba na generala Žukova in tako postaviti v senco maršala Timošenka, ki je do sedaj doživel same poraze. Dejansko je moskovski radio objavil, da je bil armadni general Zukov imenovan za prvega pobočnika obrambnega komisarja, to je za desno roko samega Stalina. Utrjena obramba Stalingrada Berlin, 28. avg. AS. Pristojni krogi poudarjajo, da so bili vsi sovjetski napadi zahodno od Stalingrada odbiti. S tem v zvezi podčrtavajo, da so W Imperialistični nameni Brazilije v Južni Ameriki Bucnos Aires, 28. avg. AS. Roosevelt je hotel odpraviti brezposelnost na ta način, da bi razširil nadoblast Amerike nad vsem svetom. Isti nameni nadoblasti Brazilije nad Južno Ameriko pa se sedaj vidijo v politiki predsednika Brazilije Vanda-sa. Argentinski list »Prenza« piše, da hoče Brazilija dejansko izrabiti svoj ugodni zemljepisni položaj, večje število svojega prebivalstva in boljši gospodarski položaj, da bi izvajala pritisk na Urugvaj, Bolivijo in Paragvaj. Brazilija se je sedaj začela s temi državami pogajati za razne finančne in prometne pogodbe, prav tako pa je v te dežele poslala posebna vojaška in diplomatska odposlanstva. Z raznimi študijskimi potovanji pa skuša Brazilija navezati nase 1'eru, Venezuelo in Kolumbijo. Tudi s Čilejem hoče Brazilija ustvariti čim tesnejše zveze. Roosevelt je povabil predsednika Riosa v Wa-shington. To potovanje pa lahko spravi v nevarnost ravnotežje kontinenta, ker Amerika sedaj pošilja Braziliji najraznovrstnejše orožje. Združene države si skušajo v Braziliji ustvariti tako oporišče, da bodo od tam lahko po angleškem zgledu v Evropi delile države med seboj in nato vladale nad obema ameriškima kontinentoma. Argentinski list piše, da vse to zelo vznemirja druge države v Južni Ameriki, ki se boje brazilske premoči. Rim, 28. avgusta. AS. Po vstopu Brazilije v vojno se angleška in ameriška propaganda trudi utrditi takozvano vseameriško vzajemnost. Zastopniki vlade v Washingtonu izjavljajo, da se 20 republik v Južni Ameriki aktivno udeležuje pod raznimi oblikami boja proti trojni zvezi. I/. Južne Amerike pa prihajajo poročila, da prebivalstvo teh republik takega stališča ne odobrava. V raznih delih Južne Amerike sc vrste spopadi med pristaši in nasprotniki ameriške politiko. Tak spopad se je razvil v parlamentu v Bogoti, kjer so se poslanci stepli med seboj, ker so se sprli o tem, kakšno pomoč naj Kolumbija daje Združenim državam. V zbornici so se poslanci celo streljali med seboj. Medtem, ko so se nekateri streljali, pa so se drugi pretepali. Predsednik parlamenta je ves čas vihtel v eni roki zvonec, v urugi pa revovler. Sovjeti med Donom in Volgo zgradili mogočne utrdbe in obrambni pas pri Stalingradu je globok približno 20 kilometrov. Kljub temu pa so nemške in zavezniške čete ohranile pobudo v svojih rokah. Zato je jasno, da so sedaj boji pri Stalingradu silno divji in posebni vojni poročevalci že poročajo, da se sovjetski oddelki na odseku pri Stalingradu umikajo. Boji na Kavkazu Berlin, 28. avg. AS. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja podrobnosti o bojih, ki zdaj potekajo na južnem odseku vzhodnega bojišča. To poročilo pravi med drugim: Sovjetske čete so na raznih ladjah poskušalo prodreti skozi ožino pri Kerču. Nemško obrežno topništvo pa je streljalo tako dobro, da je bilo pet ladij zažganih, ena pa je bila hudo poškodovana. Južno od Kuhana so te dni sovjetske čete imelo tako velike izgube, da so morale odnehati s svojimi protinapadi. Na Kavkazu so nemške čete razširile svoje postojanke, sovjetske čete pa se v neredu umikajo. V nekem spopadu visoko v gorah so nemški planinski lovci zasedli neko postojanko in sicer se je boj razvijal tako tesno, da so morale čete zavzeti naselje hišo za hišo. Med letalskimi boji nad Kavkazom so nemška lovska letala sestrelila 10 sovražnih letal. Jugozahodno od Stalingrada se je nemški oklepni diviziji posrečilo prodreti 40 km globoko v ozadje sovražnih postojank. Tudi včeraj je nemško letalstvo razbijalo sovražne postojanke. Uničenih je bilo 26 tankov, skladišče goriva. 19 topov pa je bilo zadetih v polno in so bili prisiljeni k molku. Letala so tudi po načrtu napadala sovražne prometne zveze v zaledju in razne prevoze. Nemška lovska letala so pri spremljavi nemških bombnikov v bojih sestrelila 14 sovražnih letal. _ Podrobnosti o bitki pri Salomonskih otokih osmešile ameriške trditve Rim, 28. avg. AS. Vlada Združenih držav jo objavila, da je ameriška mornarica pri Salamon-skih otokih dosegla veliko zmago. Ameriški in angleški lisli so objavili pod velikimi naslovi uradna poročila, sedaj pa je agencija Reuter objavila posebno poročilo, ki zelo omejuje obseg te »zmagec. Ameriške vojne edinice so namreč križarile vzhodno od Salomonskih otokov. Tam so zvedele, da se otočju bliža oddelek japonske mornarice, Ameriške ladje so začele peklensko streljati v ti-slo smer, koder bi imelo priti japonsko brodovje. Ameriške ladje so v presledkih streljale tri dni, nalo pa so poslale izvidnice pogledat, kaj je doživel medtem sovražnik. Izvidnice pa japonskega brodovja niso mogle najti. Tudi izvidniška letala so se vrnila brez podatkov. To pa je ameriški admiralijeti zadostovalo, da je objavila uradno poročilo, v katerem pravi, da je japonska mornarica zbežala in da je ameriška mornarica zmagala. Angleži ustavili in preiskali portugalski parnik Lisbonn, 28. avgusta. AS. Semkaj je priplula v torek potniška ladja >Limac, ki jo prišla iz Azorov. Pred prihodom v pristanišče Porto je angleška korveta ustavila parnik in ga popolnoma preiskala. Vsa pošta, ki jo je ladja vozila, je bila zaplenjena in so jo prenesli na krov angleške korvete. Gre večinoma za portugalsko pošto, ki so jo z Azorov poslali doinov< Lov na polhe Ljubljana, avgusta. Letos je takozvano »žirovo leto,< to jo ono izmed tistih redkih let, ko žir prav dobro obrodi. Resnica je, da žir izvrstno kaže, medtem, ko lani sploh ni bilo po naših krajih žira. Kadar žir obrodi, se razmnože tudi polhi in običajno je tedaj po naših gozdovih vse živo. Ponoči se čuje sklepetanje polhovih zob, ki glodajo okusni in mastni žir, pa tudi kostanj, želod in gozdne sadeže. Tudi na vrtove prihajajo, zlasti na take, ki so v bližini gozdov ter so na njih kake medeno hruške, ki so polhom prava slaščica. Možje in fantje pa se spravljajo na polšji lov, ki je za naše kraje nekaj značilnega. Polh jo glodavec ter torej sorodnik veveric in zajcev, živi pa le po gozdovih, lzogiblje se bližino človeških selišč, dasi so ga lani opazili celo na -ljubljanskem Golovcu. Znano je, da zimo prespi, potem, ko se v jeseni temeljito odebeli in si nabere dovolj masti za vse dolge mesece. Njegovo meso je mastno in ga imajo naši l.judju prav radi, dasi ga je treba precej namakati, da izgubi svoj okus po divjini. Polšja mast je bila nekoč zelo cenjena kot zdravilo, morda pa bi 'se dala letos uporabiti tudi za človeško prehrano, treba jo je pač pražiti % malo dodanega mleka, potem izgubi neprijeten okus. Dragoceno pa je krzno, dasi ga je treba kar več turatov za recimo kak plašč. Pred nekaj leti so bili kožuhi iz polšjih kožir med ljubljanskimi gospemi v visoki modi. Kožuh iz polšjih kožic je veljal sicer lepe tisočake, kar bi tudi letos veljal, samo, ako bi bilo dovolj polšjih kožic. Prav zaradi kožic naši ljudje love največ polhe. S polhom in s polšjim lovom je združeno tudi mnogo romantike. Prvi je polšji lov pri nas opisal Valvazor, ki je celo objavil ilustracijo k naši stari vraži, namreč da hudič polha pase. Prav lepo je v novejšem času opisal lov na polhe .lurčič. Polšji lov je za naše kraje res značilen in le redke so druge pokrajine, kjer bi tudi lovili polhe. Ko so pred kakimi tridesetimi leti naši fantje študirali na Dunaju, v Pragi in drugod, so iineii seveda po stari navadi na glavah polhovke, tipično slovensko pokrivalo. Tovariši drugih narodov so jih radovedno spraševali, kakšne so te kožice in naši fantje so jim opisali polhe. »Aha«, so rekli radovedneži, »sedaj nam je jasno. To so male opice, ki žive po vaših gozdovih!« Pred nekaj leti je napravil prav dobro kupčijo v Ljubljani neki Dolenjec, ki je sešil kakih sto polhovk, potem pa jih prodajal v Ljubljani po ugodni ceni, — v današnji valuti 10 lir ali tedaj 50 dinarjev. Prodal jih je nekaj nad sto in tako .spravil več tisočakov dobička, da si je mogel kupiti par konj in govedi za stoje posestvo. 2e sosednji Hrvatje ne vedo za polšji lov. Prezidanci na primer v šali zmerjajo svoje sosede iz Loškega potoka in iz Loške doline: »Če žir obrodi, pongršte, če polhi obrode, pongršte, pro-kleti Kranjci, vse požereste!« Izraz -pongršte« pomeni v prezidanskem narečju »ponje greste«. V resnici love največ polhe po Dolenjskem, zlasti po globokih kočevskih gozdovih, ter po No- Dnevni red GILL-a, štev. 7 Izšla je sedma številka »Dnevnega reda«, ki ga izdaja Zvezno poveljstvo GILL-a v Ljubljani. Revija prinaša kot glasilo Italijanske liktorske mladine v Ljubljani topot na prvem mestu vpogled v legende in zgodovino slovenske zemlje obsežen članek iz|>od peresu Luigiia Iezzija. Članek obravnava izvor imena Ljubljana in dalje ves razvoi pokrajine, nastanek rimske Emone in razvoj Ljubljane v prejšnj.ih stoletjih. Končava se s pregledom kulturnega stanja v sedanji Ljubljani. Članek je lepo ilustriran in prikazuje najlepše stavbarske motive Ljubljane ter nekaj lepih pogledov na mesto. Poseben članek je posvečen kulturnim manifestacijam GIL-a v Firenci, kjer je tekmovala vsa evropska mladina. Zanimiva so pisma, ki pričajo o doživetjih ljubljanske mladine, ki biva sedaj na počitnicah v Kraljevini, kamor je odšla po naklonjenosti GILL-a. Poseben članek je posvečen temi »Veliki narodi in vzgoja mladino«. Z nazornimi slikami kaže skrb ljubljanskega GlLL-a za mladino. Posebna poročila so posvečena mladinskim kolonijam, kamor jc odšla mladina GILL-a iz Ljubljane. Podrobno je popisana obmorska kolonija v San Terenzo (Spezia) in je objavljen tudi zanimivi dnevni red kolonije, ki kaže. kako živi mladež ob morju. Opisana je dalje tudi dnevna kolonija na Vodnikovi cesti v Šiški, kjer so nastanjeni otroci kolonije >Anton Brajer«. Slede drobna poročila o manifestacijah in organizatoričnem delu GIL-a. Objavljen je tinti natečaj študijske in delovne ustanove »Benito Mussolini«. Končno slede poročila o delavnosti ljubljanskega GILL-a in organizatorne podrobnosti, ki vse dokazujejo, da je GILL na široko razmahnil uspešno delovanje med ljubljansko mladino. tranjskem. Ribniška dolina, Dolenja vas, Velike Laščo, Loški potok, Lož, Cerknica, vasi v krimskem gorovju, kraji okoli Vrhnike, to je domovina naših polharjev. Polhe smo pred leti lovili v gozdovih med Logatcem in Vrhniko takole: Skupina ljubljanskih »škricev« je bila povabljena k. znanemu veleposestniku, sedaj že mrtvemu Jelovšku v njegovo lovsko kočo sredi gozda. Po večerji in po sončnem mraku smo se odpravili, mi neizkušeni Ljubljančani in pa več mož z Jelovškom na čelu, globoko v gozd. Možje so imeli s seboj več pasti, velikih, pravih pasti in pa malih »šklopov«. V gozdu smo morali spotoma vsi naložiti na rame nekaj polen, koliko jih je pač mogel kdo nositi. Sredi neke jase smo zakurili ogenj, nato pa smo se podali z možmi, ki so že poznali kraje, kje se polhi najraje iiiude. Večje pasti so nastavili pod. dupline v gozdu, tam, kjer so polhi gnozdili, male šklope pa so z visokimi prekljami postavljali visoko med veje bukovih dreves, na pasišča polhov. Za vabo smo devali v pasti kose hrušk, ki smo jih namazali z dišečim oljem, ta vonj namreč prjvabl|a polhe. Ko smo nastavili vse pasti, smo se podali k ognju, kjer smo čakali kako uro, poldrugo ter pekli krompir. Ko smo se tako nasedeli, smo se vrnili k pastem. Leto je bilo tedaj ugodno in res se je skoraj v vsako past ujel polh, v nekatere pod drevesi pa celo po dva. Treba je vedeti, da so te pasti in šklopi sestavljeni res duhovito, tako, da se polh ujame vanje živ, le dolgi rep mu rnahlja ven. Pobegniti pa iz pasti ne more več. Zadovoljni z lovom in z lepo prebitimi nočnimi urami v gozdu, smo se vrnili v kočo. Polhov pa drugi dan seveda nismo jedli, zakaj taki sveži polili so Se neužitni, poprej se morajo »pacati«, to se pravi, da morajo v kvašo. Potem je polh dober. Že lani in prav tako tudi letos tako polšja romantika ni mogoča, ker pač ni dovoljeno biti po uradni uri ponoči na pfostem. Možem pa je Neposredna oddaja mleka ukinjena V smislu uredbe za oskrbovanje z mlekom za prehrano z dne 22. XI. 1941-XX (Službeni list za Ljubljansko pokrajino z dne 22. XI. 1941-XX, kos 04), se z dnem 1. septembra ukine in propoveduje vsaka neposredna oddaja mleka potrošnikom mestne občine ljubljanske tostran žične ovire. Proizvajalci kravjega mleka mestne občine ljubljanske tostran žične ovire morajo vse mleko, v kolikor ga ne rabijo za prehranjevalne potrebe svoje družine in živinorejske potrebe svojega proizvajalnega gospodarstva, oddajati v določene mestne mlekarne kot zbiralnice Prehranjevalnega zavoda Visokega komisarijata. Z dnem 1. septembra 1042 je torej