Današnja Številka obsega 6 strani. 102. štev. V Ljubljani, sobota 26. aprila 1919. 11. leto. TBRittL-!- III , .... M II - I -r,- irn-irnr-1 r I .. I " ■ i ■ J' m - - . r* ' —. Velja v Ljubljani in po pošti: «!& tab , , . K 84-— V*>1 i#ts , , . „ 42*— tetrt iete , . . M 21 — ()» sicsee , . „ 7— Za inozemstvo: «*««!» IcieeipreJ K 95*— ** pol £«ta „ „ 50-— » ž«trt Eets „ „ 26-— ** «1 St»C „ „ 9'— K* p Limon o naroSbe bree voflljatve denarja se ne moremo osir ati. Naročniki naj pošiljaj« naročnino j$l§P po nakaznici. "vS)«, ’> se računajo po po* rablje.:,vin prostoru In sicer 5 • m visok ter 45 mm Širok prostor za enkrat 40 vin., za večkrat popust tJrednUtvo je na Starem trga Štev. 19. Telefon ‘tev, 369. UpravniStro jo na Marijinem trga Stev. 8. Telefon štev. 44. =.--■== Izhaja vsak dan izjutraj. PofuinieKDa Številka velja 40 vinarjev. Vprntojeifi glede inacratov i. dr. so »aj pri* 1«»*1 m odgovor dopisnica »H tsntuaka. — Dopisi n;vj se fnmfcirajo, — KoSopisi so ne vračajo. O dogodkih v Parizu. — Kronski svet Razpoloženje v Italiji. — Koroški Slovenci za ujedinjenje V Celovcu zavladala anarhija. Zrinjski — Frankopan. (30. aprila 1671. — 27. aprila 1919.) Bolj kot kdaj prej se letos slavi -Pomiri Zrinjskega in Frankopana, ker je konečno uresničila ideja jugo-rP^anske svobode in se more sedaj pokrito govoriti o preteklosti. Prenos ri'iu zemeljskih ostankov v domovino ! enem proslava njiju velike misli, a »iero s*a umr*a- p i ne slavimo v Zrinjskem in al ,°Panu dva hrvatska junaka — mPak ju smatramo za jugoslovanska ®“cenika,, kajti Hrvatska je bila takrat £a,no zmožna boriti se za našo svo-°0(lo in Zrinjski je dobro vedel, da Smo Slovenci bratski narod — zato Se je njegova zarota širila tudi po na§ih deželah. Ves ostali Balkan je takrat ječal pod turškim jarmom in turška armada je bila polna slovanskih gniiarjev. Zato je Zrinjski upal, da Jjse po zvezi s Turčijo razmere za ‘*ai boMše obrnile. hočemo Zrinjskega prav ra-nro^C imoram° pregledati dogodke sledeče °V0 zaroto ‘n homo v*deli • ..V1,Avstriii s° imeli Čehi, Hrvati m Madžari svoje narodno plemstvo. To Plemstvo je ščitilo dedne pravice svojih dežel proti habsburškemu centralizmu. Kaj pa Slovenci? Tudi mi Smo imeli nekaj starega plemstva, ki je bilo sicer po večini tuie, toda v 16. steietju je to plemstvo začelo podpirati domačo slovensko kulturo in P° naših gradovih se je čitala sionska knjiga. Turjačani, Kisli i. dr. J* bili podporniki Trubarja in refor-, atorjev. Borili so se proti Gradcu, lfi hotel odločati o vsem. Boji s Turki so privedli naše plemstvo v zvezo s Hrvati. Odpor slovenskega plemstva ie bil strt 1. 1600., ko je protireformacija zmagala. Sedaj so prišli na vrsto Čehi. Boj je bil hud, kajti Čehi so imeli bolj zavedno plemstvo nego mi. Prišlo je do hudih sporov s Habsburgovci. nazadnje pa do javnega upora I. 1618, s čimer se je začela tridesetletna vojna. L. 1620 so bili Čehi na Beli Gori premagani in eno leto na to je bilo 27 čeških plemičev obglavljenih v Pragi. Tako je bil zlomljen odpor drugega slovanskega naroda v Avstriji. Hrvatje niso bili toliko nevarni, ker so imeli mnogo dela s Turki. Zato so na Dunaju mislili, da so Turki tih dunajski zaveznik proti narodnemu plemstvu in so celo radi videli, da so stali na hrvatsko-ogrski meji in ropali po plemiških posestvih. L. lo48. je bila 30 letna vojna končana, država je bila oslabljena — zato so se Habsburgovci bali hrvatskega in ogrskega plemstva. Posebno Zrinjski so v tej dobi vzrastli v svojem pomenu, ker so pogosto zmagali nad Turki in tako pomnožili svoje posesti in bogastvo. Narod jih je ljubil, ker so jih branili pred Turki. Bili so pravzaprav popolni gospodarji v deželi. Ako so torej oni motali sami deželo braniti, čemu je treba dunajskega gospostva. Ko je 1. 1664. Montecucoli zmagal nad Turki pri Št. Gothardu, je cesar Loopold sklenil tak mir, da je bila sramota. Hrvatske dežele bi bile vedno odprte turškim navalom. Zato je začel Zrinjski misliti na samopomoč in je iskal prijateljev. Našel jih je dovolj, kajti vse dežele so trpele — Dunaj pa je samo žrl. Tako je nastala zarota. Slovenskega plemstva v tem času ni bilo več. Turjačani i. dr. so bili zvesti sluge Habsburgovcev. In vendar se je tudi pri nas našlo nekaj zaveznikov za Zrinjskega. Najbolj znan je Erazem Tattenbach. O njem imamo nemški roman od Proschka in slov. lepo delo našega Jurčiča. Tattenbach se ni pridružil zaroti iz narodnih vzrokov, niti iz ljubezni do naroda, bili so drugi nagibi, ki so ga vodili. Zato ne igra v zaroti posebno velike uloge. Bil je obglavljen v Gradcu. Mnogo odločnejši od njega je bil Turn - Valsasina, goriški plemenitaš. Tudi ta ni bil Slovenec, a bil je zaklet sovražnik Habsburgovcev.-Njegovo geslo je bilo, da je v boju proti Habsburgom vsako sredstvo upravičeno. Ko je bil v preiskavi je iz ječe v Gradcu ušel in menda celo sodnikovo ženo s seboj odpeljal. Pozneje je bil obsojen zaradi udeležbe pri zaroti na 20 let in je umrl v ječi. Zarotniki so bili torej tudi pri nas na Goriškem in Štajerskem, na Kranjskem pa smo bili »zvesti in udani . . .* Protihabsbur-govsko gibanje se je potem preselilo na Ogrsko in se je tam širilo še cela desetletja. Jugoslovanske dežele pa so bde od 1. 1671, lco sta padli glavi Zrinjskega in Frankopana brez moči, predme na milost in nemilost habs-burgovskim hlapcem. Tako je habsburgovska nemška oblast zatrla Slovence, Čehe in Hrvate; zatrla je njih plemstvo in dežele so bile brez obrambe. Šele ko so se prebudili narodi in so začeli zopet boj za svojo zemljo — so si v Rimu. z Jugoslavijo. izvojevali po bojih enega celega stoletja nazaj svojo samostojnost. Ako bi se bila uresničila Zrinjskega misel? Slovenske in hrvatske dežele bi se bile združile proti Dunaju v eno celoto: Zrinjski bi bil jugoslovanski kralj; francoski kralj je spočetka podpiral ta načrt — pozneje je pustil Zrinjskega na cedilu; Turke bi bil Zrinjski izigral v korist jugo-slovanom. Vse to so vprašanja. Rod Zrinjskih je zatrt, njegovi gradovi zaplenjeni, vse je bilo uničeno. Jugoslovanska zemlja je bila brez obrambe proti Turkom. Zato so pa Turki 12 let na to (1683) stali pred Dunajem in da ga ni rešil Jan Sobieski, poljski kralj, bilo bi po njem. Tako pa so bili Habsburgovci rešeni in so širili svojo oblast po srednji Evropi in zatirali narode dokler jih ni pregnala, najprej francoska revolucija in zdaj svetovna vojna. Utisi v osvobojeni domovini. Strašna burja je bila in dež je lil. Stiskali smo 3e k natovorjenim železniškim vozovom; željno smo, posebno matere z malimi otročiči, pričakovali čehoslovaškega vlaka, s katerim smo imeli odpotovati iz okupiranega ozemlja. Odhod je bil določen za 10. uro predpoldne, a dobili smo živinske vozove šele proti poldnevu. Vsi premočeni smo vstopili v železniške vozove in spravili našo prtljago. Začela se je druga muka. Čakati smo morali na odhod, ki je bil pozneje določen po kontroli. Čez eno uro je ta trajala, a vlak je stal še • ‘•-J L/iivam i rs 78 nadaljevanje šnjeva repatica. s , Most prvih rahlih odnošajev se je tkal sam od Čeh dvor*SCn’h kamric k bogatim sobamam pro-■ l.a* m če bi mu bil puščal malikovalski vrtinec le Ha j Prostosti, bi si bil grof davno ugladil pot °Po stran. ie »Nemara bi ji lehko pomagal?« si je dejal nocoj s*otikrat, prekladaje glavo na blazini. »Sredstev v..tem ne manjka; rešiti jo skrbi, osolnčiti vsaj bj nJ’ konček njenega življenja kako tolažilna in zavest! Ali ni takorekoč moja sestra?... ^ gVe. mogoče ju včeraj in danas ne mori bolezen b-^Več stiske... potreba denarja... volkodlak T'*1 na svojo stanarino ali branjevec, ki ne da Tel- da več zasj In jaz se valjam v obilju, Smučiklas me aa: P j® z denarjem in še obeta, samo rečem mu vj’*' za njim pa pridejo drugi, ako me vse ne Stotisoči se valijo k meni — ona tam, si-g]ea.’ Pa naj bi trpela bedo in glad? še jutri po-Mir ani' *ca*{0 ’n kaJ i vzrok se pajde — ni vraga... Željki S^ava^’ Marija, dokler je Smučiklas baronstva 2j *pda zgodilo se je drugače, kakor že marsikrat. Vg, .raj zarana je prišel postrešček z Dorinim nujnim rn'h°m na sestaneh v mestnem logu, in grof, ki p0j ?te.