SLOVENSKI VESTNIK CELOVEC SREDA 2. SEPT. 1992 Letnik XLVI. Štev. 35 (2670) Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Cena: 8 šil. 40 tolarjev P. b. b. 5:1 - SAK vodi že s 4 točkami prednosti! Pet tekem, pet zmag! Kdo bo ustavil nogometaše Slovenskega atletskega kluba? To se sprašujejo ljubitelji nogometa po novi prepričljivi zmagi slovenskih nogometašev pretekli petek proti Wietersdorfu. SAK je dal kar pet zadetkov in tako vodi s štirimi točkami prednosti pred drugouvrščenim ATSV Wolfsberg, ki že v prihodnjem kolu gosti SAK. Tekma bo v soboto popoldne, trener dr. Ramšak pa je že napovedal, da bo SAK tudi v Wolfsbergu igral na zmago! Vestnikov hit 1992 v čudovito Opatijo! Uredništvo Slovenskega vestnika svoje naročnike, bralce in vse prijatelje lista tudi letos vabi na že tradicionalni „Vestnikov hit“. Cilj letošnjega izleta je Opatija v Kvarnerskem zalivu na Hrvaškem, čas izleta pa od 9. do 11. oktobra. Naš priljubljen hit organiziramo - kot že v preteklih dveh letih - v sodelovanju s turistično agencijo Sommeregger iz Celovca, posebno ugodna pa je cena: tridnevno potovanje (prevoz z avtobusom, 2 polpenziona v izbranem hotelu, gala večerja, poldnevni izlet z ladjo v Rabac itd.) stane samo 1200,- šilingov za osebo! Prijavite se čimprej na uredništvu Slovenskega vestnika na telefonsko številko (0463) 51-43-00 (Milka Kokot, Urška Brumnik). Zadnji rok za prijavo je 18. september! Po Londonski konferenci nekaj več upanja na mir? Dejansko spoštovanje sprejetih obveznosti vseh vpletenih strani bo resnični preskusni kamen za londonsko konferenco o nekdanji Jugoslaviji. Sprejete so bile „specifične odločitve“, ki vzbujajo konkretnejše upanje, da bo končno le prišlo do rešitve krize. Odprtih vprašanj je veliko, toda v Londonu so bili nedvomno storjeni pomembni koraki naprej, in to morda tudi zahvaljujoč dejstvu, da je bila glavnim krivcem za nasilje — to je Srbiji - zagroženo tudi s „popolno izolacijo“. Scenarij je precej drugačen kot prej: intervencija OZN bo razširjena, da bi na ta način zaščitili humanitarne konvoje, opazovalci OZN bodo prišli na meje BiH in morda celo tudi v vse vojaške enote, ki se spopadajo na tleh BiH. Od vpletenih strani je prišla obveza, da bodo spopadi prenehali, da se bodo koncentracijska taborišča zaprla, da do „etničnega čiščenja“ ne bo več prihajalo, že v nekaj dneh pa naj bi prišlo tudi do obnove pogajanj o BiH. Vse te obveznosti so zapisane v petih konferenčnih dokumentih, velja pa omeniti tudi specifično obvezo vodje Srbov v Bosni in Hercegovini Karadžiča, ki je dejal, da bo v nekaj dneh predal vse težko orožje pod nadzor OZN, zaprl koncentracijska taborišča in izpustil vse zapornike. Prvi odmevi na Londonsko konferenco so previdni, a v glavnem dokaj ugodni. V Evropski skupnosti ocenjujejo, da so odločitve konference korak naprej od dosedanjih, vendar čudeža ne gre pričakovati. Britanski premier Major in sekretar Svetovne orgnaizacije Butros Gali sta na tiskovni konferenci po koncu zasedanja poudarila, da je bila konferenca uspešna, saj so sprte strani sprejele številna načela, na podlagi katerih bodo potekala pogajanja za mir. „Zdaj se ni več mogoče opirati na dobro voljo vseh strani, temveč je potreben pritisk“, je dejal Major. Gali je dodal, da je bil v Londonu storjen pomemben korak in da je potrebno ohranjali dosežen zagon. (Daljena2. strani) Haider na Koroškem vse bolj izoliran! Predsednik svobodnjaške stranke dr. Jörg Haider je na Koroškem vse bolj izoliran. To potrjuje tudi nedavna izjava šefa koroške ljudske stranke in deželnega glavarja dr. Christofa Zematta, ki je nedvoumno poudaril, da po deželnozborskih