vsaka oddaja mleka neposredno potrošnikom tostran žične ovire kazniva v smislu čl. 10. zgoraj citirane uredbe v denarju do 5000 lir, v hujših primerih pa z zaporom do 6 mesecev. V smislu čr. 6., odstavek 2., zgoraj citirane uredbe 6e do nadaljnjega ustavi vsaka dobava mleka vsem gostinskim obratom (gostilnam, kavarnam, slaščičarnam in ostalim). še vedno ljub polšji lov. IyOvci bodo torej lotos nastavljali polhom pasti proti večeru, zjutraj pa bodo polhe pobrali. Polh se v pasti ne muči — so sicer tudi Lake pasti, kjer žival trpi. Pač pa je polhu seveda dolgčas v pasti, ko sliši krog sebe škrebljatije svojih še svobodnih bratov. Letos gre vsako krzno dobro v denar in prav tako bo šlo seveda tudi polšje, ki je res izvrstno in seveda iz njega napraviti vso mogoče, od pokrival pa do kožuhov iu raznih našitkov, kakor rokavov, ovratnikov itd. Seveda bosta dobrodošla tudi polšje meso in polšja mast. Zlasti v rižoti je polšjo meso prav izvrstno. Nekateri polhe suše, tako, da imajo meso za vso zimo, so pa zopet taki, ki delajo iz polšjega mesa celo klobase in slično mesne izdelke. Izmed mnogih dobrot, ki nam jih nudi gozd, je polh torej ena najboljših. (—r). Kako se obranimo pred strelo Strelovod (bodisi koničast, bodisi Farada>'ev) rabijo le visoke ali osamljene zgradbo (strela rada zadene višje in izolirane predmete.) Ker je obdana skoraj vsaka kmetija z višjimi predmeti (drevesa), bi morala biti potreba po strelovodu majhna. A kljub temu so zadetki strple pogoste!? Kako bi to dejstvo spravili v sklad? Vzrok temu pa se nahaja v tem, da izbira strela prav za pravne visokih ali osamljenih predmetov, ampak ono pot, ki ji tvori najmanj upora. Ker so visoki (in osamljeni) predmeti bližje oblaku, je jasno, da rabi strela za preboj manjšo zračno plast in zato tako rado zadene ravno omenjeno kategorijo predmetov (oz. zgradb). Če pa zmanjšamo upor pri nevisokih in ne osamljenih zgradbah je razumljivo, da bodo tudi te zgradbe bolj izpostavljene streli. OČividno povzročajo pri kmetih zlasti na Slovenskem) z nepravilnim ravnanjem ob nevihti, zmanjšanje upora hiše, kar privlačuje (kot smo videli) strelo. V čemer pa bi bilo to zmanjšanje upora? — Najpreje v pojavu prepiha: zrak se namreč ob prepihu v mnogih predelih ob hiši in v hiši razreči, redkejši zrak pa nudi manj upora! Prepih je torej ob nevihti silno nevaren. Zato moramo zapirati vse okna in vrata, dokler nevihta ne mine. Drugi privlačevalec strele je dim: ogenj proizvaja majhne delce z močnim električnim nabojem (joni), ki hite ven skupaj z dimom. Zato se poveča napetost med dimnikom in oblakom. S tem se poveča nevarnost, da bo zadela strela naravnost v dimnik (oziroma v peč). Zato je bolje, če ne kurimo ob nevihti. Poleg zadetka strele v zgradbe, so znani primeri, ko zadene strela kako osebo, ki se nahaja ob nevihti od zunaj, — a tudi v tem primeru vsled nepravilnega ravnanja! — Gotovo se je posluževala taka oseba kakega drevesa kot zaščite pred ploho. Varujmo se takega postopanja! — Mokro drevo je razmeroma dober prevodnik eletktrike. Zato strela ne zadene včasih drevesa, ampak nekje blizu (v razdalji kakih 20—30 m), potem se tvori na površju drevesa električni tok, ki utripa v istem ritmu, kot strela sama (strela namreč odvaja in dovaja elektriko zemlji, zemlja pa vsem prevodnikom, ki so z njo združeni in torej tudi dotičnemu drevesu). Mokra obleka pa tudi prevaja elektriko. Tako se torej nahaja človek v kontaktu z drevesom! — Ni torej čudno, da se naenkrat zgrudi človek med hudim grmenjem, medtem pa drevo ne kaže nobenih znakov i zadetka strele! — Če smo na prostem ob nevihti, ! je najbolje, da mirno nadaljujemo svojo pot Gospodarstvo Terminski pnsli na italijanskih borzah. Da se olajša terminsko poslovanje na italijanskih borzah, je finančno ministrstvo odredilo, da do nadaljne-ga ni treba več za te posle založiti 25% tečajne vrednosti, kakor je bilo doslej v veljavi. Ta določila se nanašajo predvsem na delnice. Hrvatske družbe. Slavonija, d. d. za lesno itn dustrijo v Zagrebu, je stopila v likvidacijo. — Zagrebška tvornica špirita in kvasa, katere sla™'™ Žnaša milijon kun, izkazuje za lansko leto 6,1.749 kun čistega dobička, dočim je znašal dobiček leta 1040 samo 38.618 kun. Prihranki hrvatskih dclavcev v Nemčiji. V Nemčiji zaposleni hrvatski delavci so v prvih 6 mesecih t. 1. nakazali svojcem v domovini 65 milijonov kun svojih prihrankov. Povečanje tobačne tovarne v Travniku, ki se | je začelo že leta 1940, "se bo nadaljevalo. Število zaposlenega delavstva je naraslo od 220 na 600. Tvornica cigar v Banatu. Srbska monopolska uprava je dala v obrat tvornico cigar v Banatu, katere dnevna proizvodnja znaša 1000 kom cigar. * Zvišanje poštnih pristojbin v Srbiji. Srbski poštni minister je zvišal vse notranje poštne tarife za 50—100%. Tarife za promet z inozemstvom ostanejo neizpremenjene. Nemške plemenske ovce za Srbijo. Da bi se izboljšalo stanje srbskega ovčarstva, je bilo uvoženih iz Nemčije 300 merino-ovac in 88 črnoglavk, katere bodo prepustili kmetom za dobo 1 leta. Organizacija romunskega gospodarstva. Izšla je nova uredba o organizaciji romunskega gospodarskega ministrstva, po kateri so dodeljeni v pristojnost tega ministrstva: razna ministrstva in državna tajništva, ki delajo na področju narodnega gospodarstva, Narodna banka in ravnateljstvo za rudarstvo. Novo ministrstvo organizira in vodi vse gospodarstvo v državi, pravi nova uredba. To pomeni osredotočenje vseh sil za obnovo romunskega gospodarstva. Ministrstvo ima v svojem sestavu poseben medministrski svet, kateremu pripadajo vodje vseh navedenih organov, nadalje ima tudi običajne ministrske organe: glavno tajništvo, upravni oddelek, kabinet ministra. Francoski pridelek vina v letu 1942 mora biti dan ves na razpolago državi. Zadrževanje vina pri producentih je kaznivo. Bolgarsko notranjo posojilo. Lani je bilo razpisano 5% bolgarsko notranje posojilo, katerega podpis je bil potem podaljšan na nedoločen čas. Bolgarski finančni minister je sporočil, da je dalo posojilo skupno 4.74 milijarde levov, dočim je bilo prvotno računano samo na 3 milijarde levov. Prof. dr. Friderik Aereboe. V Nemčiji je umrl v starosti 71 let znani agrarni znanstvenik, tajni vladni svetnik prof. dr. Friderik Aereboe, ki je znan tudi kot pisatelj agrarnopolitičnih knjig. Svetovna proizvodnja umetnih tekstilnih snovi je znašala lani 2.5 milijarde funtov (funt ima 0 453 kg), dočim je leta 1940 znašala samo 2.4, Jožef LObeli II Dom proti batteriiam Koch Je v hnrlil z mikrobom pokazal to krepost. pokazHl vso bojevniško spretnost. Čeprav večkrat njegovi poskusi v barvanju, Izollranju, 6tcrlllzlranju ln gojenju niso Imeli uspehov, nt odnehal, začel Je delo od nasprotne "strani, dokler sovražnik nI hll premagan In dokler nHrnva nI odkrila svoje skrivnosti. Ekspc-dlclja Je prodirala vedno globlje, od Nilove delte J® prodrla v puščavo. Iz puščave navzgor ob sveti reki, nato pa Jc preko morja odšla v Indijo. NI «c vrnila prej v Evropo, dokler nt grozni bolezni Izkopala groba. Njegova neutrudna delavnost mn Je kljub poklicni zaposlenosti omogočila, da Je našel čas za znanstvena raziskovanja, ki so ga privedla do odkritja bacila vranlčnega prisada. Po Isti neutrudnostl Jc postal patolog na cesarskem zdravstvenem zavodu, po Isti neutrudnostl Je odkrit bacil tuberkuloze. Ta neutrudnost ga Je končno prignala v Indijo, kjer je odkril bolezenski mikrob kolere.« In prav to neutrudljtvost Je počastilo SM udeležencev banketa dne 13 maja 1884 v Zimskem vrtu Centralnega hotela v Berlinu. Najprej Je hlla proslava na zdravstvenem uradu. Koch Je dobil v dar cesarjev doprsni kip, delo kiparja Relhold« Begasa, njegovi tovariši pa vsak po eno lepo cesarjevo fotografijo. Koch Je bit že prej sprejet na dvoru, kjer Je vladarju razložit uspeh svojega potovanja. Skromni učenjak Je hll odlikovan z redom Krone II, razreda, čeprav še nI Imel preJSnjlh razredov. Vladar mu Je lastnoročno Izročit odlikovanje, ki ga dobi običajno le zmagovalec na bojnem polju. Parlament Je razen tega soglasno odobril vodji ckspedlclje vsoto 100.(MO mark. Toda Koch In njegovi tovariši so hlll najbolj počaščeni na omenjeni slavnostl, kjer so Kochu njegovi stanovski tovariši Iz Berlina Iz srca dokazali svojo naklonjenost. NI bilo nič prisiljenega: to Je bila proslava, ki je naredila nepozaben vtis na vse navzoče. Sloviti znanstveniki, kakor Emil Du nols-Heymond, Ernest v. Rergmann. Konrad Klistcr. Rudolf VIrchovv, Avgust Illrsch, Ernest Leyden In Oskar Lassar so kar tekmovali med sehoj, kako bi počastili Kocha, njegove sodelavce ln njegovo družino. Mladi umetnik Geyger Jo narisal krasen vzorec za Jedilni list, Stettenhelm pa Je ljubko zapel »elegijo veličastnega bacila«. VIrchovv Je Imel zelo Imeniten govor, kjer Je Izjavil, da se smatra Kocliovega učenca v razlskavanju bakterij. V odgovoru Je Koch sporočil, da bo po tej ekspedlrljl možno zatretl kolero v njeni domovini. Indiji, pod pogojem seveda, da se ho oblast za to potrudila. Ta govor je živ prtmer skromnosti nemških znanstvenikov. Prava skromnost nima nič skupnega r ono napačno, ki Jc v resnici napuh. Pošten znanstvenik se zaveda, do jc vsako odkritje le rezultat dela brezštevilnih predhodnikov, ki pa so ostali neznani; ti so dobili svoje plačilo samo v zavesti, da so storili nekaj dobrega, v zavesti, da so tudi oni storili, kolikor Jim Je nalagala njihova dolžnost. Koch Je poudarjal, da hI tudi brez nJega bacil kolere bil prej ali slej odkrit, tisti bacil, ki ga je on sorazmerno tako hitro odkril. S temi besedami jc dobro označil tako resnico, kakor svojo skromnost. Zato pa jc toliko bolj dolžnost drugih, da poudarjajo Kochove osebne zasluge. To dolžnost so njegovi stanovski tovariši storili v potni meri. I)r. Martin A1exlns I* Londona svojemn očetn Bogo-slavn, zdravniku v Kronovcm. Drag! očel k Ne čudi se, če to pismo dohlS Iz Londona. Kdor Je že prehodil totlko In toliko poti, se ne ozira na nekaj kilometrov več alt manj. Znto sem šel v Pariz kar čez London ter se tukaj ustavil. To sem storil zato. da hI videl največje mesto v Evropi, pa tudi zato, da hI spoznal Llstcrja In njegovo kirurško kliniko. Mene je gnalo sem neko nagnenJe, ki je podobno nagncnjii človeka ki jc preživel svoje življenje v srebrnih rudnikih ter na koncu želi videti, kaj prav za prav delajo s tem srebrom v tovarnah. In Llster je najbolj reprezentativen med možmi, ki so kovali denar Iz plemenite Fasteurjeve kovine. Bakterlologl so Iznašli pojin sepse, a ta veliki operater jc posledično odkril antlsepso. Tastcur je odkril zastrupljcnje, Llster pa protlstrup. Zato sc nisem obotavljal ter sem podaljšal svojo pot preko I.ondono; In nisem se kesal. Obisk v Llster-jcvl kliniki, kjer sem se zadržal nekaj tednov, sc sam po sehl splača In je zelo poučen. ie ozračje v njej Je zelo značilno: vsa Je prežeta z duhom po karholnl kislini. Kakor veš, Llster misli, da Je našel v karholnl kislini najboljše sredstvo za uničevanje bacilov, ne da bi pri tem poškodoval človeško tkivo. leta 1939 pa 2.15 milijarde funtov. Glavni proizvajalci so: Nemčija 1941 725 (1940 676, 1939 555) milij. funtov, Severnoameriške Zedinjene države 573 (471, 384), Japonska 500 (510, 535) in Italija 375 (375, 290) milij. funtov. Angleška proizvodnja ni velika, zelo pa je napredovala proizvodnja v Argentini in Braziliji. Žrtev dunajskega kongresa: Žaloigra Napoleona II/ V mladeniški duši tistega, ki je — rojen kot rimski kralj — moral umreti v cvetu enoindvajsetih let v »blišču« ponižujočega naslova reichstadtskega vojvode, sta se odigrali dve temni žaloigri: očetova in materina. Glede prve je vse, oziroma skoraj vse jasno. V globini svojega srca je hranil spomin in spoštovanje do svojega očeta in bil zvest njegovim naukom in slavi. Glede druge pa so odkritja zadnjih let odgrnila zastor, ki nam je doslej prikrival njegove občutke do matere, krive vsega zlega. Ubogega otroka, ki je le na zunaj nosi lime in dedno pravico Bonapartov, so nekaj dni po njegovem prihodu v Avstrijo maja 1814 - po prvi cesarjevi odpovedi prestolu in po objokovanja vrednem dogodku, ki ga je iz Ranibouilleta privedel na Dunaj — predstavili princu de Ligneu. V policijskih zapiskih je zabeleženo, da je takole odgovoril na pozdravne besede slavnega pisca spominov: »Nisem več rimski kralj. Vse je izgubljeno. Nikogar več nimam, razen moje dobre mame in dobrega papana.t Vsa njegova upanja so se sedaj usmerila na deda, Franca I., avstrijskega cesarja, katerega je resnično ljubil, in na mater, o kateri je upal, da ga ne bo nikdar zapustila, ampak da bosta živela vedno skupaj v spoštovanju in zvestobi do velikega imena, ki sta ga nosila. A mati ga je morala zapustiti. Zaradi političnega prestiža so jo poslali v Italijo kot parmsko vojvodinjo, medtem ko je sin ostal zaprt med štirimi stenami dunajskega dvora. Metternich je pozorno bedel, da bi ugasnil še poslednji spomin mladega princa na preteklost. Ko so mu preprečili dedščino prestola parmske vojvodine, so nalašč zanj ustvarili