| zapraviti njenega prijateljstva tik pred iz-ter ltv,io, se je odzval. Potem ga je prestregel Egon parAa °dvlekel gledat konja, na katerem je hotel hirati pred Dorinimi okni; oddal gaje sestri in materi, ki sta ga obsodili na skupno kosilo; sreča, da vsaj očeta ni bilo doma! Komaj je stopil na ulico ter zasopel prostaje, so ga zajeli veljaki nasprotnega tabora; ušel jim je le, da pade v roke ekscelenci in divizijonarju, ki sta ga vlekla na dobrodelen posvet in odtod na večerjo, o kateri ni pomnil drugo jutro nihče izmed udeležencev, kdaj seje končala... Tretji dan ga je vznemirjalo čakanje na šoferja, ki svojih tržaških poslov ni mogel opraviti v napovedanem času in se je vrnil celih štiriindvajset ur pozneje, zato pa z izkupičkom, ki je znatno pomnožil vsebino železne kasete. Četrti dan so se zaklenili vsi trije v Serregalčevo spalnico, izdrli desko iz poda in zabili do malega ves denar v to varno skrivališče — morda iz strahu pred tatovi, čeprav je trajal že nekaj noči dobrodejen premor v vrsti njihovih lopovščin. Te mnogoterne skrbi so napravile grofu toliko preglavice, da se vzlic svojemu sklepu ni utegnil približati sosedi. Marijin klavir se je oglasil že tisto jutro po njegovem samogovoru in pel dan-zadnem od zore do mraka, prav kakor bi jo bila popadla vročična strast do igranja; zato je sklepal, da je nastopil v njenem stanju vesel preobrat in se potemtakem ne mudi s pomočjo, katero ji je bil namenil. Ali usoda je polna muh, kakor vse, kar je ženskega spola; dočim je vrtila na eni strani kolesa njegovih malinov, da jih bolje ni mogla, je snovala na drugi presenečenja, ki so pomenila vsaj dozdevno grdo zavratnost in nezvestobo. Grof sam je bil čisto nedolžen v tej zoperni reči; izlegla se je pri njegovih prijateljih, iz mučnega nasprotštva med vna- njim kavalirstvom in notranjim plebejstvom našega Smučiklasa. Dasi je bil zatrdil visokorodju najstrožje molčanje o vsiljenem posojilu, je vendar takoj prelomil obljubo — ne le s tem, ko se je odkril An-toinetti, marveč tudi pozneje, drugo jutro, ko je spustil vest o svoji najnovejši zaslugi za grofa tako lahkomiselno v širšo javnost, da je niti namenoma ne bi bil mogel uspešneje razglasiti. Vzlic častni besedi, ki jo je zahteval od Skalona, Divjaka, Fabinc in drugih svojih zaupnikov, so potuhtali zlobneži v njegovem početju premišljen načrt; nepristranski kronist sme le reči, da je premlevalo že opoldne vse mesto, kar bi bilo moralo ostati na vekomaj »med kavalirji.« Po vsej verjetnosti je zagrešil odvetnik to neokusnost iz golega bahaštva, in otročjega zadovoljstva s samim seboj, čeprav je očitno, da je morala govorica o posojilu silno povečati njegov ugled med našimi meščani. Kako zaupni so morali biti Smučiklasovi odnošaji z visokim gostom, da mu je sploh smel predlagati toli intimno uslugo! In kako nerazdružno ga je žnjo priklenil nase, kako zvesto pojde hvaležni grof čez drn in strn za našim voditeljem in njegovo pretkano politiko! Lasje so se ježili drugim, pO sreči grofovske milosti manj obsijanim prvakom, še bolj pa stoglavltrmi bezniških in kavarniških modrijanov, ki spremljajo dnevno zgodovina brez slave, brez denarja in brez marsikake palice v telečnjaku, ko so preudarjali nedogkdne posledice tega Stnučiklasovega uspeha. ; l>.ij r ved: 10 na progi. Manjkala je lokomotiva. Italijanski železničarji so nas tolažili, da pride kmalu. Povprašali smo čehoslovaškega častnika po vzroku; rekel nam je, da je italijanska železniška uprava pozabila pripraviti vlak! Šele proti pol 11. zvečer smo odpotovali iz Trsta. Dolga in mukepolna je bila ta vožnja V Logatec smo prišli šele drugi dan 'proti 4. uri popoldne. Ša bolj silno nego v Trstu, smo tu pričakovali trenutka ko bodemo med vami, dragi bratje! Po zopetni kontroli smo se končno odpeljali proti Ljubljani. Ko smo zagledali prvo srbsko patruljo smo spoznali, da se nahajamo že v tako željno pričakovani osvobojeni domovini. Tedaj je zavrilo iz grl vseh v tem vlaku potujočih Slovencev: »Živeli Srbi, živela Jugoslavija!“ Zapeli smo zopet po dolgem času Lepa naša domovina! Mahali smo s klobuki in robci in mili Srbi so nam ozdravljali. Toda kmalu je bilo oko rosno; spomnili smo se bratov-sužnjev, ki ječe pod italijanskim jarmom in bi radi uživali zlato in sladko svobodo, kot vi bratje, ki se pa te skoro ne zavedate ! Pripeljali smo se do Borovnice. Na postaji je bilo nekaj naših vojakov. Oblečeni so bili v stari avstrijski uniformi; eden je imel zvezde na ovratniku. Bil je pravi avstrijski »Zugs-ftihrer" ! z lepim novim črnožoltim por-tepejem. Neka nemška dama iz Gradca, ki se je z nami peljala, me vpraša: „SindwirschoninDeutsch Osterreich ?“ Zvečer smo se pripeljali v Ljubljano. Z veliko težavo sem1 si dob 1 prenočišče. Drugi dan sem si ogledal znano ml Ljubljano. Nekje čitam: Franc Jožefa cesta, Radezkyja cesta itd! Nehote sem se vprašal: Ali sem res v prestolici Slovenije ?! Oh, bratje, da bi vi vedeli kako hudo drgnejo te »malenkosti" na onega, ki se je komaj rešil suženjstva! Poštni nabiralniki so še vedno črnožolti. Ali res ni v celi Sloveniji toliko barve, da bi se ž njo lahko izbrisala imena in drugo, kar spominja na dneve našega robstva?! Srečal sem prijatelja iz tržaške okolice. Bil se je na Koroškem, kjer je bil tudi ranjen. Pripovedoval mi je med drugim o nekih kipih, ki so jih šele zavedni Primorci odstranili, ne pa — oprostite, da se tako izrazim — zaspani bratje na Kranjskem. „Kak krik je nastal vsled tega" -r mi je žalostno pravil dalje, — „ti r.e morem povedati." Da, da! Ako komu to ni povolji, naj le gre v Nemško Avstrijo, kjer je še vedno mnogo Radeckijev in njemu podobnih! Za take naj ne bo pri nas nikjer prostora. Kako slabo vplivajo ta imena, črno-žolti portepeji i. dr. na onega, ki se je komaj rešil suženjstva, si vi, dragi bratje, ne morete pred- DR. I. L. Moj slučaj. In tajnik S. L. S. Ivan Kolenec? Kako pride ta sem ? Ko je bil ta mož pozneje zaslišan, je izjavil, da ničesar neve, da sva se videla samo parkrat v gostilni „pri fajtnoštru", da ni videl prstana na roki, samo zdi se mu itd. Torej bi se zdelo, da je denuncijant vtaknil Kolenca samo zaradi lepšega v zadevo, da tem bolj še utemelji svojo denuncijacijo. Videli bomo, da za tein tiči nekaj drugega. Kot glavna priča je naveden župnik Trškan. Takoj po denuncijaciji je bil zaslišan v Novemmestu in izjavil sledeče: Pri otvoritvi belokranjske železnice (bilo je to pred vojno 24. maja) sem sedel pri banketu v Črnomlju skupaj z dr. Lahom in ko je znani »ljudski govornik" Jutraš iz Metlike govoril navdušen govor na cesarja, je rekel dr Lah : »Cesar je star in bo umrl; sicer pa mene to nič ne briga, jaz sem Sib." Ko je izjava Trškana dospela v Ljubljano, so mene zaprli in uvedla se je preiskava zaradi »razžaljer.ja veličanstva" in zaradi »veleizdaje". Župnik Trškan je nesramno lagal in ga imenujem tu nesramnega lažnjivca in denun- stav'jati! Kaj naj si Srbi in Hrvatje mislijo o vas, ko to vidijo. Zatorej bratje, naj čimprej izginejo te »malenkosti", ki spominjajo na dneve, ko smo tičali v groznih ckovih!! Tržačan. Fr. Zelenik. Svobodna trgovina. Če pogledamo nazaj v vojno dobo, vidimo, da tekom vojne ni bilo mesta za delovanje poštenemu trgovcu. Lastniki sablje in pa c. kr. birokratje so si prilastili vso moč in njihova največja skrb je bila izpodriniti trgovski stan in onemogočiti delovanje trgovcu, ki mora sicer plačevati ogromne davke, a za to svoje plačevanje ni prejemal od stare Avstrije druzega kot zmerjanje z oderuhom, goljufom, ljudsko pijavko in še z drugimi takimi označbami iz obsežnega leksikona psovk bivših c. kr. birokratov. Nastale so c. kr. prodajalne, »vojne centrale", ki so grozno odirale, kar se da s številkami dokazati, in ki so vpeljale brezmejno korupcijo v trgovanje, kar tudi lahko dokažemo. Prvo in zadnjo besedo pri teh dunajskih centralah so imeli razni krščeni in še v večji meri nekrščeni Židje. Nisi videl zlepa drugih glav, kot take v velikimi ušesi, krivimi nosovi in debelimi ustnicami. Režije teh raznih central ne poznam, ker si niso upale na dan z bilancami, vem le to, da so nekatere centrale delale naravnost ogromne dobičke. Kdo je dobil te dobičke, ali bo dobila tudi Jugoslavija kaj, ne vem, morda zadostuje za nas Jugoslovane, da smo mirno trpeli pomanjkanje pod Avstrijo, koristi od tega bodo spravili drugi. Pridigali so lepo načelo, da hočejo delovati v prid in blagor ljudstva, v resnici so se pa trudili za mastne dobičke. Kakor omenjamo, so imeli v teh c. kr. podjetjih glavno besedo čifuti. Tem so pomagali ljudje, ki so imeli o trgovini toliko pojma kot sraka o godbi, morda je ta v tej bolj izvež-bana kot oni v trgovini. Ni čuda potem, da je šlo, toliko blaga v nič. Govorili so, da živi trgovina na troške konzu-menfa in si polni žepe. Vsak človek pa, ki hoče videti, je moral uvideti, da si ni mogoče predstavljati večjega izkoriščanja, kot so ga vganjale te čifutske centrale, rojene od c. kr. birokracije. To c. kr. gospodarstvo je pa rodilo tudi Izvržek, Id ga poznamo pod firmo »vojni dobičkarji in verižni ki". Zelo redki so tisti trgovci, ki so se odstranili iz družbe poštenih trgovcev in so zašli v navedeno firmo. To firmo tvorijo ljudje ki se pred vojno niso pečali poklicno s trgovino, ljudje, katerim ne ugaja pošteno delo, ampak hočejo na lahki način živeti na troške stradajoče množice. Celo fantiči ki so komaj