volitvah pod nobenimi pogoji ne bi glasoval za Haiderja za deželnega glavarja. Zernatto je v razgovoru za ORF tudi povedal, da se ne strinja s stališčem socialdemokratske stranke, da bi moral postati deželni glavar glavni kandidat stranke, kije pri volitvah dosegla največ glasov. Za predsednika ljudske stranke je cilj pri prihodnjih deželnozborskih volitvah, ki bodo verjetno jeseni 1993, doseči okoli 25 odstotkov glasov. Po zadnjih anketah bi pri sedanjih deželnozborskih volitvah zmagala socialdemokratska stranka z nad 40 odstotki pred Haiderjevo FPÖ (okrog 35 %) in ljudsko stranko (nekaj nad 20%). V Ljubljani odprli sejem „Vino 1992“ S krajšo slovesnostji so v ponedeljek na Gospodarskem razstavišču v Lju-blajni odprli 38. mednarodni sejem „Vino 1992“. Sejem je odprl minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Jože Protner, ki je opozoril, da bo trgatev letos zaradi sušnega vremena prej kot prejšnja leta. Na žalost pa je huda suša že sedaj izničila dobre obete za nadpovprečen vinski letnik, ki so ga napovedovali dober nastavek, zgodnje cvetenje in dobra oplodnja. Suša bo negativno vplivala na količino in kakovost letošnjega letnika. Na letošnjem 38. vinskem sejmu sodeluje 467 razstavljalcev iz 20 držav. Pliberk vabi na 599.jomtak! S tradicionalnim načetjem sodčka piva (letos se bo ceremonije polega deželnega glavarja Zernatta, njegovega namestnika Ambrozyja ter pliberškega župana Grilca (slika) udeležil tudi minister za zdravstvo dr. Michael Aussenvinkler), bodo v soboto, 5. septembra, slavnostno odprli 599. Pliberški „jormak“. Več o najstarejšem sejmu na spodnjem Koroškem na 6./7. strani. EL in kisle kumarice Poletni čas kislih kumaric, tako označujejo novinarji čas, ko je politika na dopustu, tudi na Koroškem skrbi za svoje cvetke. To je tudi čas bolj ali manj riti nase. Predsednik EL Andrej Wakounig torej zahteva razgovore o spremembi zakona o narodnostnih skupinah. Poudarja, da je zakon v bistvenih točkah protiustaven. To prav gotovo drži, od sprejetja zakona o narodnostnih skupinah sta to obe osrednji organizaciji vedno spet poudarjali. Toda v zadnjih dveh letih se je v tem vprašanju marsikaj spremenilo. Uspešna pritožba na ustavno sodišče v zadevi javne dvojezične šole v Celovcu, ki jo je sprožila ZSO, je postavila pod vprašaj tudi ustavnost zakona o narodnostnih skupinah. Odločitev neodvisnega upravnega senata za Koroško pomembnih politikov, ki s svojimi izjavami skušajo opozo- v zadevi, ki jo je sprožil Popotnik, je treba videti ravno v luči, da je s tem neodvisni senat hotel preprečiti morebitni postopek pri ustavnem sodišču. S tem se je potrdila koncepcija ZSO, ki se je odločila za pot do ustavnega sodišča. Kar se tiče razgovorov glede spremembe zakona o narodnostnih skupinah, pa bi Wakounig lahko vedel, da je sosvet za slovensko narodno skupnost že pred več kot pol leta ustanovil delovno skupino, ki pripravlja predlog za spremembo zakona o narodnostnih skupinah. V delovni skupini sodelujejo predstavniki vseh političnih strank in organizacij. Delovna skupnost narodnosti v SPÖ je v tej zadevi že prispevala pisne podlage in predloge. Kot rečeno, čas kislih kumaric je tudi čas neob-veščenih in tistih, ki se hočejo za vsako ceno, pa naj bo ta še tako majhna, profilirati. -an Bo begunski val Evropo prisilil k vojaškemu posegu? Dr. Anton Bebler, profesor na fakulteti za politične vede Univerze v Ljubljani, je slovenski vodilni strkovnjak za vojaško-poli-tična vprašanja. Kot znanstvenik se že dolga leta ukvarja z vprašanji razorožitve. Ob menjavi vlade v letošnji pomladi je bil obravnavan kot alternativa obrambnemu ministru Janezu