drugo — reichstadtsko, da bi mu tako odmerili mesto in položaj med nadvojvodi v avstrijski hiši. Zaupali so ga v skrb nekemu vzgojitelju, grofu Dietrichsteinu in ga tako ločili od dosedanje, njemu tako priljubljene vzgojiteljice — »maman Quiou« — gospe Montesquiou, ki ga je » tolikšno ljubeznijo in razumevanjem vzga- Iz revije: 7 gloral z dne 8. VIII. 1942. jala. Orlič je ostal sam v zlatem schonbrunnskem zaporu, ko so 7. marca 1816 v Parmi kronali Marijo Luizo in jo odškodovali za cesarski prestol Francije. Od te prve ločitve dalje pa do preloma njunih odnosa,jev, ob sinovi smrti, je mogoče vsa snidenja na prste prešteti V celih šestnajstih letih je Marija Luiza obiskala sina samo sedemkrat, kakor da bi mu izkazovala miloščino s skromnimi nekaj tedni v celem letu. Taka je bila pač Marija Luiza. Ljubila je svojega sina zgoljMz površne in čutne narave. Ni njena krivda, če je bila večji del življenja bolj ljubica ko mati. Njena čustva do Napoleona, ki ga je z dunajskega dvora sovražila kot prekrševalca slehernega zakona in religije, »kot ljudožrca in hudiča v človeški podobi«, so se v hipu spremenila, brž ko je cesar vdrl v kočijo, ki jo je peljala v Fon-taiuebleau, in občudoval mlado ponosno Nemko. Naslednje jutro je bila Marija Luiza spremenjena. Malo surovo obnašanje je vzbudilo in hkrati potlačilo v njej vročo habsburško kri. In z isto površnostjo je pozabila moža, brž ko se je od njega ločila. Tedaj se je vrgla v naročje tistemu, ki bo postal pozneje njen drugi mož — general Neipperg, ki so ji ga dodelili za pomoč pri vladanju v Parmi; po Noippergovi smrti, s katerim je imela troje otrok, je prišel na vrsto grof Karel de Bombelles, njen tretji mož; in ko je znova ovdovela, se je zabavala s pevci vojvodskega gledališča v Parmi. Sicer pa je ona sama prva spoznala svojo naravo in čisto cinično izjavila gospodu de Vitrollesu: »Me, princese, nismo bile tako vzgojene kot ostale ženske, kar se tiče odnošajev in čustev do družine...« Bolje bi bilo, če bi govorila v ednini. Kakšne občutke je neki moral imeti vojvoda relchstadtski takem položaju? 2e po naravi je bil čustven, širokogruden in potreben nežne roke. Spomin na očeta — ki ga je videl kot otrok — in na njegovo nežno ljubkovanje, je vedno tlel v njegovem srcu. Njegov edini, dobesedno edini prijatelj Anton Prokesch-Osten piše, omenjajoč odnošaje in razmerje sina do matere: »Da je ni mogel ljubiti tako kot očeta, je bilo morda- največje trpljenje v njegovem življenju.« Gotovo je, da je svoie občutke prikrival. Vzgoja, ki so mu jo nudili, lakd dvojestransko usmerjeno raz položenje, nujnost prikrivanja sinovskih spominov in napoleonska spet odšla za tri leta v Parmo. zvesloba, so ga pritirali do hinavščine, ki mu ga je vzgojitelj Die-trichstein tolikokrat očital in ki je bila poniževanje njegovih najintimnejših hotenj in najglobljih misli, katerih priznanje bi bilo nevarno. Kljub temu je ljubil svojo mater z neko strastno ljubkostjo, ki jo zasledujemo v »vseh pismih, v redkih srečanjih z njo, v še redkejših izlivih njegove skrite miselnosti, nastalih iz gole potrebe in kljub preganjanju v upanju, da bo nekoč le našel pot do srečnega in mirnega sožitja čustev in mišljenj. Videli ga bomo, kako bo v trenutku spoznanja, da je nezvesta in kriva, premagal notranjo bolečino z odločnostjo in ponosom. Res da se je zvil od bolečine kot bleda hiacinta, a je kljub temu našel vzvišene besede: »Dobra je, a slaba.« N 5. maja 1821 je Napoleon na svetohelenskih čereh umrl. Metternich je za to zvedel 12. julija; 16. pa so po ukazu Franca I. o tem obvestili tudi reichstatdskega vojvodo in poverili to nalogo, enemu izmed'-učiteljev, Janezu Ev. Foresliju. »Videl sem,< je dejal pozneje, »da je potočil več solza, kot bi jih pričakoval od fanta, ki ni nikdar poznal svojega očeta.« 24. julija je pisala Marija Luiza sinu: »Zvedela sem, da te je zelo ganila nesreča, ki je naju oba zadela, in za moje srce je, čutim, največja tolažba o tem ti pisati in govoriti. Prepričana sem, da prav tako silno žaluješ ko jaz...« Besede so sicer lepe in neoporečne, a prave občutke bivše cesarice razgaljujejo naslednja dejstva: 1. maja 1817 se je kot prvi sad grešne ljubezni z generalom Neippergoin rodila deklica, Albertina, ki se je pozneje poročila z grofom Ludovikom Sanvitale Parmskim, 9. avgusta 1819 pa drugo dele, sad njene neporočene zveze z Neippergom, poznejši Viljem grof Montenuovo. (Tretji otrok — deklica, ki pa ni ostala pri življenju, se je rodil pozneje, junija 1823.) Na žalost nam ni znan odgovor cesarjevega sina; a v nekem pismu materi, pisanem v avgustu 1821, beremo ganljiv spomin na velikega pokojnika: »Vsak dan molim za svojega umrlega očeta, sledeč lastnemu nagibu in vašemu materinskemu bodrenju...« Ni pa mati začutila potrebe, da bi šla potolažit sirolo. Šele ob koncu junija 1823, dve leti po očetovi smrti in po triletni ločitvi, se je Marija Luiza sešla s sinom in ostala z njim dva meseca v Persenbergu in v VVeinzierlu, a potem (DaljeJ Ljubljanske ribarnice bodo v kratkem dokončane Trg pred tržnicami ob Kresiji bodo te dni uredili. Sedaj ga katranizirajo in bo tako tudi Pogačarjev trg kot zadnji dokončno urejen. S tem bodo zaključena gradbena dela zunaj novih tržnih stavb. Tudi cesta ob Kresiji in stebrišču je žo dotlakovana in vse, kar še ostane, je dokončna ureditev ribarnic, kar pa na zunaj ni videti. Pogled s pokritega hodnika, ki vodi iz ribarnic do trimostja. Doslej je le malokoga zanesla radovednost v ribarnice same in zato skoraj nihče ne ve, da je tudi tu že vse v glavnem dokončano. V ribarnicah so že postavljene in zbrušene iz umetnega kamna napravljene kadi, v katerih bodo žive ribe. Takih kadi je sedaj pet, pa je fe prostora, če bo treba, da bodo lahko postavili nove. Po dve in dve kadi imata nekako v sredi ribarnice lične mize iz umetnega kamna, za katerimi bodo stali prodajalci. Tako bodo prodajalci lahko ne da bi hodili ali imeli veliko dela na Janku Raztresenu, župniku na Suhor.u, v spomin Govore, da si ubit, mučila, da Te je bratska roka, da za tabo mnogo revnih joka, da ugasnil si, ko sonca svit. Res ie, svečenik si bil — v daljo misel žlahtna je hitela, bližnjemu o soncu božjem pela — tiho venec dobrih del si vil. Ni Te, le spomin živi... Bela kliče, Dobrnič in Krka; tužni Suhor se na prsi trka: »Župnik Janko, kam si šel, kje si?c Pred ena in dvajsetimi leti si zapustil delavsko Koroško Belo in odšel na kmete. Sam zraščen z zemljo, si tako globoko doumel kmečkega človeka, kakor malokdo. Bil si mu ob vsaki priliki dober in pošten svetovalec, v katerem ni bilo zahrbtnosti, laži in nevoščljivosti, pa tudi ne malodušnosti in popustljivosti. Tvoja pot je peljala naravnost in navzgor. V družbi živahen in poln domislic, pri delu preudaren, trezen in vztrajen, v pomoči bližnjemu široko odprtih rok, ves čist in klen, kakor je bila čista in klena Tvoja beseda — tak si šel Janko skozi življenje. • Odšel si. Bog Te je odlikoval z vencem mučeništva in položil v srca tisočev, ki si jih učil in vzgajal, globoko žalost: v duše pa mogočno pesem poti, ki si jo hodil Ti in jo bomo hodili mi, Tvoji prijatelji in učenci, za blagor ljudstva. Spi pokojno in vodi nas, da se zdravje povrne, kjer se širi bolezen, in da zaigra smeh, kjer se lesketajo solze. Zbogoinl 1 Boris. mestu segali v kadi in lovili ribe ter jih polagali na mizo pred kupce. Vsaka kad ima poseben dotok za vodo in poseben odtok. V rbarni-cali bo urejeno tudi Se posebno skladišče za večjega prodajalca rib. Kletni prostori, v katerih so pravzaprav ribarnice, so prav lični. Strop je obokan in sicer tako, da slonijo opečni oboki na železobetonskih prekladah, ki gredo počez čez strop prav lepo poživlja celotni vtis, ki ga ribar-to, da pečni ol>oki niso bili ometani, pač pa so bile rege med opekami lepo zamazane. Tako strop prav lepo poživlja elotni vtis, ki ga ribarnice napravijo. Okna, ki gledajo vsa na Ljubljanico, so seveda l>olj majhna, približno takšna, kakor so okna pri kleteh mesarskih tržnic. Pač pa nimajo ta okna polkrožnega oboka. Zato je v ribarnicah dovolj svetlobe. Za čistočo je dobro poskrbljeno. Tla so iz brušenega llaka in imajo več odtokov, tako da bo čiščenje kaj lahko in enostavno. Tla se bodo enostavno polila z vodo. ki Ik> odplavila vso nesnago. Isto velja za mize in kadi iz umetnega kamna. Dostop v ribarnice bo z dveh strani; kar bo gospodinjam prav gotovo všeč. V eni smeri bodo gospodinje laiiko šle v ribarnice že s spodnjega frančiškanskega mosta za pešce. Tam bodo krenile po stopnicah navzdol in prišle na sedaj pokriti spodnji hodnik z lepimi ol>oki, ki nosijo stebrišče nad njim. Na tem, razmeroma precej dolgem in širokem hodniku, ki ima lično betonsko ograjo, bodo gospodinje naletele žo na prve prodajalce. Tu bodo namreč .kadar l>o seveda sezona, prodajali žabje krake, rake, školjke in podobno drobnarijo razen rib. Na koncu hodnika bo vstop v ribarnico, kjer bo gotovo vedno dokaj živahno. Gosi>odinja, ki I10 že grede na trg šla v ribarnico, bo lahko zapustila ribarnice po pol-žastem stopnišču, ki vodi na Pogačerjev trg, odnosno pod stebrišče ob mesarskih tržnicah. To polžasto stopnišče je tudi edino, ki še deloma Čaka na dokončno ureditev. V njem je bilo napravljeno lično z bal ust ii okrašeno okno, ki gleda na Ljubljanico. To okno bodo uredili sedaj tako, da bo na notranji strani, torej proti ribarnici kakor nckakršna kapelica, ki 1k> gotovo poživljala arhitekturo ribarnic. Gospodinje, ki bodo s trga grede hotelo v ribarnico, bodo šle seveda po |K>lžastih stopnicah navzdol iu nalo naprej ob jiodniku na trimostje. V ribarnicah samih je treba dokončati le okno v stopnišču, vložiti šipe v okna in prebeliti zid, pa bo vse opravljeno. To bo pa mogoče napraviti v najkrajšem času. Z ureditvijo ribarnic bo seveda rešeno tudi vprašanje stebrišča. V stebrišču bodo dobili svoj prostor prodajalci mlečnih izdelov, ki IkmIo tako zavarovani proti soncu in padavinam. Ko se bo- Poglcd po ribarnici. Na desni je videti velike kadi ii umetnega kamna, v ospredju pa lepe prodajne ntize. do ti priselili s trga med stolnico in semeniščem, bo za sedaj ureditev živilskega trga končana. Je pa ta ureditev seveda le prehodna, saj bo po načrtu pravo obliko živilski trg za Ljubljano dobil šele tedaj, ko liosta zgrajena oba vzporedna trakta bodočega magistrata, ki l>osta šla. prvi od stolnice do Mahrove hiše, drugi pa od Kresije in tudi do Mahrove hiše. Oba ta trakta v pritličju ne bosta zazidana, ampak bosta stala na betonskih stebrih. Tako bo velik del trga |*>kril in pod to streho bodo skoraj vsi prodajalci našli prostor. T11 bodo tudi zgrajene še nove mesarske tržnice, seveda toliko, kolikor jih manjka. Nič ne de, če ta načrt za Imdočnost danes Se ni izveden, saj že sedanja ureditev živilskega trga trenotno popolnoma zadošča in kar je najvažnejše, je ne-o|H>rečna v higijenskem pogledu in lepa za oko, tako da je res v okras Ljubljani. Zadnje slovo od umorjenega Fortunata Majdiča Ljubljana, 28. avgusta. Oba dneva, ko je ležal pokojni Fortunat Maj-dič v kapelici sv. Andreja, je veliko Število tistih, ki so prihajali, da ga pokrope zadnjič, preden nastopi pot vsega minljivega, dokazovalo, koliko hvaležnih prijateljev in znancev si je pridobil v svojem življenju. Čeprav ni s svojo službo opravljal nobenega vidnejšega posla, si je s svojim zasebnim delom, ki ga je vsega posvetil dobrodelnosti in napredku tistih, za katere je bilo vedno premalo zanimanja, namreč rokodelskih vajencev in pomočnikov, pridobil prijateljev, ki so se z ljubeznijo oklenili njegove požrtvovalne delavnosti. Ker je bil delaven dan in pogreb v četrtek ob štirih popoldne, prav večina njegovih prijateljev ni mogla prihiteti, da ga pospremi na zadnjo pot, 6aj so jih zadrževale službe po v;eh delih mesta. Kljub temu pa so dovolj zgovorno govorili cvetje ob njegovi krsti in skkromni šopki, ki so jih položili neznanci, da cenijo mnogi njegovo žrtev. Pa tudi mnogo pogrebcev je prihitelo, celo mnogo takih, ki pokojnega niti poznali niso, pa so prišli zato, da pokažejo vse svoje ogorčenje nad zločinskim postopanjem zaslepljencev, ki mislijo, da lahko smrt uniči poštenost in načela. Častno so bili zastopani obrtniki, pomočniki in vajenci. Prav v lepem številu so se odzvali tudi uradniški tovariši z Visokega komisariata. Visokega Komisarja je na pogrebu zastopal viceprelekt dr. Bissia. V kapelici sv. Andreja je najprej šentpetrski župnik dr. Košmerlj blagoslovil v spremstvu duhovščine pokojnikove zemske ostanke, nato pa je pevski zbor »Ljubljana« zapel ialostinko. Dolg sprevod je krenil nato do cerkve, kjer so opravili pogrebne molitve in kjer je zbor zapel žalo-6tinko. Tudi ob grobu so se Devci poslovili od mladega in tihega delavca. V temnih globinah kriminalnega življenja Ljubljana, 28. avgusta. Kazenske razprave pred sodnim dvorom v dvorani 79 so ta teden pokazale v kričečih slikah razdrapano življenje, ki valovi na dnu kriminala. Mladi tipi, ki so komaj odrasli šoli in ušli nadzorstvu skrbnih starišev, so krenili