začeli se učiti trgovine, nastopajo pod to firmo. cijanta. Razprava pred novomeškim sodiščem je to nepobitno dokazala. Po vseh zakonih in postavah spada tak človek na zatožno klop, ker je z lažnjivim pričevanjem hotel uničiti poštenega človeka. Danes je beseda prosta in bi mi ne bilo treba ničesar tajiti; vkljub temu moram še enkrat povdariti in pribiti: Trškan je lagal. Stvar je bila taka: K otvoritvi belokranjske železnice so bili povabljeni tudi poročevalci časopisov. Tako sem prišel na to slavnost. Popoldne je bil banket pri Lacknerju v Črnomlju. Ker ne ljubim gnječe, sem ostal zunaj na vrtu, tam so stale mize na kegljišču in posedli srno se, kakor smo mogli. Sedel sein pri prvi mizi med samimi duhovniki. Poleg mene je sedel Trškan. Da bi gospodje ne imeli predsodkov, se jim nisem niti predstavil. Zabavali smo se z navadnim pogovorom o Beli Krajini, vinu etc. Po banketu sem zapazil na dvorišču učitelja Potokarja in sem stopil k njemu na par besedi. V tem je prišel moj znanec A. Mihelčič in sva govorila o starih in novih časih. Ko sem se vrnil k mizi, je začel Jutraš, ki je sedel par miz niže, govoriti govor na cesarja. Ko je končal, smo vsi vstali, trkali in Verižniki so popolnoma pokvarili trgovsko moralo, pokvarili so tudi prej pošteno kmečko ljudstvo, a vsem tem lumparijam je kumovala bivša c. kr. birokracija. Saj so celo razni svetniki verižiii in mešetarili, za kar imamo priče. Danes kmet sploh ne pozna mej, kakor jih ne poznajo tisti, ki imaio v rokah industrijske in druge izdelke. Res je, da tiskani papir, katerega nam je zapustila ranjka Avstro-Ogrska, pod označbo »denar" nima danes skoraj nobene vrednosti, res je tudi, da obstoji veliko pomanjkanje raznih dobrin, še bolj res je pa, da imamo v Jugoslaviji dovolj živil za vse prebivalstvo te države, le v poštenih rokah se ta živila ne nahajajo. Če pomislimo, da je naša država označila med nami krožeči papirnati denar z žigom in s tem tudi prevzela nekaj jamstva in kritja za ta denar, tedaj maramo reči, da tako 'visoke cene in sedanji porastek teh bi ne bil mogoč sedaj ob otvoritvi proste trgovine, če bi trgovali pošteni trgovci. Tega dviga cen ni kriva prosta trgovina, ampak okolnost, da vlada ni preprečila dotok čifutov, ni onemogočila mešetarenje med tem čifutom. Vlada bi morala poveriti trgovino in promet z živili le starim trgovcem ali trgovskim družbam. Vladina naredba je bila preveč liberalna in ta liberalnost je škodovala konzumentu in tudi kupčiji sami, ker danes se ne obsoja čifutsko delovanje, ampak prosta trgovina. Čifutskim lopovom in verižnikom se moramo zahvaliti, če se gleda danes trgovca v tako slabi luči. Z največjim loparjem lopajo časopisi po svobodni trgovini in v eden kotel mečejo stare poštene trgovce, ki sploh ne trgujejo in ne morejo trgovati, in pa vojne dobičkarje in- verižnike. Da je prišlo do tega, so si trgovci deloma tudi sami krivi. Kot pravi »božji voleki" so čakali potrpežljivo, da odločajo drugi o njihovem delovanju in stanu, sami pa se skoraj nikoli niso zanimali za velevažna vprašanja trgovskega, obrtnega, ali narodnogospodarskega značaja. Zelo redki so slučaji, da je kak trgovec posegel aktivno vmes, sicer pa so vse prepuščali drugim. To nezanimanje našega trgovstva za javna vprašanja, ta pasivnost, napravlja na široke kroge vtis, da trgovec živi le za svoj žep in da mu je blaginja splošnosti popolnoma postranska stvar. Otresti se mora trgovec te pasivnosti, slediti mora svojemu srbskemu tovarišu, ki se ne boji nastopati tudi javno, deluje tudi v vodstvu svojega naroda. Ne bombardirajte vlade s svojimi papirnatimi protesti, če kaka branjevka predaja par svitkov sukanca ali nekaj metrov barhenta, predlagajte rajši dobre nasvete in predloge, kako onemogučiti nepoštenim krogom odiranje stradajočega ljudstva, stavite vladi na raz- klicaii »živijo." Kdo bi bil tako nepreviden, da bi sredi samih nasprotnikov v največjem patrijotičnem in dinastičnem navdušenju izrekel kaj ne-patriotičnega. Saj bi ga bili na mestu pretepli, ker so mislili, da je belokranjska železnica »dunajski dvor." Franc Jožef je bil tiste dni precej bolan. jaz sem dobro vedel o tem, kar je naš dunajski poročevalec — sporočil, da imajo dunajske tiskarno že vse pripravljeno za slučaj smrti, časopisi so imeli že siavljene nekrologe in celo vrsto člankov... Tudi naši listi so so že pripravljali. (Ta mate-rijal se je pozneje za silo porabil po — sarajevskem dogodku.) Pa to je bilo »zaupno" sporočilo oziroma uredniška tajnost. Zato nisem govoril o tem. Gospodje so navdušeno pili šampanjca —■ jaz pa sem vedel, da moram priti trezen v Ljubljano. Tako smo se razšli. Dr. Krek je govoril potem precoj lep jugoslovanski govor. Zvečer smo se odpeljali... S Trškanom sva se videla potem v novomeškem sodišču. Sodnik dr. Zitter — Bog mu daj dobro, ni mu bilo dano videti našega osvobojenja, bil je mož pošten in pravičen in je storil vse, da je tudi v teh težkih ča- poiago svoje organizirane sile, da vredimo promet in kupčijo in jo pri* peljemo na pošteno pot. To bo veliko večjega pomena za splošnost in za ugled trgovskega stanu, kakor Pa tisto prekianie za sposobnostni dokaz in drugo tako ropotijo. Osrednja vlada v Belgradu hoče pomagati tudi trgovskemu stanu, toda to naklonjenost mora trg. stan tudi izrabiti v svojo in splošnosti korist. Delati more, ne pa čakati prekrižanih rok, kaj bo vse zrastio. Verižniki delujejo naprej, trgovski ugled pa pada, ker ljudstvo ne obsoja čifutov in druge golazni, ampak svobodno trgovin* in trgovca, ki pa v resnici ne deli . Jugoslavija. Tudi Srbijh fžroslavi spomin narodnih mučenikov, j Belgrad, 25.aprila. (Izv. por.) Tudi Srbija se pripravlja, da primerno proslavi spomin mučenikov Zrinjskega in Frankopana. Občinski svet je imel svečano sejo. Odpošljejo se javne i® privatne korporacije v Zagreb, da pri' sostvujejo svečanosti. Dečji dan v Zagrebu, j Zagreb, 25. aprila. (Izv. por.) Letošnji dečji dan se vrši 1, junija. Minister dr. Korošec odpotoval t Dalmacijo. j Belgrad, 25. aprila. (Izv. por.) Minister dr. Korošec je odpotoval ? spremstvu svojega tajnika preko Sarajeva v Dalmacijo, kjer obišče pred' vsem Metkovfč, Dubrovnik in SpM' Minister hoče proučiti aprovizačftf razmere v Dalmaciji. Naše severne meje. Novi nemški napadi. n Ljubljanski dopisni urad p®' roča 25. aprila dopoldne iz uradneg* vira: 24. t. m. zvečer je obstreljeval0 nemško topništvo različne naše p°' sadke ter oddalo tud* nekaj .strehi na kolodvor Sinča ves. Naše topniš^« je odgovarjalo. Pri Dobravi smo tar vrnili sovražne patrole. Jugoslovansko - italijanski spor. Poraz italijanske politike na rovni konferenci. Belgrad, 25. aprila. (Izv. por.) Po dosedanjih pariških vesteh At več dvoma, da je doživela italijanska politika na mirovni konferenci v Pari/*1 poDolen poraz. Italijani so stavili na eno karto in tirali krizo tako da,eC’ da je bil vsak kompromis izključi' Upali so pri tem trdno, da se bo p°' stavila vsa er.tenta na njihovo stran, ako pride do vprašanja: ali Jug«' s,avija ali I talija. Zato so od- sih pripomogel resnici do zmage je naju konfrontiral. Mislite si občutk® jetnika, ko zagleda pred seboj zverv' človeški podobi, podleca, lažnika, d®* nuncijanta v duhovski obleki, človeka, ki stoji moralno nižje od vsakega cigana, sramoto svojega rodu in stanu' Krčile so se mi pesti, vabil me je njegov mesnati debeli vrat, da bi s® vrgel nanj, zapičil vanj svoje prste i1! trgal, trgal. Ne zato, ker je to m°) denuncijant, ampak zato, ker je *?