Janši. V teh dneh prevzema novo funkcijo kot veleposlanik Slovenije pri sedežu Združenih narodov v Ženevi. Ob začetku pogovora je poudaril, da njegovih pogledov ne bi smeli pojmovati za uradna stališča slovenskega zunanjega ministrstva. Z dr. Beblerjem seje pogovarjal Igor Schellander Pripravljali politične atentate? Notranja dogajanja so v Sloveniji pretekli teden bila živahna. Politično javnost sta zaposlila predvsem dva dogodka; vrnitev Vinka Levstika, hotelirja iz italijanske Gorice, nekdanjega domobranca in domnevnega vojnega zločinca ter pripor Zmaga Jelinčiča, predsednika Slovenske nacionalne stranke. Med dogodke, ki bodo imeli dolgoročnejše učinke, pa sodi tudi srečanje predsednika vlade Janeza Drnovška z ljubljanskim nadškofom in metropolitom dr. Alojzijem Šuštarjem. Kako verjetna je vojaška intervencija v Bosni in Hercegovini? To je odvisno od tega, kaj razumemo z izrazom vojaška intervencija. Vključitev oboroženih obrambnih sil, vključno mirovnih enot, je eno, uporaba oboroženih sil z borbenim ali napadalnim namenom pa je povsem nekaj drugega. Ce govorimo o uresničitvi političnih ciljev z vojsko, je intervencija v Bosni in Hercegovini že dejstvo, odkar so na področju bivše Jugoslavije mirovne enote OZN. Končno je tudi to vojaška intervencija, intervencija posebne vrste. V tem času pa je seveda govor bolj o vojni intervenciji. V središču zahodnoevropskih medijskih razglabljanj so ugibanja o tem, ali naj bi intervenirali Evropska skupnost, Evropska unija, NATO ali Američani... Odločitev , kdo naj bi bil morebitni udeleženec v taki vojaški intervenciji, je odvisna od tega, ali obstaja enotnost o njenih ciljih in o načinu izvedbe. Doslej se je največ razpravljalo o vojaški intervenciji, katere cilj je zavarovanje dostavljanja humanitarne pomoči, zagotavljanje varnosti beguncev in civilnega prebivalstva, ki je v nemogočem položaju, in zaščita mirovnih sil OZN. To bi bila torej vojaška intervencija z obrambnim in humanitarnim značajem. Na tej točki obstaja relativen konsenz med posameznimi silami, ki so za tako intervencijo pripravljene in usposobljene, od tu dalje pa so mnenja močno nasprotujoča. Za primer: v prašanju, ali uporabiti težko ali lahko orožje, ali - če bi hoteli zavarovati Sarajevo - naj napadejo srbsko artelerijo in srbske položaje ali ne. Različna mnenja obstajajo predvsem med tistimi, ki si vojaško intervencijo samo želijo, in tistimi zahodnimi silami, ki so dovolj močne in sposobne tako intervencijo tudi izpeljati. Te se bolj nagibajo k omejeni vojaški opciji, kakršno sem opisal že prej. Toda taka omejena intervencija seveda še dolgo ne bo končala prelivanja krvi. Prinese lahko samo lajšanje trpljenja prizadetega civilnega prebivalstva, in še to samo v nekaterih področjih Bosne in Hercegovine. Kakšne motive vidite pri tistih državah, ki si intervencijo želijo? Nobena od držav, ki pridejo v poštev za intervencijo, ni tako zelo zainteresirana za ta teritorij, da bi bila zanj pripravljena žrtvovati človeška življenja. Zahodnoevropske države so v prvi vrsti zainteresirane za preprečitev nadaljnjega naraščanja mase beguncev in da se vojni konflikt ne bi razširil na sosednje države. Bojijo se konfliktov, socialnih in političnih napetosti, če begunski tok ne bo zaustavljen. Pripravljenost za humanitarno pomoč obstaja, toda begunski eksodus je treba zaustaviti, ustvariti je treba pogoje in možnosti, da bi bili begunci zavarovani in preskrbljeni na svojem ozemlju, v svoji deželi. To bi bil eden izmed ciljev omejene vojaške operacije. Soglasje zanjo bi bilo doseženo. Pred letom dni sem v napovedi naračunal, da bo več kot dva milijona