na kriva pota, spuščali so se v razne drzne vlomne posle, vse svoje delovanje so osredoločevali le na za-1 časne koristi jim donašajoče blagovne dobrine, postajali so celo iniciatorji in organizatorji zločinov proti imovini svojega bližnjega. V nekaterih primerih so tem mladim tipom pomagali starejši ljudje, ki še niso bili popolnoma seznanjeni z zločinslvi. Značilno je dalje, da se množe poneverbe. Mali kazenski senat je te dni sodil 9 oseb, ki so kradle po skupinah kar na debelo. Proti tem osebam je državni tožilec dvignil 3 obtožnice. V prvi obtožnici je naštetih ti obtožencev, prav mladih in nekaj tudi v 6larejših letih. Ta skupina je letos marca napravila več viomnih tatvin, s katerimi si je prilastila 6 kg bakra, 20 kg svinca in 45 kg medenino. Vrednost teh kovin jo bila cenjena na 19.000 lir. Ti lo|X>vi so si prilastili dalje 220 1 bencina in 5 avtokoles. Naposled sta 2 člana te družbe odnesla neki zaseb-nici 12 kg masti, 2 kg salame, 2 kg masla, 19 klobas, 3 kg slanine in 30 kg prekajenega svinjskega mesa za skupno vrednost 2.000 lir. Druga skupina, h kateri je spadal tudi en član prve, je osleparila neko zasebnico Marijo K. za 4915 nemških mark. Zasebnica je zaupala članu te skupine ter mu izročila marke, da jih zamenja za lire. Družba pa je za marke zamenjane liro, skupaj 22.117 lir, porabila za sebe in si nakupila razne stvari. Po celodnevni razpravi je senat, ki mu je predsedoval s. o. s. g. Ivan Brelih, obsodil nekatere člane na strožje kazni, tako so bili obsojeni: 28 letni Anton Jenko na 1 leto, 39 letni France Juhant tudi na 1 leto in starejši malolet-nik Milan R. na 1 leto in G mesecev strogega zapora. Ostali obtoženci so bili zaradi soudeležbe in tatvine obsojeni na 3 do 5 mesecev strogega zapora. Pionir Katoliške akcije PROFESOR ERNEST TOMEC Zelo značilno za skladen in umerjen znača| proi. Tomca je bilo njegovo neprestano in neutrudno prizadevanje za enotnost. Po svoji naravi je bil prof. Tomec logik, človek razuma in umskega razraotrivanja. Lastnost uma |e urejevanje in enotenje. To se je pri prol. Tomcu v polni meri uresničilo. Zadnja leta je bil njegov trud posvečen vprav delu za enotnost na različnih področjih. Imel je sijajne zamisli, kako tu ali tam delo poenotiti, da bo čim bolj uspešno, kako pdpraviti razcepljenost, da se odpravi nezdrava strujarska konkurenca, skratka, da bo delo povsod enotno ter tako uspešno. V zelo veliko oporo mu |e bilo pri tam že omenjeno pismo Pija XI. brazilskim ikofom. Sam je večkrat poudaril prijateljem, da mu je s tem pismom zelo zadoščeno. Zlasti se ie trudil, da bi odpravil dvotirnost pri organiziranju dijaške Katoliške akcije, ker je prejšnja leta tako onemogc* čevalo razmah katoliške misli med našim dija-štvom. Bolelo ga je, da je bilo načelo enotnosti katoliškega pokreta pogaženo prav na tem važnem področju in da so odločali mnogokrat prav osebni vidiki, da toliko časa ni prišlo do poenotenja. »Sapientis est ordinare*. Red, urejenost, enotnost so odlika razumnega duha. Tu je proi. Tomec prvačil pred drugimi. Na vsakem področju, pri vsaki akciji je našel kakšno vodilno načelo ali vodilno avtoriteto ter združeval okrog njega ali mu podredil vse. S tem ie hotel zagotoviti enotnost dela. Ničesar bolj škodljivega ni .»videl, kakor če sta se na istem področju in za istimi cilji pehali dve samostojni, drugo od drugega ločeni telesi, ln prav tragično za njegova udnja leta je bilo to, da zaradi te dvotirnost! in tren|a, ki ga je dvotirnost povzročala, ni mogel drugje dovolj razviti svojih energij. Imel je lastnost, kakor jo ima le malo ljudi, da je vsako stvar v osnovi poenostavil ter jo tako naredil zelo izpeljivo in uspešno. To mu jc omogočil prav njegov do skrajnosti logičen duh, ki mu je ob vsaki stvari takoj jasno nakazal cilj. Jasnost cilja je bila zanj vedno največje važnosti. Tu je bil precej pod vplivom znanega eksperimentalnega psihologa Lyndworskega, ki je'raz-vil nekak svoj nauk o vrednosti cilja pri človekovem prizadevanju. Neprestano je poudarjal, da se volja krepi ob čim večjem in čim jasnejšem spoznavanju vrednot cilja. S tega je tudi precej razvidna zgrešenost očitka, češ, da je bil prol. Tomec pri vzgoji pristaš dresure. Nasprotno je poudarjal, sledeč nauku Lyndworskega, da si človek okrepi voljo s spoznanjem cilja, in ne toliko z navajanjem, še manj s takim, ki sliči dresuri. A to jasno priznanje cilja mu je bilo tudi sredstvo, kako gledati na celotno akcijo pod vidikom enotnosti. Zanj je bil največji greh, če sc je kdo lovil okrog cilja svojega delovanja, ali če kakšna organizacija ali kakšno gibanje ni imelo izrazitega cilja ter je bilo zaradi tega pri svoji akciji razklano in delalo ovire tam, kjer so bili že cilji strogo določeni in enotnost akcije že izpeljana. Zlasti značilno zanj pri vprašanju Katoliške akcije je bilo poudarjanje papeževe avtoritete kot načela enotnosti in edinosti. Večkrat je poudarjal, da je enotnost prav za prav silno lahka stvar. Treba je ie najti neko načelo ali neko avtoriteto, kjer je možna združitev vseh. Za nas, katoličane — tako je poudarjal — je to že vse urejeno. O vseh vprašanjih, ki so za našo dobo pereča, imamo že postavljena načela ter imamo tudi avtoriteto, ki naj se ji podredimo. Zato mu |e tembolj grenilo življenje, ko |e doživljal tolikokrat razočaranje pri svojem prizadevanju tudi od takih, od katerih ni pričakoval. Nekdo je rekel, da prof. Tomec v svoji silni vnemi za enotnost ni upošteval človeških slabosti, človeške slabe volje, človeške samoljubnosti in rahločutnosti. Ni ločil med tem, kaj bi moralo biti, in kaj dejansko je, to je, da je mnoge stvari, mnoge napake in mnoge zlorabe treba velikokrat dopustiti in z njimi računati, drugače ni možno do-1 seči glavnega cilja. A ta očitek le deloma velja. Res je, da se mnogokrat veliki cilji ne dosežejo zato ne, ker se delovne energije potrošijo po stranskih ciljih ter ne vključujejo kot neko potrebno zlo napake in človeške slabosti; res pa je tudi, da se še večkrat cilji zato ne dosežejo, ker niso znali v temelju zgraditi trdne In neoporečne stavbe. Sicer na je znano za prol. Tomca, da je cilj akcije vedno pojmoval le kot skupek tolikih in tolikih podrejenih ciljev, ki jih je on narval z imenom podcilji. Te je zopet razdelil, dokler ni prispel do skrajnih prvin, nakar se jih je lotil z žilavostjo in doslednostjo. Ko jih je premagal, je bil glavni cilj dosežen. Kadar se ie lotil kakšne akcije, jo je vsestransko, prav znanstveno proučil, zato je navadno vedno uspel. Na tem področju je proučil nekaj znanstvenih knjig in z velikim pridom uporabljal njih izsledke. Imel pa je pri vsaki akciji lastnost, da jo je vedno poenostavljal in enotil, zato se je marsikomu zdel, kakor pravimo, »pedanten«. A ta »pedantnost« ni bila nič drugega, kakor izločanje vsega nepotrebnega in smotrno ter uspešno zasledovanje cilja, torej uspešnost. Zgodovinski dnevnik pred 100 leti (Sestavil neznan kranjski duhovnik.) 1. MAJA 1829 je uničila dva dni trajajoča kuda slana na Gorenjskem vse cvetje. 2. MAJA 1825 je bil v Ljubljani ustreljen vojak, doma iz Zgornjega Tuhinja. 4. MAJA: 1834 so bila že vsa drevesa v cvetju, trta je izvrstno uspevala, v jeseni je bilo nato odlično vino, nič slabše od onega leta 1811. — 1834 ob desetih zvečer je strela udarila v stolp podružnice sv. Uršule v Srednjem Bitnju šmartinske župnije pri Kranju in i'e povzročila požar, ki so ga opazili šele pri-odnji dan ob dveh zjutraj. 11. maja: 1832. Te dni je sneg zapadel gorenjsko ravnino. — 1834 je umrl Jožef Wal-land, nadškof v Goriziji, rojen Gorenjec, v 72. letu svoje starosti. 13. MAJA 1814 je bila huda slana na Kranjskem, kar je povzročilo, da je listje sredi gorovja ovenelo, ob vznožju in vrh gora pa je ostalo zeleno. 15. MAJA 1831 je snežilo celo po gorenjski ravnini tako močno, da je prihodnji dan vse pomrznilo. 16. MAJA: 1741 so usmrtili v Ljubljani nekega dečka, ki je iz zavisti ubil svojo lastno sestro. — 1825 je padal sneg na Gorenjskem tako močno, da je bila kranjska ravnina pokrita s snegom, toda brez hudih posledic, kakor o binkoštih leta 1793., ko je sneg obležal tri dni. Ker ie bilo 1825 v Romi in 17% na Kranjskem junilejno leto. ima preprosto ljudstvo vero, da v jubilejnem času celo spomladi in poleti rado sneži, kar mogoče izhaja iz legende .0 praznik)! Marije Saežne. - 18. MAJA 1811 je pogorelo mesto Kranj, župna cerkev v župniščem in bližnja vas Huje. Tedanji guverner v Ljubljani, francoski general B e r t r a n d — znan kot spreml jevalec in tovariš Napoleonov na otoku Sv. Heleni — je dal po požaru prizadetim Kranjčanom in Trži-čanom iz blagajne 73.000 frankov, in sicer vsakim polovico, poleg tega je še daroval Kranjčanom lastnega denarja 500 frankov. 21. MAJA 1809 je bila binkoštna nedelja. Ta dan so prišli Francozi tretjič v Ljubljano kot sovražniki, in sicer pod fKiveljstvom poveljujočega komandanta, generala Macdonalda. 22. MAJA 1809 so se vdali Avstrijci na leta 1808. nekoliko utrjenem ljubljanskem Gradu pod povel jstvom generala M o n t e 1 a , kjer se je nalia jal tudi domači polk Simbschon št. 43 in so bili vsi, kolikor jih ni ubežalo, odvedeni kot vojni ujetniki v Italijo. 23. MAJA 1822 so pogorele v ložkem okraju vasi Železniki, Češnjica in Studeno. Kolikor je ostalo od Železnikov, kjer sta pogoreli obe cerkvi in župnišče, je pogorelo nato še 30. maja 1822. 24. MAJA 1835 je zapustil gospod Franc Pire, rojen 20. novembra 1783 v Kamniku na Kranjskem, posvečen 14. marca 1813 za duhovnika, nato župnijski vikar v Porlbrezju, z dovoljenjem duhovskih in posvetnih oblasti svoj župnfjski vikariat, ostal še nekaj dni v Ljubljani in odpotoval skozi Nemčijo in Francijo v Cincinnati v Ameriko kot misijonar, kjer je deloval kot slavno znani dušni pastir in pomolog. 27. MAJA 1820 je umrl Anton Pfleger, vitez pl. \Verthenau, c. kr. pravi tajni svetovalec, nato državni in konferenčni svetovalec, kancelar reda zlatega runa in doktor prava. Rodil se je v Železnikih na Kranjskem 24. marca 1746 od nepremožnih staršev. „ - - 28. MAJA 1641 se je rodi! v Ljubljani J. Vajkard baron Valvasor, pisatelj zgodovine »Slava Kranjske*. 31. MAJA 1817 konec maja je bila velika draginja in lakota ne le na Kranjskem, temveč tudi v sosednjih pokrajinah. Ker je veljal mernik pšenice 6 in celo 7 gold. in je bilo tudi drugo žito zelo drago, so kuhali revežem tako imenovano Rumfordovo juho, tudi koruzne storže so mleli ter uživali koprivo in travo, zato je nastala zlasti na Dolenjskem velika umrljivost. 5. JUNIJA 1834 je pogorel med tO. uro dopoldne in 3. uro popoldne zopet del vasi Šiške pri Ljubljani. 11. JUNIJA 1836 je bila blagoslovljena pokopališka kapela v Kranju od njeg. knežje milosti, prevzv. g. škofa Ant. Alojz. W o 1 f a. 12. JUNIJA 1828 ob devetih zvečer se je zrušil velikanski most čez Kokro pri Kranju, leta 1827. v enem samem loku sezidan, 28. oktobra z veliko slovesnostjo odprt, v veliko žalost vseli prizadetih. 13. JUNIJA: 1822 jc bil na Dolenjskem ječmen že zrel in je bilo žito tako poceni, da se je v Kostanjevici moglo kupiti mernik pšenice za 43 krajcarjev. — 1836 prvi smrtni primer kolere v Ljubljani. 14. JUNIJA 1782 se je rodil v Idriji Anton Alojzij Wolf, sedanji knezoškof ljubljanski. 25. JUNIJA 1831 jc v Strahinju, v velesov-skem okrožju pri Kranju strela ubila dva mladeniča. 28. JUNIJA 1809 v noči (od 27. na 28.) je nenadoma napadel c. kr. major Dumonte z oddelkom Chastelerjevega polka in s Frimnnto-virai huzarji od Francozov zasedeno Ljubljano. Po močnem puškarenju pred zoro je bilo zjutraj 4 ali 5 mrtvih. Po živahnem ognju iz pušk in nekaj topovskih strelih podnevi (s topov- skim strelom so pozdravili z Gradu brez znatne škode mesnice, kamor so proti poldnevu Avstrijci šli po meso) so odšli vojaki s precejšnjim plenom in 200 ujetimi Francozi prihodnjo noč v vsej tišini, ker je bilo na Gradu več Francozov kakor Avstrijcev v mestu. Francoski general Quedart je ušel ujetništvu le na ta način, da je iz svojega stanovanja v mestu hiš. št. 2 s pomočjo lestve hitro pobegnil na Grad. 29. JUNIJA: 1797 se je rodil Friderik Baraga, sedaj misijonar v Ameriki, v župniji Dobernič na Dolenjskem. — 1836 oh pol treh zjutraj se je občutil na Gorenjskem precej močan potres. 30. JUNIJA: 1817 konec junija je vladala na Kranjskem še vedno huda lakota in v sosednjih pokrajinah, vendar je bilo upanje na dobro žetev, s katero so na vso moč hiteli, tako se je zgodilo, da je ječmen zjutraj še stal na polju, bil nato požet. izluščen, na peči posušen in še isti dan kot jed postavljen na mizo. — 1834 velika suša — mnogo gozdov v gorovju je začelo goreti in so nudili sicer žalosten, vendar ob nastopu noči veličasten pogled. 1. JULIJA 1836 so bili v Kranju smrtni primeri kolere. 4. JULIJA 1683 zahvalna procesija k Sv. Roku v Dravlje blizu Ljubljane zaradi konca kuge. 12. JULIJA 1824 je bil v Romi imenovan Anion Alojzij \Volf za ljubljanskega knezo-škofa. 