§ denuncijant sploh, slovenski denu°' cijant, duševni lopov in izdajalec svšku svojega zmago-n * .1’ danes poražena. Avstro- li. i -”e. °bstoja več kot država. J goslavija ima v upravičenost svojih m i P°P°'no zaupanje in ne bo nogla spreieti druge rešitve, nego edino-le v tem zmislu, da se WiIson, Lloyd George in Orlando izognejo londonskemu paktu in poiščejo tako reši ev problema, ki sedaj loči Italijo in Jugoslavijo, d,j ji bo ta rešitev zopet mogla združiti v dve prijateljski državi. Popolnoma bi mogli zaupati, ako bi te štiri države imele pioste roke ta bi mogle kot nepristranski sodniki svoji vesti presojati to vprašanje, j aka razsodba bi bila drugačna, kakor to sedaj mogoče; bila bi pa tudi '®lika odgovornost zanjo drugačna, Kakor sedaj, ko taki sodbi ni mogoče Popisovati značaja nepristranosti, ker 0 omenjene države vezane po po-5°dbi, ki znači popoln anahronizem, j^še mnenje je, da moremo mi spre-{*“ le tako rešitev, ki odgovarja žejam 1 . ega naroda. Naši delegatje vztrajajo vsled tega na pleb sc tu. Vsako esitev pa, ki se ne bo skladala z hami naroda, bomo smatrali za f»I/eno* Vendar pa ne moremo pri* »kovati take odločitve, ker se je ini-l Vni posvet sestal v imenu prostosfi n Pravice. Pijanska delegacija zapusMla v četrtek Pariz. LDU Pariz, 24. aprila. (Dun. Jto Agence Havas poroča: Potem n 8e je bila priobčila Wdsonova 8e.ta» je italijanska delegacija imela jjo. v katerj je sklenila — zapustiti v J12- Itdl janska delegacija odpotuje Cetrtek zjutraj. Še vedno upajo! d LDU L o n d o n, 24. aprila. (ČTU) kat iav,ia 'z Par'ia vest> g'asom , ere bo kriza v Parizu v zadnji uri ^govorno rešena. državno posojilo nosi n Politični pregled. p Radikalna stranka v Bosni in Hercegovini proti demokratski stranki. Sarajevo, 25. aprila. (Izv. por.) Radikalna stranka v Bosni in Hercegovini je začela v zadnjem času živahno agitačno delovanje. Stranka prireja zborovanja v vseh večjih mestih. Prihodnjo nedeljo bo sklicana velika skupščina v Banjaluki in Mostam. Prvo nedeljo v majniku pa v Tuzli in Sarajevu. Strankino delovanje je naperjeno proti demokratski stranki. p Nov dnevnik. Na Velikonoč je začel izhajati v Novem Sadu dnevnik demokratske stranke „Jedmstvo“, ki se tiska v cirilici. Okoli novega dnevnika so zbrani Srbi, ki ne pripadajo radikalni stranki. Urednik lista je profesor Prešič. p Razdor med muslimansko skupino. Sarajevo, 25. aprija. (Izv. por.) Med muslimansko skupino, ki se zbira okrog „jednakosti“ list, ki je bil dosedaj v demokratski stranki, je prišlo do 'razdora, ker se del muslimanskih politikov izreka za kooperacijo s srbskimi staroradikalci. Tem se bo pridružil vodja muslimanskih konservativcev Šerif Arnavtov č. Pokrajinske vesti. kr Zagorje. Pri nas je par razgrajačev, ki pri vsaki priliki iščejo prepirov ter zabavljajo na Jugoslavijo in na dinastijo Karagjorgjevičev. Kaj si vse ti ljudje dovoljujejo, presega že vse meje. Kličejo: Hoch Deutsch-Osterreich, nieder mit Jugoslavija ter sramotijo kralja Petra z raznimi priimki in grdimi pesmimi. Zadnjič so tako zabavljali celo pod oknom žan-darmerije, žandar Legat je vse take veleizdajalske izbruhe poslušal, se prikazal pri oknu, si ogledal demonstrante in izginil. Ukrenil pa ni ničesar. Dokler ne dob mo bolj energične žandarmerije, rovarenja zoper Jugoslavijo ne bo konca. Zahtevamo, da se uvede stroga preiskava. — Žalostno je, da socijalno-demok^atična stranka ne nastopa zoper take razdirajoče nemškutarske elemente. In ta stranka, ki trpi kaj takega, se imenuje celo Jugoslovanska soci-jalnodemokratska stranka. kr Iz Celja. Tukajšnj’ prebivalstvo zelo trpi vsled pomanjkanj sladkorja. Za največjo silo je sedaj sicer došlo par vagonov sladkorja za mesto in okraj Clje; gospodarski urad pa je primoran plačevali 1 kg shdkorja po 6 kron, loko Ljubljana. Prebivalstva, ki se je dolgo časa moralo zadovoljiti s »/4 kg sladkorja, se loteva silna razburjenost, ker ve, kako so izginile sladkorne zaloge celjske družbe Zuckerunion, katere so bile določene za čas kakega pomanjkanja sladkorja in glede katerih je smel razpolagati edmole go^podaiski urad. Bivši poslovodja Zuckerunion Wagner je namreč s pomočjo brezvestnih železniških uradnikov te zaloge, celih 150.0U0 kg sladkorja prodajal na drobno in v cenh vagonih v Trst in Gr-idec. Ti sleparji večinoma nemški Avstrijci, so silno obogateli, saj so napravili nad 600 000 kron čistega dobička. Večinoma so tudi že pobegnili v nemško Avsrijo, pa zapustili so nekaj pienoženja. Naša vlada in sodnija sta odgovorna za to, da ti ljudje ne bodo svojih dobičkov spravili na varno v nemško Avstrijo. Tu je treba sleči enkrat rokavice prevelike popustljivosti in nastopati z vso strogostjo, sicer bo težko oškodovano občinstvo začelo dvomiti o nepristra nosti naših uradov, ter bo poskrbelo za to, da se razmere temeljito spremene. kr Iz Sevnice. Po našem trgu je še vedno po starem kopitu. Vse ulice so vedno podnevu in ponoči p< lne vozev, drv in dmgih stvari, ki splo!-ne spadajo na ulico, tako da je vsak najbolj trezen človek, ki gre po ulici, v življenjski nevarnosti. Poživljamo občinski in okrajni zastop, da temu neredu storita kmalu konec. kr Iz štatenberške graščine G. Fr. Šablm in njeg va kuhaiica znata imenitno skrbeti za s>vo|o družino. Ce* teden ima štatenberška družina redno surove žgance kuhane na mrzli vodi, ker hiamjo fižol za praznike. Velika noč je za vsakega kiistjana ve ik prazmk, katerega praznu e navadno z boljšim prigrizkom. Štatenberška družina pa je imela na ta praznik — fižolovo juho! kr Še vedno nemškutarji v slovenskem Ljutomeru. Zakaj še trpi ljutomerska občina take hujskače, ki znajo dobro slovenski in nočejo govoriti drugo kot „Deutsch“ ter de lajo nam Slovencem le nemir in nesrečo, ter igrajo kavalirja in velikega gospoda po mirnem ljutomerskem trgu. K takirn spada tudi gospod Viktor Frass jun., zasebnik, katerega oče je „angesehener Gerichtsbeanruer, mati Luttenberger BUrgersfrau in sestra spet Gencht bean)tin.“ Ta gospod bi tudi že davno smel odriniti gor za „tistimi“, ki se sedaj delajo pred nami Slovenci sladkega, za našimi hrbti pa hujskajo. Upamo, da se bo to kmalu zgodilo in da bo naša ljutomerska občina kmalu oč'ščena. kr Slov. Bistrica. V nedeljo dne 27. aprila 1919. imajo župani in občinski odborniki slovenjebistriškega okraja ob 11. uri dop. posvetovanje o posojilih, ki jih je naložil prejšnji komisar dr. Kramer okrajnemu zastopu. — Poročala bodeta župnik Martin Medved in dr. Florijan Kukovec. — Popoldne ob 2 uri pa se vrši v Narodnem domu velik ljudski shod JDS, na katerem bodo govorili dr. Reis-man, dr. Koderman in Ivan K« jžar iz Ljubljane, o političnem položaju v Jugoslaviji in gospodarstvu prejšnjega občinskega odbora. kr Majšperg. Dne 22. t. mJJokrog 4. ure pop so se zopet enkrat okoliški pobalini sprli, nakar je dobil Š. Božičko vzadaj na levi strani pod srcem snvtno rano z bodalom. Hipno mu je pomagal M. G. v omedlevici z izpiranjem in mrzlimi obkladki. Čez nekoliko časa pozneje mu je preprečil večjo nevarnost z sanitetnimi sredstvi in obvezo g Švaršnik, kateremu se ima posebno zahvaliti. Okrog 10. ure ponoči je prihitelo orožništvo, katero je zasledovalo za napadalcem naprej. Ranjenca je prepeljal g. Bre-zinšek v jutro v vojaško bolnico v Ptuj. kr Paberki s Kočevskega. Kdo ne pozna Kočevarjev? Doma poljih delci, obrtniki in nekaj boljših trgovcev, vse drugo pa v Ameriki ali kot krošnjarji po svetu. Toda kljub malošte-vilnosti (circa 16 000) in nerodovitnostl obljudene zem'je se je g j,l dandanes med Kočevarji oni nesti pni in ošabni duh, ki ni bil niti Gračanom lasten. Mal otočič v jugoslovanskem morju, mislijo še vedno, da gleda cel svet, oziroma vsa pariška mirovna konferenca na nje, in upajo, da dobe najmanj avtonimijo, ako že ne lastne državice. Da se na vsak način ohrani ta najdražji etnografični zaklad na zemlji — Kočevarji namreč govore popolnoma samostojno narečje — so Kočevarji iskali pomoči pri Italijanih, smitnih sovražnikih Jugoslovanov. Toda dozdaj so zaman pričakovali laških čet in tudi amerikanska komisija ni še hotela priti, četudi so jo že pred meseci pričakovali na kočevskem kolodvoru z odprtimi srci in svetlimi cil ndri. Od bivše avstrijske vlade razvajeni so mislili, da sinejo še vedno delati po svoji glavi. Četudi so bili že meseca januarja tekočega leta razpuščeni z naredbo Narodne vlade Narodni sveti in njih pododbori, so verovali Kočevarji za trdno, da se to njhovega Volksrata — prav nič ne tiče. Nele da so po tihem zborovali v malih sejah in rovali proti jugoslovanski državi, so se upali na dan 29. marc,- sklicati ceio občni zbor celotnega Volksrata za Kočevje. Malo nato pa so okrasili oder povodom ve celice nemškega pevskega društva v Kočevju z fankfurtaricami. Te pa je dal vodja okr. glavarstva Še pred začetkom veselice odstianiti. Za ta dva predrzna prestopka je kaznoval vodja .krajnega glavaistva v Kočevju župana L' y-a, dekana Ernerja in odvetnika ir. Arkota, voditelje kočevskih Nemcev, s sicer majhno kaznijo po 100 kron. Načelno pa je ta kazen pomembna, ker so mislili dozdaj Kočevarji, da se jih ne sme nihče dotakniti. Povodom kazenske obravnave se je naredila, kakor čujemo tem trem možem tudi poštena, ostra pridiga. Sicer je pa še več drugih kočevskih nestrpnežev v kazenski preiskavi pri okr. glavarstvu. O drugih prilikah pa zopet kažejo Kočevarji velik strah pred domačo vlado in njetrmi organi. Sicer pa se je kmečko ljudstvo itak že sprijaznilo z novimi razmerami in le nekaj hujskačev v vsakem kraju poskuša Se zgago delati. Te se bo še prijelo v primernem času, pa mirna Bosna. Kočevarji vedno tožijo nad krivicami, ki se jim gode. Kaj pa hočejo I Nemške šole, kjer je dovolj pristnih Nemcev, so se jim pustile, le da se mora vsak kočevski otrok slovenščine naučit'. Z uradi občujejo večinoma še nemško, dobivajo pa seveda slovenske dopise in odloke od njih. Da sc pa ustanavljajo v poprej le dozdevno čisto nemških krajih slovenske ljudske šole, proti temu vendar ne morejo