beguncev iz Jugoslavije sprožilo daljnosežne ukrepe evropskih držav, tja do vojaške intervencije. In sedaj je število beguncev že skoraj dva milijona. V Evropski skupnosti obstajajo k tej temi različna stališča. Imajo Nemci posebne interese za zapuščino Jugoslavije, kot to trdi (ne samo) Beograd? Nemški interesi so v resnici nekaj manjši kot jih oznanja Beograd. Obstaja tudi mnenje, da se je zgodba o t. im. četrtem rajhu porodila v Parizu in ne v Beogradu. Glede na skromne nemške investicije v gospodarstvo, udeležbe in pičlo zunanjetrgovinsko menjavo nekdanji jugoslovanski prostor za Nemčijo ni prioriteten. Kakšni scenariji obstajajo v primeru vojaške intervencije? Več jih je. Že sama vojaška prisotnost v okviru omejene operacije lahko sproži eskalacijo. Za primer: srbska stran bi lahko na take vojaške sile, ki bi bile poslane za zaščito mirovnih sil OZN, odgovorila z napadom. Te bi morale po vojaški logiki iz zraka ali s kopnega odgovoriti z napadom na srbske artelerijske položaje in ostrostrelska gnezda. Nasprotna stran bi napad spet vrnila. Vse to bi sprožilo verižno reakcijo, ki bi vodila v stalne vojaške konflikte, v vojno. Slovenski časopisi so že objavili cilje zračnega napada. Res že obstajajo takšni načrti? Nedvomno. Toda preden pride do tega, je treba prestopiti še nekaj stopnic na eskala-cijski lestvici. Je Srbe sploh mogoče zaustaviti? Pogosto se pojavljajo dvomi, ali Beograd še ima pod kontrolo vojaške enote in razne paravojaške zveze. Nekatere stvari bi vsekakor lahko zaustavili. Beograd ima še vedno kontrolo nad vojnim letalstvom, nad logistično podporo, redarsko kontrolo itd. Tudi dobava orožja in preskrba vojske prihaja iz Srbije. Da beograjsko vodstvo armade nima pod kontrolo, je čisto navadna laž, res pa je, da ne more kontrolirati paravojaških formacij. Toda okrog dvajset vojaških letal generala Mladiča v Banjaluki brez centralne logistike in radarske kontrole skoraj ne more poleteti in napadati ciljev. To državljansko vojno ste nekoč primerjali s Ciprom. Bi bila rešitev „nacionalne“ razmejitvene cone? Ta primerjava se nanaša na Hrvaško in večinsko s Srbi zasedena vojna področja. V Bosni in Hercegovini pa Srbi vodijo vojno z masivno podporo njihove „matice“, kar spominja na zgodovinsko paralelo s Ciprom. Toda sicer Bosno s svojimi tremi narodi težko s kom primerjamo. Čisto geografsko pa bi bila vzpostavitev razmejitvenih, con za posamezne narode izredno težko izvedljiva. Tudi če bi uspelo končati to vojno, bo še dolgo kot del vsakdanjika trajalo nasilje in nestabilnost. Hvala za pogovori Precej političnih ugibanj pa je sprožila tudi aretacija predsednika Slovenske nacionalne stranke Zmaga Jelinčiča, ki je znan po svojih ekstremističnih stališčih do Neslovencev. Njegov pripor naj bi bi bil povezan z obsežno akcijo policije, ki skuša odkriti storilce in vzroke podtikanja bomb in nekaterih drugih kaznivih dejanj v Ljubljani, Kranju in Mariboru. Jelinčiča so najprej priprli v Ljubljani, po njegovi izpustitvi pa so ga na zahtevo mariborskega preiskovalnega sodnika privedli v Maribor in po nekaj urah tudi tam izpustili. Zaradi omenjenih dogajanj je kongres Slovenske nacionalne stranke v Kočevju potekal brez predsednika, sam Jelinčič pa je izjavil, da gre za politične razloge tovrstnih napadov nanj. Slovenska vlada se je minuli teden ukvarjala z vrsto perečih vprašanj. V zvezi s katastrofalno sušo je sprejela nekatere ukrepe, ki so zaenkrat naravnani predvsem v zagotavljanje krme, ustvarjanje možnosti za odkup živine, odpis davka od katastrskega dohodka, odlog plačila dajatev pokojninskemu skladu in plačila nekaterih posojil. Gospodarski