14. JULIJA 1821 je umrl Anton pl. Amb-schell, rojen 1740 na Kranjskem, ki je stopil v jezuitski red. bil doktor filozofije, profesor fizike na c. kr. liceju v Ljubljani, pozneje profesor eksperimentalne fizike in matematike na Dunaju in 1800 kanonik v Bratislavi (Dalje.) tdhoJfate ttcHoce Koledar Sobota, 29. avgusta: Zdravje bolnikov; Oh-glavljenje Janeza Krstnlka; Sabina, mučenica. Nedelja, 30. avgusta; Bronislava, devica; Roža Limska, devica; Feliks, mučenec; Adavkt, mučenec. Novi grobovi + Gdč. Petkovšek Marija, vpokojena delavka tobačno tovarne, je umrla po daljšem bolehanju v četrtek v bolnišnici. Pokojnica je bila sicer vse svo.lo življenje skromna, vendar zaradi svojega blagega srca in požrtvovalne ljubezni do Cerkve in do bolnikov v šentjakobski župniji zelo dobro znana in spoštovana. V mlajših letih se je pridno udejstvovala v Katoliškem društvu za delavke, ki ga je vodil pokojni šentjakobski župnik prelat Rozman. Še do zadnjega časa je bila, dasi vedno bolehna in že visoko v letih, pri vsaki dobri stvari v župniji dejansko udeležena. Koliko je n. pr. storila za širjenje dobrega tiska in za mi-sijone, koliko potov napravila v ta namen! Živela in umrla je revno, a pred božji sodni stol je stopila izredno bogata na dobrih delih. Pogreb bo v soboto popoldne ob treh z Zal iz Marjine kapelice. Pokoj njeni blagi duši! — Tzven Ljubljane, otlnosno izven kontrolne črte bivajoči dijaki so opozarjajo, da naj si pravočasno preskrbe dovolilnice prisotjne oblasti za prihod k popravnim in drugim izpitom v jesenskem roku — Iz pisarne prosvetnega oddelka Vsokega komisariata. — Hladna jutra, vroči dnevi. V petek ob zori je imela luna velikanski rdeč obroč, za tem pa še večji rumen. Stari ljudje so prepričani, da je ob polni luni vselej več dni lepo vreme. Od luninega mrka naprej imamo prav lepe in primerno vroče dneve. Pritisnila je letos prava med-mašna vročina, kakor že več let no poprej, ko je prav ob teh dnevih močno deževalo. Ta de je druga leta posebno škodoval paradižnikom, ki so začeli pokati. Napram četrtku je zračni pritisk za 1.2 mm odnehal in je v petek zjutraj barometer dosegel stanje 768.1 mm. Tudi temperaturni maksimum in minimum sta so od četrtka na petek znižala. V četrtek je bil zaznamovan dnevni maksimum +28 9 stopinj, v petek jutranji temperaturni minimum +9.9 stopinj. Zjutraj je bilo zelo hladno in megleno. V tem poletju so bili doslej zaznamvoani 4 dnevi s tako nizko jutranjo temperaturo. Dne 29. junija na praznik sv. Petra in Pavla je toplomer dosegel +9.5, dne S. avgusta +R.9, dne 9. avgusta +8 stopinj in dne 11. avgusta +9.8 stopinj Celzija. Vsi znaki kažejo, da bo lepo vreme trajalo še nekaj dni, kajti zanimivo je. da je megla ob zgodnjih jutranjih urah na Barju zelo nizka. Prav velik je bil padec temperature od četrtka popoldne do petka zjutraj, padec je znašal 8.5 stopinj. — Ne kuhati žganja iz sadja! Sedaj, ko je sadje kolikor toliko že dozorelo — le pozne vrste še čakajo meseca septembra — moramo še enkrat svariti ljudi, naj ne pripravljajo sadja za kuhanje žganja. Kdor tako dela, škoduje sebi in skupnosti. Dandanes moramo vsak pridelek uporabiti za človeško prehrano, v to pa žganje vsekakor ne spada. Žganje nima prav nobene hranilne in redilne vrednosti, v večjih množinah pa je celo škodljivo človeškemu organizmu. Res je, da je žgan je sedaj precej drago, toda kdor ima toliko denarja, da si ga more privoščiti, naj pije uvoženega. Ne moremo pustiti, da bi bila pozimi naša mladina brez sanja, ga bomo ohranili ter uživali presno. Kar jc sadja nagnitega, potolčenega ali takega, da ne bi moglo prezimiti in tudi ni za trg, ga bomo posušili za krhlje. Tudi odvisno letino češpelj nomo posušili. Prav gotovo bodo sadjarji tudi za krhlje in za sulic češplje pozimi in spomladi več iztržiti, kakor pa za žganje, pa naj bo to še tako drago. Sosednja hrvatska država je izdala na primer naredbo, da se morajo v Bosni vse slive posušiti, le najslabše in potolčene se smejo prekuhati v žganje. In vendar je Bosna nekoč nakuliala shvovke za vse sosednje pokrajine naokrog. — Povpraševanje pn semenih. Sedaj, konec avgusta in v začetku septembra, je še čas za razne setve. Tudi za re|x> v glavnem še ni prepozno, dasi je prav storil tisti, ki jo je vsejal po prvem krompirju, oziroma po drugem zgodnjem pridelku. Pač je še vedno čas za motovileč. Motovileč sejemo po zgodnjem in poznem krompirju ter tam, kjer smo žo pobrali paradižnike, solato in zelje. Zanimanje za 6eme motovilca je precejšnje, ker hoče pač vsakdo pridelati doma to užitno sočivje, ki ga včasih na trgu v resnici zmanjkuje. Se pred kakima dvema tednoma je motovilčnega semena v Ljubljani primanjkovalo, nekateri prodajalci so ga prodajali kar po 16 lir liter, zadnje čase pa ga je dovolj ter so mu ceno znižali na 12 lir liter. Motovilčno seme je zelo lahko, treba pa ga je precej vsejati na še tako malem koščku zemlje. Je pa motovileč zelo hvaležna rastlina, ki vsako leto obrodi in daje dovolj tečne solate. ^SjuMjojna 1 Rakovnik. Posebna j>obožnost za romarje, ki se med šmarnimi mašami zatekajo k Rakov-niški Pomočnici, bo to nedeljo ob petih popoldne. Med slovesnimi litanijami bomo prepevali dobro znane romarske, ki jih je dr. Kimovec že pred leti nabral po svoji cerkljanski okolici. Prav je, da romarji opomnijo na to posebno pobožnost še druge, da bo udeležba še večja. 1 Maša-zadušnica za obletnico pokoj. Fmnca Stropnika ee bo brala dne 29. avgusta ob pol 8 v stolnici. 1 Domovnice. Vsi oni, ki so zaprosili za do-movnice po Društvu železničarjev Ljubljanske pokrajine, prosimo, da jih dvignejo v društveni pisarni palača Grafike, Cesta Soške divizije 14-1 desno. 1 Popravni izpiti za srednješolce. 1. septembra prično posebni tečaji za ponavljanje in izpraševanje učne snovi iz vseh predmetov. Prijavite se takoj pri vodstvu tečajev na Poljanski gimnaziji, sedaj Lichtenthurnov zavod, dnevno od 8 do 12. 1 Sprejemni izpiti za I. razred gimnazije. Poseben tečaj za ponavljanje in izpraševanje predpisane učne snovi prične 1. septembra. Prijavite se takot pri vodstvu tečajev Zrinjskega c. 7-11. dnevno od 8 do 12. 1 Pri uršulinkah se prične tečaj za sprejemne izpite dne 1. septembra ob 9. Učenke — bivše in nove — naj se zbero na gimnazijskem hodniku. Po končanem tečaju se bodo pričeli takoj sprejemni izpiti. 1 Vpisovanje gojenk na Državnem osrednjem zavodu se vrši dne 1. in 2. septembra 1942, — Ravnateljstvo. 1 Na šoli Glasbene Matico se bodo poučevali v novem šolskem letu poleg splošne" glasbene teorije še naslednji predmeti: glasbena zgodovina, nauk o inatrumentih ter oblikoslovje. Prijave sprejema pisarna Glasbene Matice. Pouk bo začel 7. septembra. 1 Opozarjamo na javno produkcijo gojencem počitniškega tečaja šole Glasbene Matice, ki bo v ponedeljek, 31. t. 111. ob 18 v mali Filharmonični dvorani. Na produkciji bodo nastopili učenci pripravnega tečaja ter nižje in srednje šole Glasbene Matice. Spored obsega dela za klavir, violino in čelo. Na produkcijo opozarjamo starše in prijatelje mladine. Podrobni spored se dobi v knjigarni Glasbene Matice velja 3 lire in je obenem tudi vstopnica v dvorano. V ponedeljek zvečer je torej šolska produkcija, naslednji dan v torek pa začne vpisovanje za novo šolsko leto. Podrobnosti v veži zavoda, pojasnila pa daje pisarna Glasbene Matice. 1 V torek, dne 1. septembra se začne vpiso-vanjo na šolo Glasbeno Matice za novo šolsko leto 1942-43. Vpisovanje traja od torka do petka, t. j. 4. septembra; v soboto dne 5. septembra bo dodelitev gojencev k posameznim učiteljem ter dodelitev urnika. Redni pouk pa bo pričel v ponedeljek, dne 7. septembra. Na šoli Glasbene Matice se l>odo poučevali v novem šolskem letu naslednji predmeti: solopetje, klavir, violina, Čelo in ostali orkestrski instrumenti, dalje splošna glasbena teorija, harmonija, mladinsko petje in deklamacija. Ce se prijavi dovolj gojencev po potrebi tudi ostali teoretični predmeti. Vpisovanje se vrši dnevno od 9 do 12 in od 15 do 17 v pisarni Glasbeno Matice, kjer ee tudi dobe vsa potrebna pojasnila. 1 Seznami davčnih osnov šivilj bodo do 14. septembra t. 1., seznami davčnih osnov izdelovalcev dežnikov in ščitnikov, klobučarjev, krznarjev, nto^ di6tov, kovačev in mehanikov bodo razgrnjeni do 15. septembra, seznami davčnih osnov kleparjev, pločevinarjev, vodnih instalaterjev, kanalizacijskih in plinskih naprav, ključavničarjev, livarjev, 6tru-garjev kovin, hrusačev, bruscev kovin, izdelovalcev kovinske galanterije in elektroinstalaterjev bodo pa razgrnjeni do 10. septembra med uradnimi urami v vratarjevi sobi na magistratu. • 1 Sestanek vseh ljubljanskih zdravnikov, ki opravljajo zdravniško prakso, kakor tudi zastopnikov klinike, oddelkov bolnišnic, sanatonijev in bolniških blagajn sklicuje mestni fizikat v sejno dvorano na magistratu v nedeljo, 30. t. m. ob 10.30 dopoldne. Zdravniki bodo na tem sestanku dobili važr na 6poročila ter je zato udeležba obvezna. 1 Po šestih letih je živilski trg urejen. Prejeli smo: K članku pod tem naslovom bi jaz imel še tale predlog: dokler se tudi še za živilski trg, ki je nameščen na Vodnikovem trgu, no dobi poseben pokrit prostor, naj bi se ob slabem vremenu pozimi nameščalo stojnice v pokritem stebrišču pred mesarskimi tržnicami in nad tržnicami za ribe, s čimer bi bilo i prodajalcem i občinstvu zelo ustreženo. Prostora je tam dovolj, zakaj bi se ne izrabil? i Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 20 do ponedeljka do 8 zjutraj mestni zdravnik dr. Gvido Debelak, Blei-vveisova cesta 62. 1 Gospa, stara 58 let, popolnoma brez sredstev, vajena gospodinjstva in kuhe, sprejme kakršnokoli zaposlenje. Naslov v upravi »Slovenca«. d n družinsko knjižnico za majhen denar si lahko v kratkem nabavite, ako se naročite na uSLOVENCEVO KNJIŽNICO" £ oktobrom se pričenja II. letnik, izšlo bo 38 knjig — dve od teh dobi vsak narotmk zbirke zastonj! Vsaka kniiga le 6 lir. Naroiite knjižnico: pri upravi — Kopitarjeva 6, Ljubljana — v podružnici uprave na Miklošičevi cesti št. 5 — v Ljudski knjigarni ali pa pri zastopnikih »Slovenčeve knjižnice« 1 Kamnoseške pomočnike in delavstvo vljudno vabimo na sestanek, ki bo v nedeljo, dne 30. avgusta t. 1. ob 9. dopoldne v Pokrajinski delavski zvezi, 1. nadstropje, soba št. 5. Na dnevnem redu sestanka je poročilo predsedstva skupine in raznoterosti. Pričakujemo čim večje udeležbe. — Skupina kamnoseških pomočnikov pri l'DZ. 1 .šivilje, modistke in čevljarske pomočnike vljudno vabimo, da se zanesljivo udeleže splošnega sestanka delojemalcev oblačilne stroke, ki ho v nedeljo, dne 30. avgusta t. 1. oh pol 11. dopoldne v Pokrajinski delavski zvezi, Miklošičeva c. 22, pritličje-desno. Na sestanku bo predsedstvo skupin poročalo o tekočih zadevah. Ob tej priliki liodo udeleženci prejeli tudi kolektivno pogodbe iz svoje stroke, ki so ravnokar dotiskane. Vsled važnosti dnevnega reda pričakujemo, da bo udeležba čim večja. Pokrajinski sindikat delojemalcev oblačilne stroke. 1 Papirnate vrečice za sladoled, olupke, tramvajske vozovnice in druge odpadke nekateri ma-lomarneži še vedno mečejo kar na cesto, čeprav so žo neštetokrat lahko brali v listih, da je tako nastiljanje in smetenje ulic prepovedano. Namesto da bi stopili nekaj korakov do bližnjega koška za smeti, pa vrečico za slaoljševiške poplave umaknil na Kavkaz. Ni z-pregovoril, dokler nisva dospela v Italijo. Spoznal sem potem šo več rusih beguncev, ki so prav tako trdno molčali o svoji nesreči. Sčasoma se je knez nekoliko otajal in mi pripovedoval o strahovitih pobojih in ropanju med temi nesrečnimi plemeni, ki so bila sprva pod Arabci, ki so kristjane vedno preganjali, potem pod Džingis kanom, pozneje pa pod Tainer-lanom, pod krvoločnimi Tartari, ki pa vživajo šo danes med svojim ljudstvom velik ugled kot svetniki, vojščaki in junaki. Tamerlana šepaste-ga, še danes častijo in obiskujejo njegov grob v Samarkandi. Tamerlan je 1. 