nič ugo-varjnti, ker imajo slovenski stariši pravico do narodne vzgoje svojih otrok. Skratka, Kočevarji imajo nebesa na-pram Slovencem v po Lahih zasedenih krajih. Nemci so vedno trdili, da so na kočevskem avtohtoni le Kočevarji in kočevski medvedi in da je Slovenec med njimi le redka prikazen. Že zasebno štetje, ki se je izvedlo jeseni 1918, je pokazalo velike razredne manjšine v nemških občinah, tako: v Kočevju, Stari cerkvi, Livoldu, Mozlju, Kočevski reki, Brigi, Borovcu itd. Pravilnost tega štetja se je pokazala po-vodam pregleda konj, ki se je ravnokar izvršil. Polovica ljudi v gori imenovanih občinah je odgovarjala nave-deii komisiji slovensko. Na vp ašanje, odkod zna ta ali oni slzvensko, se je glasil odgovor: »Saj sem Slovenec." Ti Slovenci imajo sedaj zavest, da se znajo pokazati kot taki in da niso več le tolerirani nadležni gostje. Kar je pa Kočevarjev, se bodo vsemu privadili — tudi bre^ sile — sa3 tudi velikega napisa »Okrajno glavarstvo SHS v Kočevju, ki se blišči raz nekdaj pra-nemški grad Auerspergov njihove oči prvotno niso prenesle, zdaj pa že. Da šlo bo. kr Velikovec. Čudne razmere. Pravijo in je menda res, da je meja proti Celovcu hermetično zaprta. Pa, ker nubenegi pravila ni, ki bi ne imelo izjeme, nobene postave, ki bi ne irnela luknjice, da se zmuza skozi, tako tudi pri nas. Med tem, ko najzanesljivejši elementi — Nemci kakor Slovenci — in to celo na priporočilo slov. komisarijata ozir. deželne vlade v Celovcu, se ne dobijo dovoljenja za vožnjo v Celovec, se sme s tem privilegijem ponašati naš bivši okrajni zdravnik g. dr. Schl., eden najzagrizenejših — Nemcev našega mesta. Nosi pisma tja in nazaj iz Celovca, piinaša plačo odstavljenim nemškim uradnikom in daje direktive in informacije svojem „UnterlSufd-nom“, kakor so mu jih napovedali v Celovcu. Le-ti se razpršijo v okraju, eden v Železnokapljo, eden v Pliberk in drugi spet kam diugam in tako pridejo vesti iz Celovca še skoro tople na prave naslove. — V Velikovcu leta znani odstavljeni sodnik F. od hiše do hiše — kar ga ie neso k atke nožiče — in utrjuje svoje ovčice v stari veri pravi: „Und der Himmel voller Huld — sieht das alles mit Geduld." — Gosp. F. je kot sodnik sicer že nastavljen v nemški Avstriji in je dobil baje od dež. vlade že poziv, da mora pobrati šila in kopita — ne vemo, koliko je na tem resnice. Hujskačev tukaj še kar mrgoli in vsi se Še vesele zlate jugoslovanske svobode. — Naj navedem tipičen slučaj, ki se ponavlja še zdaj. Eden teh ptičev ti gre na okr. glavarstvo po — legitimacijo, kjer ga pa seveda ta uradnik radi politične nezanesljivosti odkloni. Pa naš junak si zna pomagati. Gre k drugemu uradniku, katerega vežejo še razni osebni oziri iz starih avstrijskih časov — v par minutah, pa je legitimacija napisana. Šacijskemu poveljstvu nikakor ni šteti v zlo, če daje legitimacije tudi najne-zanesljivim elementom, ker ne pozna krajevnih razmer, nikakor pa ne okr< glavarstvu, ki pozna tukajšnje ljudi do jeter in ledvic. V svoji sredi imamo čez velikonočne praznike tudi „Volks-wehr-ovce“, da se najedo v preklicani Jugoslaviji belega kruha, ki ga imamo tu v izobilju, zraven pa se pobrigajo na izprehodih po strate-gičnih zanimivostih, ki jih vidijo in izvede cele kope. Or> gotovem času pa ti ljudje izginejo ko kafra... kaj to šteje, če pade par jugosl. žrtev radi take brezbrižnošti?! — Železna metla, pridi vendar enkrat že! Dnevne vesti. dn Poverjenik za agrarno reformo v Sloveniji. LDU Zagreb, 25. aprila. Minister za agrarno refurmo dr. Poljak je imenoval okrajnega glavarja dr. Friderika Lukana za glavnega poverjenika za agrarno reformo v Sloveniji. dn Zemeljski ostanki Zrinskega in Frankopana. Deželna vlada za Slovenijo v Ljubljani odpošlje kot svojega zastopnika k sprejemu vlaka z zemeljskimi ostanki Zrinjskega in Frankopana v Maiiboru poverjenika dr. Karla Verstovška, ki bo ondi v imenu deželne vlade pozdravil doš!e goste in nato spremil vlak do Zagreba, kjer se bo kot vladni zastopnik udeležil vseh slovesnosti. [ dn Slovenijo zapuščajo. V so- | boto se izseič iz Ljubljane naslednji j temelji bivšega nemškega gospodstva: j upokojeni deželni predsednik baron ; Schvvarz von Karsten, bivši vladni svetnik dr. Kulavicz in gr< f Attems. Lepa troperesna deteljica. Prvi je poslal 1. 1918 nemške bajonete na slovensko ljudstvo in ima na duši žrtvi Adamiča in Lundra; poslednji pa je neomajano paševal zadnji dve leti na Kranjskem in vihtel bič nemškega valpta nad glavami slovenskega kmeta, da je moral vse dati lačni armadi. dn Beguncem, ki se vračajo v domovino! Begunci iz porušenih krajev (s sebno iz vasi na spodnjem Krasu) raj se ne vračajo, ako nimajo že v naprej in zanesljivo zagotovljenih stanovanj, kajti kakor se doz-nava iz gotovega vira je italijanska oblast usiavila gradbo novih barak, a neporušene vasi so tako pi ena polnjene, da se mars komu, ki bi se vrnil b slepo nado, češ tla se že kam stisne, zgodi da ne dobi nikjer strehe. Baje so tia ijanske oblasti tudi prepovedale zopetno naseljevanje beguncem v porušenih vaseh na Krasu. Družine, ki so se že vrnile v porušene vasi in Si tam postavile lesene barake, se bodo morale najbrže preseliti, kam, tega italijanske oblas.i n so še določile. dn Vsem dijakom iz zasedenega ozemlja! V sviho ureditve dijaškega vprašanja poživlja p -dpisa.ia pisarna, da se vsi dijaki in dijakinje iz zasedenega ozemlja prijavijo pismenim potom in podajo podatke kakor sledi: Visokošolci: Rojstno leto in dan, rojstni kraj, ime starišev, kje se sedaj stariši nahajajo, domovinska občina, vrsta študija, na kateri visoki šoli so sedaj vpihani, ali potegujejo podpore in štipendije, družinske razmere, sosebno naj naznanijo v kakšnih razmerah ži e kako se preživljajo, zlasti, če dobivajo pomoč od svojcev. Srednješolci in dijaki srednjim šolatn enakopravnih zave dov: istotako kot visokošolci. Abiturijenti in visokošolci, ki službujejo varrmdi kraljestva SHS.; rojstno leto in dan rojstni kraj, ime starišev, kje se stariši sedaj nahajajo, domovinska občina, natančne podatke o dosedanjih študijah, vojaški čin in krdelo, natančne podatke o vojaškem službovanju, kaker: od kdaj služijo pri vojakih, pri katerih krdelih so Služili, v kateri armadi itd., družinske razmete, sedanje bivališče, ali nameravajo nadaljevati šiudije, kaj bi študirali in kje, ali želijo vstopiti v državno ali privatno službovanje, za kakšen poklic se zanimajo, v kakšnih razmerah ži e, kako se preživljajo zlasti, če dobivajo pomoč od svojcev. Pisarna za zasedeno ozemlje v Ljubljani, Dunajska cesta 31. dn Razglas. Vsled odredbe mi-nislrstva za železnice št. H34 z dne 10 aprila 1919 začasno s 1. majnikom t. 1. železnice v kraljestvu Srbov, Hr vatov in Slovencev šteti dnevni čas od 0—24. dn Posebni vlak za selitev jugoslovanskih rodbin v kraljestvo SHS iz Čehoslovaške repub ike v Jugoslavijo. Preselitev bo organiziralo jugoslovansko poslaništvo v Pragi, če se za to prijavi zadostno število rodbin, ki se nameravajo vrniti v Jugoslavijo. Interesenti, ki bi hoteli dobiti s to priliko nazaj svojo prtljago in pohištvo, katero so pustili ot' prevratu v republiki, naj priglase svoji tozadevne želje neposredno pri omenjenem poslaništvu. dn Centralna uprava za trg. promet z inoze stvom, podtužnica v Ljubljani. — Glasom sklepa Upravne komisije zgoraj omenjenega urada so se določile uradne ure od 8. ure zjutr. ; do 2. ure popoldne. Stranke se sprejemajo brez izjeme le ob delavnikih od 10. do 12. ure. Ostali čss je strogo rezerviran za notranje poslovanje. dn V pisarni Žitnega zavoda se je uvedel nepretrgan delavni čas. Stranke se sprejemajo od 10. do 12. ure. dn Kaj se pri nas sme grajati ? Po mišljenju nekaterih bi se pri nas, od^ar smo osvobojen narod, ne smelo ničesar več grajati. Ako po tvoji po-šteni pameti vidiš s svojimi zdravimi očmi nekaj, kar te notranje pietrese, ako nisi blaziran egoist, ki se na-vse strani bojiš samo zsrner, ki škodujejo, moraš molčati k vsemu. Molčati bi moral, ko srečavaš naše jugoslovanske častnike, ki s svojimi ženami in deco govore javno na cesti nemško, molčati bi moral, če vidiš in slišiš, kako so se razni častniki obnašali še pred nedolgim časom kot ujetniki v Rusiji, danes pa igraio v svohodai domovini zopet prvo vlogo. Dobro, saj se da moičati, ali veste tudi, kaj tak molk pomeni. Vse gre svojo naravno pot razvoja, vse kar se tiče javnega in nar< dnega življenja, mora na dan, zamolčati in zatreti se ne sme ničesir, kar služi očiščenju lavnih razmer, s cer v zamolčanju izgubimo še o io malo morale, kar smo si jo iz vojske rešili. Sporedno z našo zahtevo, da ne smemo prikrivati grehov in grešnik' v iz preteklost', prosimo in rotimo vse, ki kaj obtežilnega vedo o možeh tega ali onega stanu, ki so danes pri n^s v javni službi ali živijo nemoteno med nami, da pridejo z imeni in dokazi na dan. Za ona splošna sumničenja in narnigavanja, ki jih večkrat čitamo, naj ne bo mesta v naš h časopisih. V tim pogledu mi imp mira članek g. Pustoslemška v „Slov. Narodu", to je obtožba, težka in poštena. Srečavam se večkrat z legijonarji in d>ugimi, ki so prišli po mnogih letih duševno in telesno ubiti, utrujeni v domovino — na Vas je, da sodite in obsodite, kar ste videli med našimi ljudmi slabega, povejte naravnost, dolžni ste to javnosti, dolžni ste to javni morali naroda, ker se sicer dela marsikomu morda krivica, drugi pa uživa ves ugled in veliko moč danes, ki spada na zatožno klop. Take razmere niso znosne, tako okuženo ozračje duši in ubijal dn Kokljo z gnezda! 