del vlade se je (Nadaljevanje s 1. strani) Predstavniki Bosne in Hercegovine so zadržani in poudarjajo, da bi sporazum utegnil prinesti spremembo, da pa pod vodstvom podpredsednika Hermana Rigelnika 26. avgusta mudil v Mariboru, ki sodi med najbolj gospodarsko problematična območja, o čemer pričajo tudi napovedani jesenski delavski nemiri. Pogovori so pokazali, da vlada ne namerava več reševati posameznih podjetij, ki si morajo pomagati predvsem sama in to z iskanjem novih trgov in povečanjem produktivnosti. Vlada pripravlja zakon o obveznem poravnavanju dolgov in terjatev, kar bo seveda pripeljalo do stečaja najslabših. Minuli teden so se nadaljevala tudi pogajanja med vlado in sindikati o izhodiščnih plačah za državno upravo in javni sektor. Ker že med samimi sindikati ni prišlo do usklajenega predloga, tudi celotna pogajanja niso bila uspešna in je vlada zato sama določila izhodiščne plače v višini 20.138 oziroma 21.547 tolarjev. Spodbudnejša novica z gospodarskega področja pa je sporočilo Zavoda za statistiko, da je bila avgustovska rast cen le 1,4 odstotka, pri čemer pa imajo zaslugo tudi dejansko zamrznjene cene nekaterih izdelkov in storitev. nobena rešitev ne bo možna, dokler se ne prenehajo spopadi, ki so se v zadnjih dneh spet zaostrili in terjali novih življenj. Avstrijski zunanji minister dr. Alois Mock ni preveč zadovoljen, saj meni, da Evropa tudi tokrat ni delovala hkrati in pravočasno. Nasprotnega mnenja je madžarski zunanji minister Jesensky, ki pravi, da obstajajo ugodna znamenja, da bo londonska konferenca pomenila premik v pozitivni smeri. Nizozemski zunanji minister Van den Broeck pa je izjavil, da mora biti mednarodna skupnost pripravljena na uporabo sile za končanje spopadov, če mirovna pogajanja ne bodo uspešna. Predsednik Evropske komisije Delors je mnenja, da pomenijo sprejeti sklepi nesporen napredek v primerjavi s prejšnjimi diplomatskimi akcijami, vendar dvomi v uspeh za dosego miru v Bosni in Hercegovini. Politični razgovori se bodo še ta teden nadaljevali v Ženevi. Letalonosilka Saratoga, natovorjena s 40 letali, že nekaj tednov pluje po Jadranu, kjer naj bi na čelu šeste ameriške flote nadzarovala embargo proti Srbiji in Črni gori. Nekaj več upanja... ,, Avstrija-Evropa: stari predsodki -nove strukture Poziv Slovenske prosvetne zveze Oddelek za izobraževanje odraslih pri ministrstvu za kulturo na Dunaju je letos razpisal projekt z motom ./Avstrija - Evropa. Stari predsodki - nove strukture (Österreich - Europa. Alte Vorurteile - Neue Strukturen)". Podoben projekt, s katerim je finansiralo razne medkulturne in večkulturne prireditve in v glavnem akcije, ki so preučevale vprašanje sožitja, je mnistrstvo razpisalo že lani. Subvencije v programu tega projekta so prejela v glavnem vsa tista slovenska kulturna društva, ki so v tej smeri izvedla smiselne programe. Tudi pri letošnji akciji ministrstva gre za vprašanje sožitja s konkretnim poudarkom na preučevanju vsesplošne problematike v zvezi z odnosi Avstrija - Evropa. Možnosti , da se slovenska kulturna društva vključijo v to akcijo, so zelo velike. Vprašanja sožitja so neposredno prisotna v kulturnem življenju koroških Slovencev in v odnosih do sosednjih dežel v prostoru Alpe-Jadran. Vsem slovenskim društvom priporočamo, da se te ugodne ponudbe poslu-žijo in se s konkretnimi projekti vključijo v razpisano akcijo. Izkušnje iz lanskega leta kažejo, da je ministrstvo med drugim podprlo gledališke produkcije, izvedbe literarnih večerov, otroških prireditev, razstav, seminarjev idr. Nekaj praktičnih napotkov za vključitev v letošnjo akcijo: 1. Priporočamo slovenske jezikovne