1401. porušil Bagdad in postavil spomenik, ki je bil narejen iz devetdeset tisoč odsekanih človeških giav. V Delhiju pa je dal obglaviti dve sto tisoč ujetnikov. Vedno so so ljudstva iz Irana in kavkaška plemena upirala tujim osvajalcem, nasilnim Tar-tarom, Turkom in končno Angležem, ki so prodirali s perzijskega obrežja in iz Indije čez Afganistan, boreč se v rekah krvi. V Asfabanu, v Teheranu, v Tabrisu in v manjših krajih, boji sploh niso nikoli prenehali. Tako je bilo v začetku 18 stoletja, je pripovedoval knez, to je za časa Aga Mohameda, perzijskega šaha, ki je podjarmil (ieorgijo in preuredil to državo. Njegova prestolnica je bila Teheran, medtem ko je bil njegov brat, Penha, kakor pravi ustno izročilo, podšah v Tibrisu v Azerbejdžanu, drugem glavnem mestu tega predela. Priljubljenost Tamerlanovega brata je bila tolika, da je skoraj zasenčila slavo teheranskega vladarja, pri katerem so hudobni jeziki ofrnili Penho šaha. Tamerlan je izvabil svojega brata k sebi s pretvezo, da bi so rad z njim posvetoval. Ko je prišel, ga je dal zapreti. Njegova mati pa je hotela re&iti sina in mu je nasvetovala, naj se naredi mrtvega; tako ga bo lažje rešila. Tamer-lanovi ljudje pa so se hlinili, češ, da hočejo vedeti, kakšne smrti je Penha umrl in so odredili obdukcijo. Ko so položili Penho na obdukcijsko mizo, da bi ga rezali, se navidezni mrlič ni zganil in se je pustil rezati, da bi se izognil še večjemu mučenju. Nemirna dežela V teh krajih vojska oziroma odpor proti »moskovitoiiK ni skoraj nikoli prenehala in je trajala pol stoletja. Iman Samil, ki ga je ljudstvo častilo kot preroka in apostola, je zbral vojsko in se je skozi dvajsel let upiral Rusom vse do leta 1S50. Haseim Husmi pa je verjel obljubam sovražnika, ki mu je obetal svobodo in je položil orožje. Nato so Rusi zasedli te pokrajine, kjer pa so tako strahovito gospodarili, kakor da hočejo pokončati zadnjega človeka. Ko je Haseim Husmi uvidel prevaro ,je pozval muslimanske družine, naj zapustijo Krim in Kavkaz in naj se preselijo v Azijo, kjer jim bo sultan dal zemljo. Haseim Husmija so poklicali v Kijev, češ, da se bodo ž njim pogajali, namesto tega pa so ga zaprli. Husmi je hotel napraviti samomor; ko so to preprečili, ni hotel več uživati hrane in je umrl od lakote. Večni boji so Kavkaz zelo oslabili. Tudi pod carjem je bil mir na Kavkazu le navidezen. Muslimani, ki jih je bilo na Krimu in na Kavkazu še precejšnje število, pa kot vojaki za Rusijo niso prišli v poštev, ker jim Rusi nikoli niso zaupali. Tatari, kozaki in Rusi se niso nikoli dodobra sporazumeli, in dasiravno so živeli v soseščini, je živelo vsako pleme zase in se je tu in tam večkrat spopadlo, v večjih in manjših praskah. Kozaki, ki so sestojali iz mešanice raznih plemen in poklicev, so tiIIi kmetje, lovci in pastirji, so imeli nalogo stražiti na Kavkazu mejo in vzdržavati red, obenem p avtepati muslimanom v glavo 6voje navade in svoje postave, kar pa je pri muslimanih izzivalo odpor, ki ga je odobraval tudi koran. Rusija je dala kozakom veliko privilegije. Knez opisuje te časo s tolsto-janskega vidika: zdaj se či^i kozaka. zdaj Ta-tara in se poteguje za njihovo noodvisnost. Vedno vse na |Kxllagi Tolstojevih idej. S tega vidika opisuje knez tudi Kavkaz, njihove gore, stepe in planjave, za katerimi se kopičijo daljna temna gorovja, ob čigar vznožjih se razprostirajo sočne doline in planote. Tam zadaj pa se pričenja puščava. Za tartarskimi vasmi so vrstijo kozaška naselja; tu in tam bodejo v nebo stolpi trdnjav. Kpez mi je pripovedoval tudi o nekem hadžiju, o5etu osmih sinov od katerih so jih Rusi umorili sedem; osmega sina pa je oče sam poiskal in ga umoril, da bi ga kaznoval za nezvestobo, ker je pobegnil k sovražniku. Potem je ta nesrečni oče romal v Meko. da bi tam zadostil za svoj greh. Knez jo pripovedoval o kozakili, o lladži Mura tu. Govoril je o azijskem vplivu, ki je obenem tiranski in socialno usmerjen in o donki-hotskih napakah, ki jih delajo eni kot drugi. Pripovedoval jo o neverjetnih nasprotovanjih med muslimani, pravoslavnimi in drugimi sektami. Boljševiška preganjanja Kavkaz, posebno pa Georgija, slovi zaradi lepih žensk, ki so bajo najlepšo na 6vetu. Med njimi so nevedne pa tudi zelo modre. Z racijami so Rusi polovili te ženske in jih odpeljali v Trapezunt, kjer so jih prodajali kot sužnje. Tolstoj opisuje to ženske kot vitke deklice z dolgimi kitami, lepimi o&ini, z ljubkim obrazom, toda pravi, da so nevedne, neolikane in divje. Vsled svoje lepote pa imajo te ženske veliko moč nad moškimi in se velikokrat povzpnejo do uglednega družabnega položaja. V zadnjem stoletju je ta čudovita dežela zaslovela zaradi petroleja. L. 1917. se je Kavkaz osvoliodil izpod rarskega jarma. Tu so nastale tri države — Armenija, Georgija in Aserbejdžan, ki so potem le po imenu pripadale k PSSŠ. Potem pa je hotela Rusija zboljševizirati tudi te dežele. "" • Radoveden sem hil, kako misli knez o bodočnosti teh krajev in tega ozemlja. Toda knez je umolknil. Ostal je tako nekaj časa, potem pa je poskočil, zazrl se je v daljavo, kakor v prividu, jiograbil meč in se zagnal, kakor da se hoče bojevali z nekom do zadnjega diha. Začuden sem ga opazoval. Ko se je zavedel, je trznil z licem in obstal pred menoj ves skrivnosten in zamišljen. Nisem vedel, pri Čem sem, ko me je pospremil do ogla vrta svoje vile. Dojem pa mi jo ostal, kakor ob pravljični prikazni iz »Tisoč in eno noči«. (»Stampa Sera«, Luriano Clennari.) tlGNmV 7 letna deklica na kolesu. Vaši sedem letni hčerki sto kupili šporno kolo, da bi imela kaj razvedrila na prostem, ko doma nimate vrta. Star, izkušen telovadec pa Vum je povedal, da je ko-lesarenje nevaren šport za otroka. Radi bi zvedeli tudi za moje mnenje. Lepo in prav, da skrbite za telesno utrjevanje otroka. Tglovadec pa, ki ga omenjate, Vam je storil dobroto, ko Vas je opozoril na nevarnost kolesarenja. Ne gre za eventualno prometno nesrečo, saj so Vaša punčka vozi gotovo tam, kjer ni živahnejšega prometa, pač pa obstoja nevarnost v pretiravanju. Otroka, ki sedi na kolesu, mika hitrost, loteva se vedno ostrejšega tempa, vedno večjih strmin in razdalj. Pričakovali morate, da se Vam bo hčerka kaj kmalu pohvalila, da je bila že daleč od doma. Da ne bo pretiravanja, ki jo škodljivo za srce in ki posrka dragocene telesne moči, potrebne za naravno rast, morale imeti kolo pod ključem. Nič premalo kolesarskega športa ne bo, če bo kolo 23 ur na dan zaklenjeno, otroku pa naj bo na razpolago samo po pol ure dopoldne in popoldne. Najprimernejši čas je zgodaj dopoldne in pozno popoldne, ko ni prehude vročine. (I. Z., Lj.) >Catch as catch can« pomeni vrsto svobodne rokohorbe, pri kateri zgrabiš svojega partnerja kjer koli ti je mogoče. Te vrste rokohorbe ne gojijo pri nas in tudi ne na olimpijadah, pač pa večinoma v cirkusih. Prava športna rokohorba je tista, ki jo gojijo po tako imenovanih grško-rimskih predpisih. (A-P.) Dihanje pri rrawln. Znano Vam je, da izdi-huje plavalec cravvla poti vodo; slišali pa ste o načinu dihanja, ki ni tako pogosto kakor pri običajnem crawlu (en vdihijaj na dva potega z rokami), temveč počasnejše in na obe strani. Kateri način dihanja je bolj priporočljiv? O bivšem francoskem rekordnem Ta risu je znano, da je vdihnil na en polog z roko, za tem je izdihoval, ko se jo potegnil z ltfvico in z desnico (dve dobi) potem pa spet vdihnil tako, da je zasukal glavo v nasprotno stran. Bilo je nekaj strokovnjakov, ki so mislili, da bo nov način dihanja uspešnejši, ker je omogočal mirnejše plavanje. Kljub temu pa Taris ni dobil kaj več posnemovalcev in pri zadnji olimpijadi smo opazili skoraj izključno dihanje na eno stran, ob vsakem drugem polegli z rokami. Dihajte torej kar po starem! (L. A., Lj.) Miza ia ping-pong. Vprašujete, katere mere so predpisane za izdelavo mize za igranjo namiznega tenisa. Ploščn mora biti 2.7.") m dolga in 1.53 m široka; debelina deske znaša 25 nun, širina belega roba pa 1.9 cm; miza mora hiti visoka 77 cm, mreža pa dolga 183 cm in visoka 17 cm. Opozarjam Vas pa, da so vzele omenjene mere iz pravilnika mednarodne zveze za namizni tenis iz 1. 1928. Predno naroČite mizo, se zglasite še pri tehničnem referentu slovenske zveze za namizni tenis — ni namreč izključeno, da so v novejšem času to ali ono mero spremenili. (B. S.) Tone Cerer v Zagrebu? Vprašujete, če se bo udeležil Tone Cerer, ki jo sedaj član celovškega KAC nedeljskih mednarodnih tekem v Zagrebu med Nemčijo in Hrvatsko. Celovški listi poročajo, da bosta sodelovala v nemški državni reprezentanci tudi dva Korošca. Cererja pa ne omenjajo. Kolikor mi je doslej znana postava, bodo poslali Nemci v Zagreb znanega Sietasa za prsno plavanje. (2. 0.) Croquet (kroket) je slara francoska igra. ki pa je prišla iz mode, odkar igrajo tenis. Igrišče je dolgo 25 do 30 in, široko pa 20 m. Croquet lahko igrata dva posameznika ali dvoje moštev. 1 Za to igro rabile lesena kladiva in lesene krogle. 'Izkrcavanje angleških vojnih ujetnikov v nekem vzhodno-italijanskem pristanišču. I Spominčica na grob 3. M. Alojziji Teran Ko s« ju zbudilo mlado jutro in »o zvonovi odpeli budnico v pozdrav Mari)i Snežni dne 5. avgusta, tedaj »e je poslovila od tihe samostanske celice i. M. Alojzija Teran, upraviteljica dekliške meičaneke Jole v Šmihelu pri Novem mestu. Za-plakala ie samostanska družina, razžalostila so »e srca premnogih menih starejših, ralajiih in zlasti letošnph učenk. Vse do zadnjega je živela in se žrtvovala za mladino, ki ji je bila 44 let najboljia učiteljica in vzgojiteljica, 15 let pa je z vso vnemo tudi vodila učiteljski zbor in dajala smernice za plodonosno delo na meščanski Soli. Smrt ji je strgala pero iz rok, a ni je naSla nepripravljene za vstop v večno«t. 0 da, deviika si bila ti, nepozabna moja učiteljica! To sem opazila na tvoiem nedolžnem očesu, to je sevalo iz tvojih pogovorov, to je pričala tvoja ljubezen, ki se je najraje mudila pri cvetkah in ptičkih 1 Se te vidim, kako rujeS plevel na svoji »Golici« na samostanskem vrtu, še sc spominjam kako si se radovala ob samostanskem uljnjaku in opazovala čebelice, ki so prihajale obložene domov. In tvoj kanarček ti je povračal skrbno nego in ljubezen z drobno pesmico. Brez rožic in ptičkov s. Alojzija nikoli ni bila. Česar polno je srce, to rada usta govore, je znan izrek. Kako polno je moralo biti tvoje srce ljubezni do Marije, ker si tako rada govorila o Njej. Za nagrado v Soli si najraje dajala podobice z Marijino sliko, najčeiče si nanjo napisala kaj o Mariji, navajala si nas k premagovanju iz ljubezni do Brcimadeine, molila si z nami devetdnevnicc pred večjimi Marijinimi prazniki in povedala si nam nešteto zgodbic, v katerih se je zrcalila Marijina pomoč. Po tvojem zgledu, o predobra moja učiteljica, je zdaj v viharnem življenju Marija moja tolažba in upanje in v vsaki stiski in bridkosti moja pomoč. Ko obujam spomine na nekdanje šolske dni, mi stopa tvoj lik živo pred oči in vsakokrat mi zakliče srce: dobra je bila s. Alojzija, kregati sploh ni znala, maščevanje ji je bilo tuje. Tudi če smo v mladostni razigranosti kaj zagrenile v razredu, nam je bil njen smehljaj kmalu porok, da nam je modra vzgojiteljica ljubeča mati kot prej. Dobroto je delila, dobroto je želela, z dobrohotno bosedo je odpirala srca in z nehlinjeno ljubeznijo si našel pot do njenega srca. Se in ie bi znala govoriti o tebi, toda naj bo dovolj. Hvale in časti nisi iskala v življenju, vem, da je tudi zdaj ne marai Napisala sem pa te skromne vrstice v spomin v imenu vseh tvojih učenk, ki niso mogle priti na tvoj pogreb, da poloie še zadnjič kito cvetia na tvoj grob Vem pa, da bo sleherna izmed vas rada utrgala duhovni cvet za svojo bivSo učiteljico in vzgojiteljico in zmolila vsaj Ave Marijo zanjo, ki nas je učila hoditi po Mariji k Jezusu. Ave anima pial I. I., nekdanja učenka. katere tolčete (vsak svojo) skozi nizke, 20 cm visoke gole. Croquet je bolj družabna, kakor pa telesnovzgojna igra. V naših krajih so ga veliko igrali v letih pred prvo svetovno vojno. (M. F.) Suvanje krogle. Vprašujete, kako tt4.ka je krogla in kako dolg je zalet. Krogla jo navadno železna in tehta 7.25 kg. Začetniki jo suvajo z mesta, izurjeni pa z zaletom, ki jo po pravilih lahkoatletske zveze dopusten le iz kroga, čigar premer znaša 2.135 m. Suvanje kroglo jo prav koristna telovadba in praktična, ker je na vsakem dvorišču izvedljiva. Posebne uspehe v suvanju krogle pa imajo le postavni, dolgoroki, hitri in težki metalci. Kdor jo sune 12 m daleč, spada v naših razmerah že med vidnejšo tekmovalce, svetovni rekord pa ima Amerikanec Jack Tor-rance, ki jo je pognal 17.40 m daleč. Glede Vaše ' želje, da hi Vam opisal tudi športno tehniko metanja krogle Vam ne morem ustreči, ker bi bilo preobširno. Za malo denarja boste dobili v knjigarni učbenik lahke atletike, v katerem so tudi podrobna navodila za suvanje krogle. (C. K.) Ali je izčrpanost škodljiva? Ste za zmerno športno udejstvovanje, pretiravanje na tekmah pa se Vam zdi škodljivo. Vprašujete, kaj mislim o slučaju Gundarja Haegga, ki se je pred tedni zrušii na cilju. Umetnost tekmovanja je vsekakor v tem. da daš v teku vse moči iz sebe in da si na cilju tik pred onemoglostjo. V omenjenem slučaju se je Haegg najbrže uračunal; mogoče, da je vzel za malenkost prehiter tempo, lahko pa tudi, d aje bil neznatno bolan. Vidimo pa, da je le trenutno omagal in da je hil preteklo nedeljo spet zdrav kot riba in hitrejši od vseh tekačev na svetu. Kakor znano, je postavil nov svetovni rekord v teku na 2000 m. Izčrpanost na cilju je vsekakor pojav, ki ni zdravju v prid; ljudje pa, ki se ženejo za svetovnimi športnimi storitvami, morajo računati tudi s tem, da se jim bo slej ko prej kaj takega pripetilo. Polnoletni in izurjeni tekmovalci prenašajo nenavadne napore brez hujših posledic, za doraščajočo mladino pa so kvarni. — Tu pa tam boste videli na tekmah tudi svojevrstno izčrpanost, kateri pravimo »teater na cilju«. Tu gre navadno za neuravnovešne ljudi, ki se zrušijo zaradi dramntične scene, da hi vzbujali sočutje ali pa prepričali trenerje, da so dali res vse iz sebe. (M. L.) K Gospod »Gospod« ni bil gospod ali vsaj ne v tistem pomenu kot ga na splošno imenujemo. »Gospod« je bil