31. marca 1919 so se bili že izvalili mladiči. Tako so tajinstveno namigavali sosedje. Koklja pa je trdovratno še dalje čepela v gnjezdu, ker v svoji jalovosti ni čutila življenja pod seboj, ali pa o mladičih ni hotela nič vedeti. Po pravici se je bilo bati, da nebog-ljenci, še predno bi mogli občudovati okolico izven zibeljke, — zamro. Toda našla se je v zadnjem trenotku dobrotna roka, ki je neusmiljeno kokljo dvignita iz gnjezda in čivkajočim mladičem odprla pot do oživljajočega zraka. — — Tali je konec te pripo vedke. K pripovedki sami bi le želeli, da koklja gnjezda v prihodnje več ne zasede; njeno materinstvo je namreč iako dvomljive vrednosti. — Gospod finančni nadsvetnik Špindler, ali Vam je znana ta nič kaj originalna, toda resnična zgodbica, ki se je odigrala 22. t. m.? Ali bi nam znali povedati, zakaj je bilo ta dan pri poverjeništvu za finance toliko razburljivega koko-dajskanja? R I. dn Povišanje plač hrvatskim časnikarjem. Zagreb, 25. aprila. (Izv. por.) Odbor Zveze hrvatskih časni-ka'jev je dokončal pogajanja z lastniki listov, ki so sprejeli zahtevo po minimalni mesečni plači 1200 K; samo „Hrvat“ je odklonil zahtevo z utemeljitvijo, da so v uredništvu zastopani sami poiitiki. dn Veljavnost draglnjskih doklad LDU Belgrad, 25 aprila. Veljavnost draginskih doklad državnih uradnikov Je podaljšana do 31. decembra t. 1. dn Zakaj to? Kakor poročajo zagrebški listi, se nahaja v Bački veliko število srbskih lokomotiv in va gonov, ki jih je svoječasno zaplenila Avstro-Ogrska v Srbiji. Ti vagoni sto jijo sedaj prazni, dasiravno trpi ves promet v Jugoslaviji samo vsled pomanjkanja lokomotiv in vagonov. Lisli zahtevajo, naj se razdeli ta ma-teiijal začasno med ravnateljstva jugoslovanskih železnic, dokler se ne začne zopet promet na srbskih železnicah. dn Povišanje železniškega tarifa. Od 1. maja se poviša za prevoz blaga železniški tarif za 70 odstotkov. dn Nove tovarne v Zagrebu. Kakor čujemo, je bilo vloženih v zadnjem času 29 prošenj za zgradbo tovarn v velikem obsegu v Zagrebu. V nekaterih izmed njih bo sodeloval angleški kapital. dn Cvetlični dan. Vsaka cvetka, ki jo kupite danes ali jutri iz nežnih rok prodajalk, ki stoje pod vodstvom ge. dr. Tavčarjeve in ge. dr. Brejčeve, zboljša gmotni položtj akad. menze v Zagrebu, ki prehranjuje na siotme slovenskih dijakov. Ne zavračajte jih in pomagajte naši mladini. Če pa hočete pri tem tudi dobre zabave, udeležite se dobrodelnega plesa, ki se vrši jutri zvečer v gornjih prostorih Nar. doma. Vabljen je vsak in tudi zabaval se bo vsak, ,ker je skrbljeno tudi za dubro postrežbo. Vstopnina 10 K za osebo. dn Naše telovadnice. Gotovo tli nikdo radostneje pozdravil naše svobodne Jugoslavije kot naši Sokoli. Koliko volje in agilnosti je vzcvetelo takoj v prvih dnehl Vsi smo bili p e-piičaui, da bo podpirala naša narodna vlada naš smoter. Prišlo pa je v marsikaterem slučaju slabše kot pred petimi leti. Večina naših sokolskih diuštev je primorana, da spi še naprej, ker se jim stavijo vsemogoče zapreke. V Ljubljani se baje turnerji zopet pridno gibljejo. Njihova pravila so baie že na vladi in najbrže ne bo dolgo, ko začno v realki svoje bojno delovanje. In Sokoli? Le en vzgled. Pri Sokolu II, ki ima svoj glavni delokrog v št. jakobskem, trnovskem in dvorskem okraju, je nastal resen od por med telovadci (okroglo 3^0 oseb z naraščajem) čtš, da kletni prostori na Prulah niso niti najmanj prikladni za vzgojo duha in telesa. T< lovadmca se namreč nahaja že dolga 2 meseca v popravilu, a za izgotovitev drl še nič ne kaze. Naj bi prišli merodajni faktorji le pogledat ta kričeč nedo-statek! Prosilo se je že večkrat za telovadnico, kjer je sedaj shramba za vojaški sanitetni materija), pa vse brez uspeha. Morda se naša narodna vlada pomišlja, da izroči konečno realko zopet turnarjem? Vprašamo tedaj, ali je naši vladi vzgoja in zdravje naše mladine le f aza ali, če ne more pozabiti tistih lepih časov nemškutar-skega procvita, ki so srečno za nami? Eden za vse. dn Veterinarjem! V Pragi se začno 28. aprila tečaji za višje semestre, ki veljajo za redne semestre; sestavljena bo tudi začasna izpitna komisija za absolvente. Vpisovanje se vrši na dekanatu filozofske fakultete, Krakovska ulica štev. 6, in traja do 5. maja. — Kakor znano, odide skupni transport jugoslovanskih visokošolcev 28. aprila popoldne iz Ljubljane, (Zagreba, Belgrada), kateremu naj se pridružijo vsi veterinarji, ki namera va;o sedaj nadaljevati študije. — Potrebni denar naj se naloži v banki in da po njej nakazovati (Ljubljanska kreditna banka). — Akcijski odbor jugoslovanskih veterinarjev. dn „Državna posredovalnica za delo“. Delo iščejo pisarniške moči (213), trgovski uslužbenci (189), ključavničarji, kovači, monterji, krojači, krznarji, peki, mlinarji, mesarji, mizarji, rudarji, navadni delavci, šivilje, tov, delavke, natakarice, služkinje. V delo pa spiejme posredovali ica zidarje, polj. dela ce, delavce k zidanju, mizarje, tesarje, kolarje, strugarje, maserke, šivilje, služkinje!« razne drujje obrtnike. dn Kateremu Izmed vračajočih se vojakov je kaj znano o IvanU Hudmal, 17. pešp., 8 stotn., vojn* pošta 32. Zadnjikrat je pisal iz Gali' cije 27. avg. 1915. Če kdo kaj ve, naj sporoči njegovi materi Mariji Hudmal, Korpe štev. 3, p, Lukovica-Blagovica, proti povrnitvi stroškov. dn Podčastniška šola v Pliberku pošilja vsem Jugoslovanom pozdrave. V boj za dom, da rešimo trpeče brate v še neodrešeni domovini I Poddesetniki: Hrvat Miroslav, PeriS Ar.ton, Petek Franc, Maček Jožef, Cankar M irtin, Premru Franc, Slabe Franc, Belinger Leopold, Planinšek Al., Plesničar Leopold, strelec Češno-var Franc, Društvene vesti. dr Zveza trgovskih nastavljencev po* življa vse one člane, kateri še niso vzeli moke, da pridejo isto iskat ob uradnih urah od 6.-7. ure zvečer v društveno pisarno. dr Društvo zasebnih uradnikov I® uradnic opozarja še enkrat, da ustanovi lastno kuhinjo Zato naj se vsi oni, ki rej flektirajo na to. takoj oglasijo pismeno $ ustmeno v društveni pisarni, Poljanska c. #■ ker se potem vpisovanje zaključi. člaM katerim je na tetn, da se to uJejstvi, nal skušajo med svojimi tovariši pridobiti največ abonentov. Čim večja bo udeležb*' tem ugodnejši bodo pogoji. dr Društvo tehnikov v Ljubljani n*' znanja, da se e društveni sestanek, ki & se imel vršiti to soboto v višji obrtni šol' v Ljubljani, radi nepričakovanih zipre" preložil na poznejši čas, ki se pravočaso® objavi. dr Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon* ima na belo nedeljo, 27. apriia popoldne oD pni treh v Narodnem domu obCnl ltJOf- Vl udno vabimo vse redne, ustanovne podporne člane in članice, da se ga udeleže polnoštevilno. dr Stanovsko društvo deželnih užit' nlnskih uslužbencev je sklenilo na svojeitj rednem »btnem zboru, 13. aprila, pridruž'** se drušfvu državnih uslužbencev kraljestvi SHS za Slovenijo V bodoče morajo vsi člani '•■plačati običajno članarino tri mesec* naprej in jo vposlati, dokler se ne vpeljei® položnice, naravnost blagajniku Varl Stefaft Školja Loka. — Vsi nečlani pristopite I Kulturni pregled. ki Koncert ruske umetni Minje To-^šinske danes v soboto dne 26. aprila v Unionski dvorani beta velik umetniški užitek Tomšinska je rojena v Londonu, kjer so njenj starši več let živeli. Učila se je Pfl svojem očelu, pozneje pri dr. Brod' skemu v Manchestru. Pred izbruhoU1 vojske se je učila pri slavnem HuDa)^ na akademiji v Budimpešti, po izbruh vojne je bila kot angleška podanica’ celo rodbino v Budimpešti interniranj V teh letih se je učila pri slavnci" vijolinistu Bronislavu Hubermanfl)1’ Ocene o njenem koncertiranju obetaj® umetnici krasno prihi dnjost. Oce«|* trdijo, da je Tomšinska, d.isi mlad* vendar zelo zrela umetnica. Občud*1' jejo mogočno igro, mu^ikainost, ču^' stvovanje in visoko stopnjo tehnik* Na vsak način zasluži veliko poz°£ nost. Koncertirala je v Zagrebu ” dvakrat s prav fenomenalnim vspeho^’ Sedaj je povabljena, da bo koncert' rala tudi v raznih srbskih mestih