A. Krernplj. (Poskus životopisne črtice.) Ogledavši se zvedeaec v Barodaem gibaaju ter v razvoju sloveBskega slovstva nekoliko prek 40 let v aiiaolost, lebko mahorna razvidi, da aii štirski Slovenci aisaio imeli skoro nikogar, ki bi bil gojil sloveasko kajigo, budil aarodao zavedaost, ki bi bil delal iz čiste ljabezai aa korist rojakom, hote je vzdiguoti iz gajusBega blata erae aevedaosti, ter krepko odvračati potnjčevaaje, juaaški zahtevati pravice, ktere idejo vsak narod, da po ajih delajoči zaraore se popeti do boljše ia sreČBejše bodočaosti; učilBice po tujera kopitu prikrojeae biso iaiele aarodaih zavetnikov. Ves slovstveaf z:iklad, ki ga moremo Bavoditi, bili ste dve sloveici (Stirski Sloveaec Zelenko je spisal 1791. 1. slovaico, ktera ai vredaa pišivega oreba) Eapisaai v aeaiščiai, aamreč Š m igočeva prav porabaa, aa svetlo daaa 1812. 1. ia Daajkova od 1824 1. Toda obe kažeti, da si pisatelja aista priskrb.ela aiti oni dobi pnmeraib slovniških zaaaosti, ae jemIjoča dostojaega ozira aa Bohoriea, Daajko tudi ae aa Dobrovskega ,,Institutiones Unguae slavicae veteris dialecti," aatisaeae 1819. leta. Od Daajka so tudi izdaae pesaii, aekaj jegove, aekaj drugib pesaikov, katekizeai ia še aekoliko aabožnih spisov. Iaiel je svoj pravopis. Po ajem se je vrgel Scberf (tako se piše aekdaaji sloveaski knjižuik) z nekterimi maleakostaii ia propovedmi. Da je Danjko pozaal starinsko sloveaščiao, ae bi bil toliko nespametao zabredel aa krivi pot. Pravopis narodn krojiti zahteva aekoliko več, aego le povrhoma zaati kakega razrečja podaarečje. Ako bi Kopitar 20 let prvlje bil poskusil aameščati ž, š, č, c, s stariaskirai sloveaskimi črkami, gotovo bi bil obveljal jegov pravopis. Metelko se je oziral samo aa kraajsko razrečje, ne aa stariasko sloveasko glasje, moralo mu je tedaj tudi spodleteti. Daajko poparjea porazom svojega krivopisa zapustil je obdelovaaje aarodaega slovstva, razve kake brapave in aepravilae pesmi, p. ,,Pesem aa dekliči", ter postal trdea nasprotaik aašerau kajižaemu aapredku, vsaj celo žilav neaiškutar, kar belodaao priča jegovo dekaasko delovaaje v nčilaicah : ai meada aemškutarščejih nčilnic aa vseai Sloveaskeui, nego so v dekanoviai velikoaedeljski. Toisto svcdoči zgodba, da je oa zavrgel sevseaia ,,Sveto opravilo", zložeao Sloaišekovoj skrbjo ter vsi vladikoviai prepisano za rabo, ia aovi obredaik; jemu rabi aeko klobasarjeaje, ktero si je sam skrparil ia zvozlaril. Tako se ae spolnjujejo kaezoviadiške naredbe, bili kdo drug se drzaol kaj takega posKusifi, aiahoaia bi čutil po ščepcih. Če je kdo le aemškutar, obilao mu se prizaaaša, še pohvalaic ae pogreša. Dr. Murko je pametao ravaal, priobčivsi nSlovar" v bohoričici spisaa, tudi gradivo je raarljivo zbraao. Isti gospod je sestavil sloveasko slovaico v aeaiščiai, aaj prvlje v stareaa pravopisu, 1850 1. pa v gajici aatisaeao; od ravao tega spisatclja iaiamo sloveaski prevod katekizaia, kteri je že v besedi prekoredao hrapav ter ovaja, da je aekda H<arljiv ia bistrouaiea pisalec žalibog slovodal slovstveaemu delova a j u. ZgodoTiaa aeukaaljivo svedoči, da aarodai učeajaki, imajoči pred aebo zboljšek ia omiko svojega aaroda, aiso popustili do zadajega bipa, marveč dolže bolje se spopolajevali, ter slavna ia obširna dela pripravili svojcem. Takim možakom hvalo daja potoaistvo, drugim pa je ae more ia ae sme; kdor aarod zapaati, jega narod preklinja. Opustivši dalaje razmisIjavaaje o prvejšib aa.šib kajižaikih oglejrao «e aekoliko pazljivejše aa živijenje ia delovaaje aarodaega ljubimca Aatoaa Kr emplj na. (Dalje prihodnjič.)