pes, razumete, pes se je nam-, reč imenoval »gospod«. In s tem »gospodom« je bila reč taka: Čital sem v časopisu, da je nek učenjak čarodejec naučil svojega psa govoriti. In ker za daljši čas odpotuje v daljno deželo in tega sa, ki je velik volčjak, ne more vzeti s se-oj, ga sedaj prodaja. Ker sem samec in ne morem stalno sam čuvati svojega imetja, sem sklenil, da tega psa kupim, da mi bo varoval v moji odsotnosti stanovanje in tistih par dragocenosti, ki sem si jih tekom let s težkim trudom nabral. Res sem za težko vsoto kupil svojega »gospoda«. Ko sva se vozila z vlakom domov, je bridko tožil o nezvestobi svojega bivšega gospodarja in me od pet do glave ogledoval in včasih prav po pasje zarenčal, dokler se nisva v hotelski restavraciji pobotala pri dobršni porciji prave kranjske klobase. Potem je bil prijazen in mi obljubil, da mi bo zvest čuvaj. Nu, torej, zdaj sem imel čuvaja in sem bil varen pred vsemi mogočimi vlomilci ter sem po mili volji zahajal zvečer v kavarno, v gledališče ali kino. Vselej sem imel varen občutek, da se mi nikamor ne mudi in da bo »gospod« tudi vsa naročila sprejemal in pojasnjeval strankam, kje da sem, če bi me le nujno kdo iskal. Seveda sem mu zabičal, da mora odgovarjati pri zaprtih vratih. Če ljudje zvedo o takem imenitnem psu, bi mi še l>ol.j gotovo vdrli v stanovanje iz gole rudovednosti, kukšno je to pasje čudo. Tako sem Iudi nekega večera sprejel povabilo svojih prijateljev, ki so mu vabili na nekakšno proslavo. Proslava se je zavlekla noter do belega jutra in ko sem precej v rožicah in težke glave prihajal domov v upanju, da me bo »gospod« ves vesel pozdravit, sem gn našel napol mrtvega v nekem kotu sobe. Vrata stanovanja so bila napol odprta, predali moje mize izpraznjeni in prazna blagajna je odprta ležala na tleh. Ta prijazen razgled po mori imovini ali bolje rečeno praznini me je kaj hitro iztreznil. Polival sem »gospoda« z mrzlo vodo toliko časa, da je prišel spet k svoji pasji zavesti, in mu izprašal vest. Iz njegovega pripovedovanja in deloma |>o lastni kombinaciji sem posnel, da se je nesreča pripetila takole: Pes, kot višji izobraženec, je pač kot vsi višje izobraženi, hotel imeti svoje mnenje in svojo glavo, ne da bi se ravnal po moji strogi zapovedi, da ne sme nikomur odpreti vrat in tudi ne dovoliti, da jih razen mene kdo odpre. Ko je proti desetim zvečer nekdo potrkal na moja vrata, se je »gospod« oglasil: »Kdo je?« Hotel je biti tokrat posebno pameten in celo prav nič ni po pasje zalajal. »Ali je gospod N. doma?« je vprašal glas od zunaj. »Gospod«, ki se mu je zahotelo razgovora in družbe, je dejal: »Ne, ni ga in ga tudi ne bo najbrž do jutra. Jaz moram'samo paziti, da noben vlomilec ne pride in ne smem odpreti vrat.« »Ali samo vlomilcu ne smeš odpreti vrat, drugim pa lahko?« je vprašal tisti zunaj. »Kaka pa veš, če je kdo vlomilec, drugi pa ne?« »O, to pa jaz že vem, saj sem najpametnejši pes na vsem svetu.« »Kaj, pes si in znaš tako lepo govoriti?« »Da, pes sem,« se je .gospod' pobahal, »ampak ne tak navaden pes, ki samo laja in se na vsakem oglu ustavlja, ampak sem najplc- menitejši in najrazumnejši pes ter se imenujem gospod'.« »Ej,« se je zunaj zvito namuznil vlomilec, kajti le-ta je bil, »to čudo od psa bi na le rad videl. Vsem drugim bi povedal o tebi in gospodar te ne bi smel tako zapirati, ainpak te pokazati tudi drugim, da bi te občudovali.« Pes, počaščen ob tem laskanju, je odvrnil: »Saj bi ti odprl vrata, da me vidiš, ampak če so zaklenjena, jih ne znam odpreti, ključe pa ima le gospodar.« »Hm,« je dejal vlomilec, »saj vrata.hi jaz | znal odpreti, če dovoliš. Samo toliko, da te vidim.« »Pa res nisi vlomilec?« je podvomil pes. »Oh ne, vlomilci se zanimajo le za denar in po tem povprašujejo, ne pa po najrazum-nejših psih.« »No, pOtem pa le odpri,« se je glasil odgovor izza zaprtin vrat. Vlomilec si ni dal dvakrat reči. Brž je segel v žep po vetrihe in kot bi mignil, so bila vrata odprta. »Gospod« je hitro pomolil glavo ven, da bi ovohal svojega novega prijatelja, a skoraj tega ni več utegnil, kajti vlomilec ga je s težkim železnim predmetom lopnil po glavi, da je revček pasji komaj še utegnil izdaviti: »Hov, hov, au, au, au, nu-u-u-u.« In tema se mu je naredila pred očmi. No, konec je bil tak, da sem »gospoda« peljal k veterinarju, ki ga je pozdravil, in sem ga potem, psa »gospoda« namreč, drago naprej prodal kot največje pasje čudo. Sam pa sem si kupil navadnega psa. ki zna samo lajati, rad uboga in mi je do pičice zvest. Odkar imam le-tega, ni bilo nobenega vlomilca več. (Po starem nemškem motivu napisala K. R.) Šport v kratkem Srednjeevropski pokal so si priborile Italijanke. Iz Budimpešte poročajo, da so zaključile italijanske igralke tenisa dvoboj z Ma-džarkami z zmago 4:1. S tem so si končno-veljavno priborile dragoceno damsko trofejo za leto 1942. Gundar Haegg tekmuje in zmaguje. 24 ur potem, ko je postavil nov svetovni rekord v teku na 2000 m, se je odpeljul neupogljivi švedski tekač v Sundsvvall, kjer je spet tekel na 1500 m. Zmagal je z lahkoto, štoperice pa so pokazale 3 min. "55 sek. Nemški atleti, ki bodo potovali v začetku septembra na mednarodne tekme v Oslo, bodo obiskali tudi Stockholm in nastopili proti švedskim tekmovalcem. V kraljevem kopališču nn Dedinju so priredili vojaki nemške posadke v Belgradu velike plavalne tekme. V mnogih točkah tekmovalnega sporeda so dosegli prav dobre čase. Na Madžarskem so preteklo nedeljo spet začeli s prvenstvenim tekmovanjem v nogometu. Med izidi prvega kola beležimo samo remis. ki ga je dosegel novosadski AC Ujvidek proti dobremu nasprotniku Gammi z 2:2. O Kreglingerju, nemškem pomorskem oficirju v Atenah, čitamo. da je pretekel klasično progo od Maratona do Aten. Med potjo je obiskal tudi dom pokojnega I/misa. grškega kmeta, ki je zmagal na olimpijskih igrah v Atenah leta 18%. Z zanimanjem si jc ogledal njegovo kolajno in pokal, ki mu ga jc podaril kralj. Znamenita odlikovanja Čuvajo njegovi potomci z velikim spoštovanjem in ponosom. Naročajte in čitajte »SLOVENCA« Olimpijski tekmovalci pri pogrnjenih mizah Naši bralci so bodo najbrže spominjali, da so živeli tekmovalci zadnje olimpijade v posebni olimpijski vasi pri Lierliiiu. Tam so imeli svoja udobna stanovanja, velike poljane ter parke in seveda tudi igrišča za vse vrste športa. Prav izvrstno jo bilo poskrbljeno tudi za kuhinjo. Znano jo namreč, da so olimpijski tekmovalci krepki jedci, povrhu pa še hudo izbirčni. Nič čudnega, saj se morajo pripravljati na nenavadne telesno napore, ki so koncem koncev odvisni ludi od dobrega »kuriva« za želodce. V olimpijski kuhinji ste našli vsa živila sveta. Posamezna moštva, ki so prišla z vseh koncev zemeljske oble, so imela kajpada pravico do preizkušene domače prehrane. Čez 50 narodov jo bilo zbranih v olimpijski vasi in prav toliko jo bilo zahtev po različni izbiri in prireditvi zajtrka, kosila in večerje. Športnim zdravnikom se je nudila ugodna priložnost, da so motrili svoja znanstvena dognanja iz področja športne prehrano prav na licu mesta; z učenjaško resnostjo so zapisovali posebnosti indijske in kitajske, francoske in aine-rikanske in vsako drugo kuhinje. Tako so ugotovili posamezne načine prehrane, potrošnje mesa, maščob, zelenjav, sadja in raznih pijač. V mednarodnem olimpijskem vestniku, ki ga izdaja dr. Diem, so objavili dragoceno podatke o prehrani v olimpijski vasi. Tekmovalci so jedli kar so hoteli in kolikor so boleli, vezani so bili samo na predpise in omejitve svojih voditeljev ia zdravnikov. Kuhinjo samo je organiziral severno nemški Loyd. Kot posebno značilno omenjamo finsko, francosko in ameriško kuhinjo. Kako so se hranili finski olimpijski tekmovalci? Bili so krepki jedci. Zahtevali so veliko mrzlega narezka pripravljenega iz mrzlih pečenk in klobas. Narezek so uživali s črnim in belim kruhom, na katerega so namazali surovo maslo, pili pa so mleko. Vsak dan so dobivali sadno juhe, prirejene največkrat z borovnicami. Obraj-lali so vse vrsto sira, pred treningom pa so jedli ovsen močnik v mleku. Dobro jim je teknila pre-kajena gnjat in posebna vrsla slanine, katero so prinesli seboj. Topla jedila so uživali navadno samo zvečer. Od prikuh so cenili sladke zelenjave in krompir. Posebno veliko so popili mleka. Vsak dan so použili večje količino svežega sadja. Ko pa se je stopnjeval trening proli višku, so uživanje sadja precej omejili. Francoska športna kuhinja: Olimpijsko poročilo .pravi, da znajo tudi Francozi dobro jesti. Značilno za njih je, da niso polagali tolike važnosti na smotrno prehrano, pač pa na okus in pestrost. Težkoatleti so dobivali na pol pečeno meso, ki so ga jedli samo z belim kruhom, zraven pa pili rdeče vino. Naročali so vso vrste mesa od dunajskih zrezkov do angleških steaks-ov. Na njihovih mizah ste videli tudi gurmanske slaščice kakor champignonse, sardele, sardine, zelen poper in podobno. Po vsakem kosilu in večerji so naročili sadne kompotc. Glede zelenjav niso bili izbirčni, jedli pa so samo lake, ki so bile dušene v maslu. Po vsakem obroku so zahtevali sir, sadje in črno kavo. Jedilni list ameriških tekmovalcev: Vsak dan so dobili opoldne in zvečer goveji, ovčji ali telečji sleaks. Nobenih pečenk niso hoteli razen perutnine. Pred tekmovanjem so naročali skoraj sirovo pečene steakse. Ameriški zajtrk je obstojat vselej iz jajc, gnjati ali slanine, k temu še oat-meal ali hoininy in oranžni sok. Použili so velike količine svežega in suhega sadja, zmernješi pa so bili v prikuhah. Vso prikuhe so jedli s pečenim krompirjem. Od slaščio so imeli najrajši ledene kreme. Kar sline se cedijo človeku, če prebira jedilno liste tekmovalcev posameznih narodov. Cisto razumljivo je, da so uživali najboljša jedila, zakaj šlo je za zmage in rekorde, po vrhu pa še za zelo oster trening. Nekateri narodi so použili ogromno količino mesa, drugi so dajali prednost moČnatim jedem, prav vsi pa so zahtevali sadje. Braziljanci so n. pr. zahtevali dnevno po 6 mandarin in 50 gramov banan. Turki se niso dotaknili svinjskega mesa, od maščob pa so zahtevali samo olje in maslo, švedi so pili mleko z dodatki smetane, njihovi veslači pa so porabili dnevno 2,50 gramov surovega masla. Upoštevanja vreden jo bil japonski zajtrk. Nič drugega niso naročili kakor: juho z mesom, zelenjave, sojo, riž, jajca, sadje in kruh. Samo o Kitajcih pravi poročilo, da so bili skromni. Naročali so zmerno količine svinjskega mesa ali perutnine, veliko pa so použili svežega sadja in solato. Pili so samo mrzel čaj in pomarančni sok. Na zahtevo kitajskega vodstva je moral dobiti vsak tekmovalcc dnevno 300 gramov riža. Kakor vidimo, so tekmovalci pri pogrnjenih mizah prav tako agilni in natančni kakor takrat, kadar jih gledamo v borilnih arenah. Uspelo prvenstvo na Krki Podjetni Novoineščani so priredili v nedeljo popoldne veliko plavalno tekmo na Krki, katere se je udeležilo vse, »kar leze in gre«. Tudi nekaj sto gledalcev se je zbralo na prikupnem kopališču pri stari žagi. Nastopali so iuniorji nižjih in višjih oddelkov ter obeh spolov, za njimi pa seniorji in old-boyi, stari prijatelji plavalnega športa. Švedskega starostnega rekorda sicer niso dosegli, je pa razveseljivo brati, da je bil med vedrimi tekmovalci tudi 60 letni mladenič. Tu mislimo no svetnika inž. Rataja, ki je bil kljub svojim šestim križem pot i v plavanju na 50 m. V skupini starejših je bil prvi Pelko Franc (56.4 sek.), inž. Ra4aj pa je porabil 48.6 sek., kar pomeni izvrsten čas za njegova leta. Med mladino se je prav Iiosebno izkazal Avsec Iztok, ki je postni prvak vrke v plavanju in skokih v vodo. V skupini plavalnih mojstrov čitamo o časih, ki so naravnost neverjetno dobri. Na 50 m prosto čitamo, da je bil prvi Stepišnik Roman (26.6 sek.l), drugi Adam Karel s 27.8, tretji pa Malin I.ado z 2").5. Niso nam znane podrobne razmere tekmovališča, ki so ga priredili za nedeljsko prvenstvo na Krki in zaradi tega ne moremo primerjati časov z onimi v plavalnih bazenih. Razveseljivo pa je vsekakor, da so Novomešča-ni organizirali prireditev, ki je imela lep propagandni pomen. Tudi domači čaji so dobri, okusni in prijetnega vonja Ime »ruski čaj«, ki je pri nas udomačeno, ni točno. To je prav za prav kitajski oziroma indijski čaj. To ime je pa dobil zato, ker so ga nekdaj k nam uvažali preko Rusije. Čaj so uživali že pred 300 leti pred Kristusom. Najboljši je Shan ča, ki raste v pokrajini Shan blizu Birme. A ker je silno drag, ga v Evropi le težko dobiš. Za novi čaj se nabirajo listi nekaterih kamelij (camclia japanica, c. sineusis, c. assamica itd). Nabrane liste puste zveneti, jih v posebnih stiskalnicah stisnejo, da se segrejejo in lermenti-rajo. Listi vsebujejo coffein (= thein), theobromin, theophyllin, čreslovino in eterična olja. Kot nadomestek pravega čaja uporabljamo pri nas največ le lipov čaj. Vendar to ni potrebno, saj imamo ravno pri nas vse polno rastlin, ki izborno nadomestujejo, tako po barvi, vonju in okusu pravi čaj. Treba je le poznati prave rastline, jih nabrati, primerno