B«1' gradu, Nišu, Sarajevu itd. Pripor0' čarno občinstvu poset koncerta. ki Pisatelj Svetozar Čorov’ e umrl 17. t. m. v Mostaru. Bil j® . začetku vojske talec in pozneje w leti interniran v Aradu, kjer si je kopal kal jetike, kateri je prerano P°. legel. Skozi mučeniška štiri leta V? jonalne Golgate je bil Svetozar Caf vic eden onih, ki je mučen, PrQj ganjan, šikaniran, šel svojo ravno P naprej, noseč križ naroda na svo| . ramah. Njegova duša je ostala nami. Razna poročila. Rtvolucijonarno gibanje v italijanski armadi. • rp LDU Berlin, 26. apriia. ČTl) »Lokalanzeiger“ [avlja: M.iože se potočila o močnem revolucionarnem gir anjM v italijanski armadi. Potovanje »alšjanskega vojnega ministra ima svoj Savni vzrok v tem, ker so čete ob sPloSni stavki v Milanu odpovedale Pokorščino in niso hotc-le nastopati Pr°ti stavkajočim. Nad 10.000 mož ganske garnizije se je s svojimi pastniki pridružilo temu gibanju in ,ziavjlo, da se bodo prikopili socijal-tlu*. Tevolucijonarcem. Zahtevali so K°jšen mir sporazuma, ker nočejo, še enkrat bojevati sa za imperijalizem. Nadalje zahtevajo odstranitev kralja in socijalno republiko. Ker prihajajo tudi iz drugdi mest Italije stična poročila, se ne morejo smatrati ti pojavi kot lokalni. Oi dobro pntčene strani se poroča, da so z vlado in njenimi načrti zadovoljni samo še oni častniki, ki niso biii nikoli na fronti in ki se smatrajo sedaj kot premagovalce Nemčije in Avstro-Ogrske. V Celovcu — anarhija. Ljubljana, 25. aprila. LDU poroča iz Celovca, da so nemški vojaki opustošili in razbili urade jugoslovanskega zastopstva, dalje prostore hotela Trabeainger in pisarno slovenskega odvetnika dr. Ferdo Miillerja. V inestu vlada anarhija in terorizem. Najnovejše vesti. Stvarni popravek k senzaciji o italijanskem odhodu. . .Ljubljana, 25. aprila. Kakor se izkazalo danes, se je pri senzacijski .esfl jz Pariza z dne 24. t. m., ki jo Ie LDU snoči preje! od ČTU zgod.l P°grešek, Id ga je vsekakor treba po-om^ti’ Gre za depešo, ki govori o vhodu italijanske delegacije izPaiiza 11 katero uvod označuje k< t uradno agencije Havas. Kakor se je Joglo ugotoviti danes, se je uredniku pU, k; jerto depešo diktiral v telefon, .Sodilo, da je pozabi! povedati, da vse-uic Uradno poročilo agencije Havas ifnil.prva ^va stavka [(namreč: »Itali-i , ilegali so tukaj imeli posve-Orlando je izjavil, da od-jutri iz Pariza.") vse drugo ,;pa Pozabil Do\edati, je reprodukcija komentarjev raznih dunajskih listov, pred- Seni rAchtuhrabendblatta". Razpoloženje v Italiji. Italijanske grožnje z vojno. LDU Berlin, 25. apriia. DKU »Beriiner Tagblatt" javlja iz Lugana: ariški dogodki vzbujajo v Itailji ne- P^chonm jako resen odmev. Časo- 7*^opozarja na možnost razpora. n,.., i',® razpoloženje v Italiji je ^odmkhsta nPopolo i-Itaiiau, Jkj*r za u/f!3’ se Ital'ji treba brigati sp m, , ona' Pravtako malo ne, kakor n, , ,son n* brigal za Italijo, ko je ganski odkupil Antile. Idealizem Anteje temelji na njenih blagajnicah. ‘talija naj torej zavrne diploinatično zaušnico, ilojalno izsiljevanje po ali-irancih. Bvropsfel položaj je danes ta, da stoje Neineja, Avstrija, Ogrska iu Bolgarska proti euteuti. jo strašen blok. Na eni strani pa se odstranile angleške in ameri-^hske čete polagoma s celine in An-5% potrebuje malone vse svoje čete, j a yaruje svojo na Irskem, v Egiptu, li^ji, skratka povsod gorečo hišo. IjA0 bi ententa sklenila mir brez Ita-j|e> bo to mir na papirju. Brez Ita-se ne sklene noben mir v Ev-*ot’ ali pa preti v kratkem nova Jha. Naj se v Parizu zbrani diplo noč sP°mnM°> ba tri četrtine Evrope ce ničesar vedeti o dvojnih stotih v ?,lria, ki bi jih radi dali podpisati Versaillesu. Koroški Slovenci — mirovni konferenci. ju G ene v e, 25. aprila. (Pos. por.) _gOslovauska delegacija na mirovni ^J*erenci je prejela sledečo prošnjo koroških Slovencev: Bojimo se, da bi prišli zopet pod nemško gospodstvo, kar bi pomenilo za nas smrtno obsodbo. Prosimo in rotitno Vas iz vsega srca, da zastavite vse svoje moči, da se pridruži zadnja ped . slovenske zemlje na Koroškem kraljestvu SHS. Če se to ne zgodi, bo izginilo naše ljudstvo iz te dežele. Hvaležni koroški Slovenci bodo najudaneiši državljani jugoslovanske države. Naše geslo je: Jugoslavija ali smrt. Ta prošnja prihaja od ljudstva, ki je trpelo cela stoletja pod groznim pangermanizmom. Prošnja je podpisana od 29 občin. Orlando, Barziiai in Diaz odpotovali. — Kronski svet v Rimu. LDU Pariz, 25. aprila. (DKU) Reuterjev urad javlja: Orlando, Barziiai in Diaz so odpotovali snoči ob osmih v Rim. Četrti delegat ostane na svojem mestu. LDU Gen e v e, 25. aprila. (DKU) Ministrski predsednik Orlando je sporočil pariškemu korespondentu italijanskih listov, da mu je bila vročena vprašalna pola s podpisi Wilsona, Clemenceauja in Lloyd Georgea, ki se tiče jadranskega vprašanja. Orlando se v podrobnosti ni hotel spuščati, ker pridržuje objavo kralju. Najbrž se bo vršil v Rimu kronski svet, kjer bo igral general Diaz zelo pomembno vlogo. Orlando odgovarja Wilsonu. LDU Berlin, 25. aprila. (Dun. KU). „Lokalanzeiger“ poroča iz Berna: Današnji pariški večerni listi objavljajo dolgo izjavo Orlandovo kot odgovor na včerajšnjo Wilsonovo. Orlandova izjava končuje z iskrenim zagotavljanjem prijateljstva Italije z Ameriko. V diplomatskih krogih upajo, da sc bo jadransko vprašanje še po-voljuo rešilo, kar pa ni gotovo. Pogajanja se više dalje. Za sporazum. Orlando je odpotoval v Rim. LDU London, 25. aprila. CTU Po zasebnih poročilih iz Pariza je Orlando v četrtek odootoval v Rim, kjer hoče izvedeti stališče, Ki ga zavzame italijanska zbornica napram jadranskim zahtevam Italije. Pred odhodom sta se Orlando in Sortnino sestala z Wil-sonom, Lloyd Georgom in Clemenceaujem. Vsi so izrazili željo, da bi se dosegel sporazum. Lloyd George in Clemenceau sta izrazila upanje, da bo italijanska zbornica ravnotakojjjjde-lovala na to, da se doseže sporazum. Nov kompromis, — Italijani nedostopni. LDU Bern, 24. aprila. Jugoslovanski tiskovni urad poroča: Zadnjo noč se je razširila vest, da je svet treh naprosil italijansko delegacijo, naj se ne prenagli s svojim sklepom, zapustiti konferenco, ampak naj počaka nekaj dni, nakar ji bodo predložili nov načrt za ureditev jadranskega problema. Vsled tega koraka se Italijani ne bodo odstranili. Kakor govore, je Wilson v torek izjavil, da je pripravljen skleniti kompromis glede Reke in Adrije in odnehati toliko, da bi bil pripuščen plebiscit samo v nekaterih pristaniških mestih; vršil bi se še-le pozneje. O tem naziranju Wilsona so bili obveščeni italijanski delegatje, ki so pa izjavili, da ne morejo o takem načrtu niti razpravljati in da vztrajajo v poini meri pri svojih prvotnih zahtevah. Italijanska mirovna delegacija v Parizu je dobila Iz Italije poročilo, ki pravi, da prihaja položaj v Italiji čimdalje bolj kritičen in da h' bila vsaka potrata časa pogubo nosna. Politične razmere v Bosni. Sarajevo, 25. aprila. (Izv. por.) Srbska rndikalna stranka za Bosno in Hercegovino priredi v Banjaluki velik shod, ki se ga udeleži med drugimi tudi bivši minister prosvete Ljuba Jovanovič, dalje za srbsko radikalno stranko v Vojvodini Jasa Tomič, dr. Miletič in Miladinovič. Enake shode priredi stranka v Tuzli, Sarajevu in Mostarju. — Med demokratsko muslimansko stranko^ Jednakost je prišlo do razkola. Dr. Žekovič in drugi stopijo v srbsko radikalno stranko, ostali pa se pridružijo demokratskemu bloku. Dr. Hrasnica organizira novo stranko in odpotuje v Belgrad, Položaj na Dunaju. Dunaj, 25. aprila. (Izv. por.) Znana „Volkswehri.d,lc svetilke na *°čno 'n debel° razpošilja n« „.jU( koma(j kakor tudi Po £ £°, povzetju, Marali S vsa,£e vrste. Tvrdka n Sumer, Konjice. 414 ^ištvn^ selitve prodam po- Petra . riia Traven, Sv. hotela 5’ na dvor'šču ‘eia Wilson. 416 2-1 ter }jf,ak,yena °kna, okvirje poi*v2 * i* 8e ceno prodajo. HelgiiS|,fe Tab°r št. 2, poleg sjske vojašnice. 420 Proda se razmnoževalni aparat. Naslov pove uprava. 417 2-1 Proda se več lončenih peči, več vrat za skladišča, več posteljnih odej. pernic in električnih gladilnikov. Naslov pove uprava. 418 2—1 Gostilničarska oprava: mize, stoli, steklenice, prti itd. se proda. Poizve se pri upravništvu. 437 3—1 ijl Kupi se: jjjj Vinsko sode 60—500 1 vsebine kupim. — Ponudbe na upravuištvo pod »Vinski sodi". _____ __________ Knpim ali v najem vzamem strojarno za usnje. Naslov pove uprava lisia. 401 S. Službe: Lep postranski zaslužek se nudi osebam, katere imajo znanje odnosno zveze z hotelirji, kolodvorskim restavracijam, kavarnaiji, gostilničarji, vinotoči itd. Ponudbe pod »Postranski zaslužek1* na podružnico -Jugoslavije" v Celju, Nova ul 428 Gospodična, popolnoma vešča slovenščine in nemščine in v vseh pisarniških delih dobro izvežbana, želi primerne službe, če mogoče v Ljubljani. Poizve se upravništvu lista in podružnici »Jugoslavije" v Cetju. 