tečaje za začetnike in za interesente s pomanjkljivo jezikovno izobrazbo. Ponekod je precej povpraševanja s strani nemško govorečih, pa tudi takih, ki slovenščino slabo obvladajo. Poizvedujmo in zbirajmo interesente. Morda društva najdejo tudi primernega učitelja, vsekakor pa bo SPZ pri tem rada pomagala. Finansiranje jezikovnih tečajev pa je vezano tudi na obravnavo kulture, politike idr. dežele, katere jezik se želimo učiti. Praktično to pomeni, da je treba slovenskim jezikov- nim tečajem dodati še predavanja o kulturi, literaturi idr. v Sloveniji. 2. Društva, ki sodelujejo z nemško govorečimi kulturnimi skupinami in/ali s skupinami iz Slovenije, Italije itd. lahko izvedejo (informacijske) prireditve, srečanja idr. o vprašanjih kulture, okolja, o novih političnih razmerah (v vzhodni Evropi, Sloveniji) itd. Realizacija verjetno ne bo težka, saj ima skoraj vsako slovensko prosvetno društvo prijateljske vezi s podobnimi društvi (predvsem) v Sloveniji, s slovenskimi kulturnimi društvi v Italiji, v Porabju, morda na Južnem Tirolskem itd. 3. Leto 1993 bo leto narodnostnih manjšin. V ta vsebinski okvir je mogoče vključiti srečanja in kulturne prireditve (bodisi s Slovenijo, bodisi med manjšinami v Avstriji ali zunaj nje). 4. Pri načrtovanju akcij je treba poudariti predvsem njen izobraževalni in inovativni značaj. Temu ministrstvo posveča posebno pomembnost. Možnost ža pridobitev podpore bodo imele vse tiste prireditve, ki bodo izvedene med oktobrom 1992 in junijem 1993. SPZ je vsem društvom razposlala formularje za prošnje, ki jih je treba poslati kulturnemu ministrstvu na Dunaju najpozneje do 15. septembra. Ne zamudite te priložnosti in se z dobrimi predlogi ustvarjalno vključite v realizacijo projekta! Če želite, vam SPZ pri tem rada pomaga. 17.srečanje narodnostnih skupnosti 92 bo v Vidmu! Delovna skupnost narodnostnih skupnosti sosednjih dežel ho svoje letošnje 17. srečanje organizirala v sosednji Furlaniji. Potekalo bo od 9. do 11. oktobra v kongresni dvorani v Vidmu, glavna tema pa se glasi: Vloga nepriznanih nacij pri oblikovanju Evrope narodov: izkušnje in načrti 'preko meja'. Pokroviteljstvo nad srečanjem sta prevzela kulturni oddelek pri Videmski pokrajini in avtonomna dežela Furlanija-Julijska krajina, koordinator pa je dr. Franci Zwitter st. Srečanja se bodo udeležili zastopniki narodnostnih skupnosti iz Avstrije, Italije, Slovenije, Hrvaške in Madžarske. Franc Wutti z ženo Mojco. Jožef pa je dejal, da to nič ne de, bo že počakal. A od česa bo tako dolgo živel? Bo pa drva cepil. Pa so le ugotovili, da se spozna na orgle, pa je po Ljubljani popravljal in uglaševal orgle po gosposkih hišah. Takrat se je zaobljubil, da bo zidal kapelico, če mu bo zahteva uspela. In uspelo mu je.“ Jožef je bil rojen 1. 1824, umrl pa 1889. Franca Wuttija bolijo krivice, ki se godijo slovenščini. Ne razume, kako je mogoče, da so za ravnateljico dvojezične šole postavili žensko, ki je že vedno „Zilja mora živeti!“ Franc Wutti, 64-letni kmet na Doleh pri Brdu, na robu jezikovnega območja, se ne da. Še pred vojno je tam okrog komajda kdo govoril nemško, zdaj pa je že zelo malo otrok, ki bi od doma znali kaj po naše. In ta naš ljubljeni jezik in naša kultura povzročata srčno bolečino razgledanemu in duhovno živahnemu možu. Razgovor pri njem je bil poln spominov. Na Doleh je bilo nekdaj aktivno izobraževalno društvo, pelo se je in igralo, na Brdu pa so imeli Marijino družbo. Danes tam ni več organiziranega prosvetnega življenja, le ob žegna-nju pod lipo še pojo slovensko. V farožu so imeli igre, še se spominja „Mlinarja in njegove hčere.