pripraviti, pa imamo za zimo mnogo dobrih in okusnih čajev. Podjetni trgovc' so že izrabili pomanjkanje novega čaia in tako vidimo po izložbenih oknih polno visokodonečih imen raznih čajev, ki pa so vsi sestavljeni iz naših domačih rastlin. Te čajne mešanice ne zaostajajo po barvi, okusu in vonju za pravim čajem, vendar jim manjka poglavitna snov — thein, theobromin in theophyllin, ki dajo poseben okus in vpliva tudi na živčevje. Edina rastlina, ki raste pri nas in vsebuje zgoraj omenjene snovi je božje drevce (ilex aquifolium), ki pa je zaščiteno. Ker pa različne čajne mešanice,- ki jih prodajajo, nimajo niti sledu o theinu in so prav tako okusne, a še mnogo bolj zdrave, ne bo odveč ako izdamo nekaj navodil, kako pripraviti dober domač čaj. Rastlin« si lahko naberemo sami, jih po potrebi prepariramo in posušimo tako, da nimamo s temi pripravami nikakih stroškov. . i -■ uvAvišv. -v. r, lit i——■■ —. ■ ■ ■ ■:. Italijanska letala na letališču Sdwa takoj po zasedbi Največ se pri nas uporabljajo čaji iz lipovega cvetja, jabolčnih lupin, rdečih gozdnih jagod, robidnic, malin, Sipka, bezgovih jagod, slezcnovcev itd. Za lipov čaj vzamemo 2 pesti cvetja na liter vode in kuhamo čaj tako dolgo, da dobi lepo zla-torjavo barvo. Za skodelico jabolčnega čaja potrebujemo 1 žlico.posušenih in na drobno zrezanih jabolčnih olupkov. Posebno okusen čaj dobimo iz olupkov aromatičnih iabolk, zato jih ne zametujmo. Čaj iz posušenih rdečih gozdnih jagod je zelo okusen, zdrav in prijetnega vonja. Iz listov robidnic in malin dobimo dober aro-matičen čaj, vendar lahko rabimo samo one vrste robidnic, ki imajo stebla in glavne žile rdečkaste, močno trnjeve in ki ie njih listje tomnozeleno. Nekateri hvalijo tudi šipkov čaj, ki ga skuhamo iz posušenih, razpolovljenih in očiščenih jagod Pred uporabo moramo šipkovc jagode namočiti! Zanimivo je, da lahko čaj iz slezcnovcev — ajbiš — izdatno zboljšamo, ako kanemo par kapljic limonovega soka v čaj. Slezenovci vsebujejo mnogo sluznatih snovi, ki so zoprnega okusa. Z dodatkom limonove kisline, postane čaj jako okusen in prijetno dišeč. Posebno okusen, zdrav in prijetno dišeč čaj dobimo iz sledečih čajnih mešanic: 1. robidnic (maj — avgust), rdečih gozdnih jagod (maj — junij) in črnega grozdičja (junij —julij). 2. listov borpvnic (junij — iulij), malin (junij — julij), češnje (maj) in črnega grozdičja (junij — julij). 3. listov breze (maj), jerebike (julij — avgust), bresta (maj), vrbe (maj) in nekaj vodne mete ((junij — julij). 4. listov robidnic, cvetja tipe, brusnice (julij — oktober), cvetje navadne rese (avgust) in nekoliko poprove mete (junij). 5. cvetje črnega trna (maj — junij) trobentic (maj — junij), listje božjega drevca (maj) in vrbov-ca — epilobium (julij). Ta čajna mešanica ima nekoliko oster a, pikanten okus. Za posamezne mešanice vzamemo enake dele omenjenih rastlin. Po okusu pa dodamo še timijana, rožmarina ali prvenca. V oklepajih tiskani meseci značijo čas nabiranja. Po okusu najbolj podoben pravemu čaju jc čaj pripravljen iz sledeče čajne mešanice: listi in vršički božjega drevca, prvenca, jagodnjaka, breze, kopitnika, trave devetih grbov in trpotca. Nabiramo le mlade, cele in neobjedene liste ali cvete in to le ob suhem vremenu. Doma pregledamo nabrane rastline, odločimo smeti,-zemljo, posušene dele in gnile liste. Tako očiščene rastline postavimo na deski na prepih v senco, da zvenejo. Ko so dovolj vele (a ne suhe!) stlačimo vse skupaj v močno platneno vrečico, ki pa jo povijemo prav tesno s povoji. Nato obesimo vrečico nad štedilnik, da se listje zaradi stisnjenja in zunanje toplote ugreie in se prične fermentirati. Koliko časa ga moramo tako pustiti, je težko povedati, ker je vse odvisno od zrelosti listia, vlage in toplote. Navadno zadostuje 10—14 ur. Ko je listje prekvašeno ga stresemo na čist papir in do konca dobro presušimo. Seveda pa lahko nabrane čajne mešanice takoj posušimo in shranimo. Prevozna delavnica, r kateri hitro popravljajo poškodbe na raznih motornih vozilih, na egiptovski fronti. Za dobro voljo Ta je pa ptič. Oh dveh ponoči je bil klican zdravnik R. v 3 km oddaljeno hišo k fantiču, ki ie nenadoma oliolel. Reklo se je, da se mudi. Zdravnik pohiti. Ko bolnika preišče, ugotovi, da ni drugega, kot malo prehlajenje, zato pravi: »Kako to, da me kličete 6redi noči, saj vendar ni nič nujnega!« Gospodar razloži: »Ker nimam denarja, gospod doktor, vas nisem hotel motiti čez dan, ko imate polno opravila in lahko dobro zaslužile.« • A Beef<(eak. Mož pride iz službe h kosilu. Pri mizi se muči z biflekom, ki mu ga je pripravila ženka. Obrača, reže in skuša razdrobili trdo stvar, pa zastonj. Ko mu poide potrpežljivost, pravi svoji soprogi: »Ti ta stara, povej mi no, kakšne vrste meso je pa to?« »Konjsko!« »Aha, zdaj se mi jasni. Mesar se je zmotil. Namesto kos mesa, ti je dal kos voza.« Pri hriven. A.: »Koliko računate, če ostrižete lase?« — Brivec: »štiri lire.« — A.: »In za britje?* — »Tri lire.» — A.: »Pa mi — prosim — obrite glavo.« Predstave ob delavnikih ob K In 18.15, ob ne-det|a* in praznikih ob 10.30,14.30.16.30. In 18 30 Odlična družabna komedHa, polna komično sentimentalnih zapletov Tereza Venerdl V irlavnlh vlogah: Vlttorio de Si ca. Adrlana Benetti. Eva Irasema Diliaa kinu matica - tel. 22-41 Tehnično nedosecljiv prikaz letalskih akrobacij Pustolovci v zraku Lepa Rita HaywortR se bori za liubezen postavnega, simpatičnega Gary Grunta. kino union . i el. 22-21 „Sedma nebe-a" v italilanski kinematografiji našli boste v filmu »Izkrcal se f e mornar" NaJboljSe delo velikih umetnikov Ameileo Nazzari in Doris Dnrantl kinu sloga - tfl. 27-30 iali oglasi Prodamo Elegantna samska soba kompletna, Iz oreha za 3 600 lir ln nov kavč za 2 osebe za 1500 lir naprodaj. »Merkur«, Miklošičeva 20. Šivalni stroj (staro znamke »Slnger«), posteljo In veliko mizo prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4752. j Kupimo gj Kupim »Votgtl&nder - Stereflekto-Bkop« 6x13 cm. Ponudbo na: P. Lamplfi, Ljubljana, Tyrševa cesta 167. I fefii B isttio: Starejša kuharica Išče zaposlitve čez dan. Sla bi brezplačno. Poizve se na Poljanski cesti 31, podstrešje, pri Marolt. j*nnt Vergai 53 Tone levolja Roman. Toda teden dni se Tone ni upal stopiti nn cesto. Ko so ga videli, so se mu vsi smejali v brk in Gosja noga je govoril: »Ali ste videli bogastvo, ki ga je prinesel Tone gospodarja Toneta?« In tisti, ki so zapravili nekaj časa pri pripravljanju culice s čevlji in srajcami, preden bi tvegali to neumnost, da bi zapustili vas, so se držali za trebuh od smeha. Ko nekomu no uspe, da zgrabi srečo, je tepec, to vemo. Don Silvester, stric Križ, gospodar Čebula in massaro Filip niso bili tepci in vsi so jih prijazno sprejemali, kajti oni, ki ničesar nimajo, glodajo z odprtimi usti bogatine in srečneže in delajo zanje, kot osel lvotra Muhe, zu prgišče slame, namesto da bi delili brce, pomanclrali voz in legli v travo z nogami v zrak. Prav je imel lekarnar, da je bilo treba dati brco svetu, kakor je bil zdaj utvarjen in ga znova napraviti. Tudi on, s tisto svojo bujno brado, ki je pridigal, da je bilo treba začeti znova, je bil eden izmed tistih, ki so zgrabili srečo in držal jo je v steklenih omaricah ter je užival liožji blagoslov, ko je stal na vratih prodajalnice in klepetal s tem in onim in ko je bil stolkel v možnarju ono malo umazane vode, je opravil svoje delo. Kako lepega poklica je tega naučil njegov oče, služiti dcnarcev s kapnico! Toda Toneta je bil njegov ded naučil poklica, kako si ves dan lomiš roke in hrbet, nosiš kožo na prodaj, umiraš od gladu in nimaš nikdar niti enega dne, da bi se zleknil na soncu kot Muhin osel. Poklicni tat, ki je žrl človeku dušo, pri madonni! In bil je tega do grla sit, da bi rajši ravnal kakor Rok Spatu, ki vsaj ničesar delal ni. Zdaj mu žc tako ni bilo več mar za Zuppiddo in za Saro botre Tudde ter za vsa dekleta na svetu. One ne iščejo drugega, kot da bi vlo-vile moža, ki naj bi delal hujše od psa, da bi jim dajal pesti in kupoval svilene rute, ko se v nedeljo postavljajo na vrata, z rokami na polnem trebuhu. Rajši je hotel on stati z rokami na trebuhu, v nedeljo in ponedeljek in tudi ostale dni, ker je zaman truditi se za prazen nič. Tone je pridigal kot lekarnar. Na potovanju se je vsaj tega naučil in zdaj je odprl oči, kot mačkice štiridesetih dni po rojstvu. »Kokoš, ki hodi, se vrača domov s polnim trebuhom.« če že ne z drugim, si je on napolnili trebuh z modrostjo in je pripovedoval, kar se je bil naučil na trgu. v Pizzutovi prodajalnici in tudi v San-tuzzini krčmi. Zdaj ni več hodil na skrivaj v Santuzzino krčmo, ker je bil odrasel in ded bi mu ne navil ušes, na koncu koncev. In znal bi odgovoriti svoje, če bi ga grajali, ker si je hodil iskat ono malo prijetnosti, ki jo je tako zelo pogrešal. Ded pa, ubožec, namesto da bi ga prijel za ušesa, ga je prijel zlepa. »Glej,« mu je dejal, »zdaj ko si ti tu, nam bo kmalu uspelo, do prislužimo denar za hišo,« — vedno mu je prepeval pesem o hiši. — »Stric Križ je rekel, da je ne bo dal drugim. Tvoja mati. ubožica, ona ni utegnila umreti v njej! Na hišo bomo tudi lahko dali doto Meni. Potem bomo z božjo pomočjo postavili na morje novo barko. Kajti, moram ti to povedati, nri mojih letih je težko hoditi na dnino in gledati, kako mi oblastno ukazujejo, ko sem že bil gospodar. Tudi vi drugi ste rojeni gospodarji. Hočeš Ii, da kupimo popred barko z denarjem za hišo? Zdaj 6i odrasel in moraš tudi ti reči svojo be- sedo, ker moraš biti pametnejši od mene, ki sem star. Kaj hočeš napraviti?« Ničesar ni hotel napraviti, on! Kaj mu je bilo mar za barko in za hišo? Prišla bi nato nova slaba 'letina, nova kolera, nova nesreča in požrle bi hišo in brko in znova bi počeli kot mravlje. Lepa reč! In potem ko bi imeli hišo in barko, ali ne bi več delali? Ali bi jedli testenine in meso vsak dan? Medtem pa so bili tam doli, kjer je bil on, ljudje, ki so se vedno le prevažali v kočiji, to, vidite, so delali. Ljudje, v primeri s katerimi sta don Franco in tajnik delala kot prava osla, da sta mazala nemarne ppirje in tolkla umazano vodo v možnarju. Ilotel je vsaj vedeti, zakaj morajo biti na svetu ljudje, ki uživajo brez vsakega dela in ki se rod6 s srečo v naročju ter drugi, ki ničesar nimajo in ki vlačijo skozi V6e življenje dvokol-nico z zobmi? In potem mu ta storija. da je hodil na dnino, nikakor ni bila všeč. njemu, ki je bil rojen gospodar, tudi ded je to dejal. Gledati, kako ti oblastno ukazujejo ljudje, ki so prišli na površje iz nič, ko so vsi v vasi vedeli, kako so si prislužili svoj dennr novčič za novčičem, z znojem in trudom. Na dnino je hodil prav za prav zato. ker ga je ded tja vodil in ni imel se dovolj srčnosti, da bi dejal: ne! Toda ko mu je paznik bil na vratu kot pes in mu je vipil s krna: »Oj! Ti dečko tam doli! Kaj delaš?« ga je obšla želja, da bi mu dal z veslom po glavi in rajši je popravljal vrše in predelival zanke na mrežah, sedeč na obrežju, z iztegnjenimi nogami in s hrbtom naslonjenim na kamne. Kajti četudi je tedaj za trenotek obstal z rokami križem, mu nihče ni ničesar dejal. Tjakaj si je prihajal pretegovat toke "ldi Rok Spatu in Vane Pizzuto, ko ni imel nika- kega dela v odmoru med enim brit jem in drugim, ter tudi Gosja noga, ker je bil to njegov poklic, da je klepetal s tem in onim in lsJcal mešetarine. In razgovarjali so se o tem. bor se je dogajalo v vasi, o tem, kar je bila d-jnna Rosolina povedala svojemu bratu pod spovedno molčečnostjo, ob času kolere: da jo je don Silvester ogoljufal za pet in dvajset onz in da ni mogla k sodniku, ker je bila donna Rosolina ukradla onih pet in dvajset onz svojem1, hrtilu vikarju in bi izvedeli za razlog, zarati katerega je bila dala oni denar donu Silvestru v roke, njej v sramoto! »In potem,« je pripomnil Pizzuto, »odkod je dobila donna Rosolina pet in dvajset onz? ,Ukradeno blago ne traja!'« »Bile so vsaj vedno v hiš:,« Je reke! Spatu. »Če bi moja mati imela 12 tarijev in bi jih ji vzel, ali bi me imeli za tatu?« Beseda o tatovih je dala besedo in prešli so na razgovor o stricu Križu, ki da je bil izgubil več kot trideset onz, so govorili, pri tolikih ljudeh, ki so bili umrli za kolero in so mu ostala le poroštva. Zdaj ko Leseni zvon ni vedel ,kaj naj počne z vsemi onimi prstani in uhani, ki so mu ostali za poroštvo, se je ženil z Oso. Stvar je bila resnična, ker so ga celo videli, da se je šel vpisat na občino, don Silvester je bil poleg. »Ni res, da jo jemlje zaradi uhanov,« je dejal Gosja noga, ki je že moral to vedeti. »Uhani in ovrutni nakiti so na koncu koncev iz topljenega zlata in srebra in bi jih lahko šel prodajat v mesto Nasprotno, še zaslužil bi toliko in toliko na denarju, ki ga je bil dal. Jemlje jo, ker mu je Osa dala videti in otipati, da je bila na tem, da gre k notarju z botrom Spatom, zdaj ko si je Rožičevka priv-viekla v hišo Brasija Čebulo. Oprostite no, boter Rok!« Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarifi Izdajatelj: lnl J0J.0 Sodja Urednilc: Viktor Cengifi