429 Več izurjenih šivilj in krojaški pomočnik se sprejme takoj. Plača prve vrste. Anton Mihaliček, Lingarjeva ulica 2. 407 2—1 Solicitatorja sprejme takoj dr. Ivo Benkovič, odvetnik v Ljubljani, Miklošičeva cesta 6. 433 V termnnem kopališču Toplice pri Novem mestu se sprejmejo za letošnjo sezono l strojnik, i maser in 1 kopališka služkinja (maserka) Ponudbe s prepisi spričeval, katera se ne vrnejo, na ravnateljstvo. 432 Vzgojiteljica, priprostn in zdrava se sprejme takoj k dvema otrokoma v starosti šest in sedem let. — Ponudbe s sliko naj (se pošljejo na upravo »Jugoslavije" v Celju, Nova ul. 4-27 Šivilja, ki bi v prostem času tudi v trgovini prodajala, se sprejme v trgovino v Celju. 4'26 3 Razno: S Vrhniška borza deluje! Dobi se manufakturno blago, riž, čaj, kava itd. — Pred »Črnim orlom" na Vrhniki. Pogreša sc že par dni privatni uradnik Franc Ger-movnik. — Podatke o njem prosi Helena Veber v Ljubljani, Bieivveissova cesta 6, 1. nadstr. 431 Poizvedba! Komu je kaj znanega o Jožefu Brožiču, kateri je služil pri 122. top. polku, vojna pošta 386 in 385 ter je ob polomu ranjke Avstrije brez sledu izginil. Evemuelni podatki naj se pošljejo proti nagradi ua naslov: Josip Brožič, Metlika 46, Dolenjsko. 430 Zastonj stanovanje dobi vpokojenec ali zakonski par brez otrok, kot hišnik v vili Seunig, Lukovica pri Brezovici. _ Natančneje pri Ivan Seunig, Ljubljane, Star trg 7. Legijonar Išče s 1. majem za stalno sobo v Sredini mesta s posebnim vhodom in električno razsvetljavo. Ponudbe na upravo pod ^Tehnika*. Mesečna soba z električno lučjo in separatnim vhodom se išče. Ponudbe na uprav-r.ištvo lista. 41! 1 Mesečno sobo oveni, s elektr. razsvetljavo išče dijakinja. Ponudbe pod ,1. maj' na 1. Jugoslovanski anončni in informačni zavo Beseljak & Rožanc. Ljubljana, Franče-vo nabrežje 5. 422 2—1 U Ljubija)!u pntujnčem sl. občinstva se preporuča. Restavracija u Prešerno voj ulici 9. Kdo bi posodil poštenemu Slovencu K 500— proti 5% obrestim in vrnitvi tekom petih let. Cenj. dopise prosim na uprava lista pod “Obrt“. 545 Želim vzeti v najem pro-dajalnico v kakem industrijskem ali drugem prometnem kraju, da bi bil uspeh gotov. Prosim za cenj. nasvete pod »Jugoslovan* na upravo lista. ' ,.......... 394 Krojaški in čevljarski stroji so dospel. Sukanec, črn in bel, najboljše znamke »Vgriga*, se dobi na debelo pri Jos. Petelincu, v Ljubljani, Sv. Petra nasip 7. 546 Popravila ur in zlatnine sprejme F. Čuden Sin, Ljubljana, nasproti glavne pošte. 59i Dopisovanje in ženitne ponudbe Slamnike čisti in beli I. jugoslov. tovarna za kemično čiščenje jos. Reich, Ljubljana Poljanska c. 4. Podružnica Šelenburgova ul. 4. ‘210 Mlada gosplca ši želi korespondirati v svrho razvedrila z mladim inteligentnim Jugoslovanom, (visokošoltc ali uradnik), ne nad 30 let starim, blagega in veselega značaja. Izključeni niso tudi Hrvati, ker se želim bolje priučiti hrvaščine. Dopisi pod šifro »Biondina*, na uprav-ništvo lista. 435 Resna Zenitna ponudila Mlad, samostojen trgovec v inalem mestu na Spodnjem Štajerskem z dobro idočo trgovino mešanega blaga se želi poročiti z gospico ali vdovo brez otrok v starosti do 25 let. Prednost imajo one, ki imajo potrebno trgovsko izobrazbo in primerno premoženje. Diskrecija /a-jumčeno. Obširneje ponudbe š sliko ki se pod častno besedo vrne, prosim do 5. majnika t. 1. na upravništvo »Jugoslavije* pod .Trgovina1. RAZPIS. Pri mestnemu užitninskemu zakupo je izpraznjenih več prejemniških, pregledniških in pazniških mest. gg;j Prošnje za ta mesta je vlagati do 30. t. m. pri podpisanem ravnateljstvu. Ravnateljstvo mestnega užltninskega zakupa Dunajska cesta štev. 29. Brzojavne droge 5z borovega, smrekovega, h' jovega in mecesnovega lesa, 6—13 cm dolge, 14—20 cm na tenkem koncu, kupi v večji množini Gllirin naPrava za lesno impregni- \1UIUU IVU ICJCl o, r3I)ie v Hočah p. Mariboru. Pisemski papir najfinejše vrste priporoča 102 Marija Tičar, Ljubljana Naj večja izbira umetniških razglednic e Opozarjamo na brošuro: S „Kod naj se potegne pravična meja med Jugoslavijo in lialijo?“ Spisal prof. F. Seidl. Z enim zemljevidom. Založil odsek za zasedeno ozemlje. ~rr:~Cena. 1 krono, rrzr: Dobiva se po knjigarnah, v upravništvih »Jugoslavije* v Ljubljani, Celju, Mariboru, Ptuju in Novem mestu. Častna izjava. Podpisana Marija Orač zasebnica v Slov. Bistrici izjavljam. da ni nobenega vzroka o gospodu Ivanu Ba-brosch, strojevodji v Slov. Bistrici, radi njegovega družinskega življenja kaj žaljivega govoriti ter obžalujem odkritosrčno, če sem jaz kaj takega govorila in se zahvaljujem gospodu Ivanu Ba-brosch, da je odstopil od zasebne obtožbe. Slov. Bistrica, 23 /4. 1919. Marija Orač. Baterije in vžigalnike vseh vrst zopet v zalogi pri Ignac Vok, Ljubljana Sodna ulica 7. K. Linhart, urar Marija Terezija c, 7. Veika zaloga zlatih, srebrnih inniklastih ur kakor Omega, Schaffhausen, stenske ure z nihalom po najnižji ceni. Popravila se sprejemajo vsaki čas in se solidno izvrše 990 Karbid v vsaki množini dobavlja Breznik & Fritsch trgovina z železnino, Ljubljana, Sv. Petra cesta 17 od l. 5. t. 1. dalje se nahaja trgovina^ na Francovem nabrežju št. l, poleg trgovine I. C Mayer pri frančiškanskem mostu. 991 Otvoritev. P. n. občinstvu naznanjam, da sem otvorita slovensko gostilno v Kočevju pri „Hiris“. Postregla bom vedno z najbo’jširn vinom in izbornimi jedili. Priporočam se p n občinstvu za < bilen obisk zagotavljajoč najsolidnejšo postrežbo pod skrbnim vodstvom. 928 3—1 Nežika Recelj, gostilničarka. Steznike (moderce) iu vsa v to stroko spadajoča dela izdeluje po životu* meri in priporoča cenj.dafiuam tu in na deželi Ana Hutter Ljubljana, Dunajska c. 6./II. Popravila se prijazno sprejemajo. Cene zmerne. Postrežba točna. 890 Čebelni vosek snhe satine In odpadke sveč kupuje po najvišji dnevni ceni J. KOPflC, svečar Ljubljana, Celovška c. 90. Fran Kraar Celje. Zaloga galanterijskega, norimber-škega in modnega blaga ter kranjskih izdelkov. 950 Na debelo in drobno. GARJE srbečico, _ hraste, lišaje, uniči pri človeku in živini mazilo zoper srbečico. Brez duha in ne maže perila. 1 lonček za eno osebo 4 K. Po pošti 5 K poštnine prosto. Prodaja in razpošilja lekarna Trnk6czy v Ijukr-Ijani, zraven rotovža. Pristna ljutomerska vina, stara in nova, se točijo v gostilni Ja škarpi“ Razpošiljajo se tudi po železnici nad 56 litrov. Cene zmerne, blago prvovrstno ! Za obilen obisk in naročila se priporoča JOSIP BOŽIČ vinski trgovec in gostilničar Breg—Celje. Sprejmemo spretne kolporterje (prodajalno) za dnevnik »Jugoslavijo". Zaslužek lej} in stalert. Upravništvo „Jugosiavije“. Alfonz Breznik učitelj »Glasbene Matice* b edini strok, dežel, sodišč« Ljnbljana, Kongresni trg št. lA (nasproti nunske cerkve) Največja in najsposobneji* v tvrdka in izposojevalnic 3 klavirjev, pianinov fai Iiitf' ■•menijev. Velikanska zalog« vseh glasbenih inširumen»»; strun in muzikalij. 10 favna dražba toplokrvnih plemenskih kobil iz kobilarre v Račjem bo dne 28. aprila 1.1. ob 10. uri dopoldne v žrebčarni na Selu pri Ljubljani. Dražbe se smejo udeležiti le priznani rejci i* okr. glavarstev Krško, Novomesto in Črnomelj. 1 v kazati se morajo s potidiiom županstva. 994 Oddefek za kmetijstvo deželne vlade V Ljubljani, dne 25. aprila 1919. Načelnik: Prelat Kalan, 1.1 staro in novo, slivovko, rum itd. nudim po najnižjih cenah. Kupujem suhe gobe, dobre vreče in želod. M. Rant, Kranj. asra IVAN JAX in sin, Ljubljana, Dunajska cesta St. Šivalni stroji in stroj* :: za pletenje. :: Izborna konstrukcija in elegant*3 izvršitev iz tovarne v Linču. Ustanovljena leta 1887. — Vezenj® poučuje brezplačno. Pisalni stroji Adler. Kolesa iz prvih tovart" Diirrkopp, - Styria, - Wafieura4 Ceniki zastonj in Franko. tete- TTT TT7 -« U JLnd' JEL. Preporučam svoje bogato skladište jestivih i stolnih ulja. Primam i obaV-ljam naručoe na najkulantniju poslugti za sve zemlje SHS. 9*9 3_i ANTUN BUNČUGA, 7,7,7»$ Rijeka (Jugoslavensko primorje). U Ritnice Vsako količino žarnic s 25, 32, 50, 100, 200 in 300 svečami ter nape" tostjo od 110 voKov kupuje JSS Bradsks munjara, Karlovac (Uniatsko). Glavnica: 200,000.000 kron. Rezerve okrog 150,000.000 kron. Podružnica kreditnega zavoda za trgovino In obrt v Ljubljani Prešernova ulica 50 v lastnem poslopju. Prodaja in nakup vrednostnih papirjev; borzna naročila; sprejem in oskrba depotov z vestno revizijo žrebalnih efektov; samoshrambe (Safe-Deposits) pod lastnim zaklepom strank; krediti in predujmi vsake vrste; inkaso in eskont-menic; nakazila in izplačila na vsa mesta tu- in inozemstva; potovalna kreditna pisma; sprejem denarnih vlog na knjižice in tekoči račun, itd. 663 1