“ „Ponekod so slovenske pesmi že ponemčili, to pa se sliši tako, da bi najraje ušel. Pri nas pravijo, da je to tradicija, če se poje slovensko, no, vsaj to.“ Jezi ga, da nihče ne pomisli vsaj na korist, ki jo imaš od slovenščine: „Od tu do Vladivostoka se lahko sporazumeš po naše. Zadnjič so bili pri meni profesorji, ki so imeli simpozij o Majarju Ziljskem, med njimi je bila Rusinja Čurina, pa sva se vse pogovorila. Z nemščino ne prideš tako daleč,“ je prepričan. Rad pripoveduje anekdote o Francu Grafenauerju, ki je bil njegov ded. Med ljudmi je bil sila priljubljen. Kadar je Grafenauer šel na Dunaj v parlament, je vedela vsa dolina. Če Društvo slovenskih pisateljev bo letos že sedmič podelilo mednarodno literarno nagrado Vilenica. Podeljena bo med dogajanjem Vilenica ’92, ki bo od 10. do 13. septembra 1992 v Lipici pri Sežani in v drugih krajih. Dosedanje nagrade: Vilenica '86—italijanski pisatelj Ful-vio Tomizza, Vilenica ’87 -avstrijski pisatelj Peter Handke, Vilenica ’88 - madžarski pisatelj Peter Esterhazy, Vilenica ’89-češki pesnik Jan Skačel, Vilenica ’90 - litovski pesnik Tomas Venclova, Vilenica ’91 - poljski pesnik Zbig-niew Herbert. se je zamudil, je vlak čakal na postaji. Ko ga le ni bilo, je pač odpeljal. Pa vlakovodja zagleda Grafenauerja, ki je z veliko ruto mahal na cesti. Vlak je zadenjski zapeljal nazaj na postajo, pa je bila zadeva rešena. Ko se je Grafenauer vračal, je na Bistrici vlakovodjo in kurjača povabil na pijačo; včasih niso bili tako natančni z voznim redom. Doma pa je poslanca na postaji čakal ves pevski zbor. Kaj so hoteli, pevci so počakali, da so lahko zapeli v pozdrav. „A moj praded Jožef Grafenauer, je bil se hujši. V Sto-ckenboiu se je izučil za izdelovalca orgel, tam se je tudi naučil pisati nemško. Tod naokrog so bila posestva last nekega grofa iz Gorice. Jožef pa je ugotovil, da bi grofu morala plačati odškodnino cesarska hiša, ne pa on sam. Šel je v Ljubljano, tam je bil visoki uradnik z Gorič, Ma-čedlov, k njemu je šel, da bi mu stvar uredil. Ta se je hotel izmuzniti, češ da je taka stvar zelo zamudna; grofje so namreč dali navodilo, da je treba take sitneže odsloviti. Tudi letošnja Vilenica želi obdržati najvišji intelektualni in umetniški nivo tega mednarodno uveljavljenega kulturnega dogodka, ki se ga bo udeležilo približno sto najuglednejših pesnikov, pisateljev, esejistov iz petnajstih držav Srednje Evrope in gostov iz Zahodne Evrope in ZDA. V posebni publikaciji Vilenica ’92 bodo v izvirnikih in prevodih objavljeni literarni prispevki trideset sodelujočih na dveh srednjeevropskih literarnih večerih in literarni matineji. nasprotovala vsemu slovenskemu v občini. Ljudje so postali malodušni, kdo pa se bo sam tožaril. Pritisk je stalen, vendar tak, da ga nimaš kje zagrabiti. Če ne dobijo služb, pravijo, ker si manj sposoben, pa dokaži obratno. Leta 38 ali 39 so Nemci prvič začeli s prosvetnim delovanjem. Po vojni pa je šlo s slovenščino rapidno navzdol. Ljudi je bilo strah, niso se hoteli opredeljevati. Če je kdo hotel kaj postaviti na noge, je naletel na odpor: „Kaj pa boš, šest let smo se tepli, dovolj imamo.“ Vse je zamrlo, razen žegna. Bogoslužje je bilo še do sedemdesetih let slovensko. Ljudje se niso znali nemško spovedati. Zdaj se pa nemščina v cerkvi razširja kot kakšna goba, ki požira vse drugo. Največji osip je bil po napadu na dvojezične table, ljudje so se kar poskrili. Pa tudi po letu 1955, po podpisu državne pogodbe, ko je pritisk postal zelo hud. Do takrat so se še malo bali, da jim pritisk ne bi mednarodno škodoval. „Tako so nas tlačili, da ni čuda, da so ljudje klonili. Treba bi bilo več radijskih in televizijskih oddaj, več slovenščine v javnosti. Kdor je govoril nemško, je bil privilegiran. To je bil sistem za ponemčevanje.“ Kaj pa misli o današnjem položaju? Franz Wutti razvoja ne vidi rožnato. Tole s samostojno Slovenijo ga skrbi. „Zdaj bodo pa Slovenci postali podložniki Nemcev in nič ne bo s samo-sotjnostjo. Tako se bo godilo kot pri nas.“ Na Koroškem tudi politične organizacije ne morejo storiti kaj dosti: „Krivi niso Slovenci, kriv je večinski narod. Najbolj pa ponemče-valna šola.“ Franc Wutti in žena Mojca imata 12 vnukov, samih fantov. Kakor povsod, tudi oni skoraj ne govorijo več slovensko. To ga boli. „Ampak eden je zadnjič recitiral pesem po slovensko, tako lepo je povedal, kot bi nikoli ne govoril drugače. Ta bo znal slovensko.“ V njegovih očeh je zasijalo upanje. Sonja Wakounig Nagrada Vilenica ’92 PANORAMA Nach unserem Gespräch mit der Klubobfrau des grünen Parlamentsklubs Madieine Petrovič (SV 27192) bringen wir heute zum selben Thema ein Interview mit der außenpolitischen Sprecherin des Klubs, Marijana Grandič. Die Fragen stellte unser Mitarbeiter Igor Schellander. Die Grünen und die EG Sie sagen Nein zur EG, ohne wenn und aber. Wieso? Ich sage Nein zu EG, weil sich jetzt noch viel klarer gezeigt hat, daß sich die EG, wie sie jetzt nach den Maastrichter Verträgen im Enste-hen ist, unmöglich mit den grünen Grundideen in Einklang zu bringen ist. Am besten sehe ich das am Beispiel des Umganges mit Flüchtlingen und Zuwanderern. Das ist ein Abschirmen eines Teiles Europas mit der Strategie, einem anderen Teil Europas scharfe Zähne zeigen und die Illusion aufrecht zu erhalten, „ihr müßt euch anstrengen, vielleicht gehört ihr dann einmal dazu.“ Die Slowenen beispielsweise glauben daran. Man hört in Ljubljana: „Wir würden es ja schnell schaffen, in die EG aufgenommen zu werden, nur leider haben wir nun das Problem mit den Flüchtlingen aus Bosnien...“ So weit geht die Illusion. Bei den Ungarn und anderen Nachbarstaaten ist es ähnlich. Die Europäische Idee und Bewegung erscheint nach Ansicht anderer Grüner positiv, und man sollte mit Anspruch auf Veränderungen eingreifen, nicht abseits stehen bleiben. Diese Jein, die Vorstellung vom strukturellen Eingreifen und der teilweisen Verwirklichung einer grünen Europa vision - ist das nicht ein Wiederspruch zu Ihrem Nein? Das ist eher simple taktik, um aus dieser komischen Situation herauszukommen, wo man nämlich nicht weiß: sind die Grünen nun dafür oder dagegen... Es wird jetzt natürlich ein Forderungskatalog gemacht werden. Das ist kein nationaler Forderungskatalog, der wäre dann ja auch nicht grün. Wir können nicht sagen „Für Österreich das beste rausholen, und hinter uns die Sintflut“, das wäre egoistisch und unsolidarisch gegenüber den anderen. Ich hoffe, daß wir Grünen uns da wohl deutlich unterscheiden werden von den nationalistischen denkenden Anti-EG-lern. Ich betrachte mich nicht als anti-international oder antieuropäisch, sondern als Gegnerin dieser EG. Weil nämlich deren Konzept nicht stimmt, weil ein Umdenken nicht in Ansätzen vorhanden ist. Oie Seite für unsere deutschsprachigen Leser/innen Strassburg: Großausstellung im Jahr 2000 mit europäischer Thematik Forderungskataloge an die Regierung und das Stellen von Bedingungen in Bezug auf die EG usw. sind Teil einer Utopie. Mein Nein zur EG ist wieder ein Teil des Gesamtkonzeptes. Und dieses ist sehr wohl eine grüne Internationale, in der u.a. grüne Vorstellungen zu einem gemeinsamen Europa formuliert werden. Bis das so weit ist, wird es aber sicher noch einige Jahre dauern. Wir arbeiten daran. Das Nein zu Maastricht und der EG ist ein Schritt in diese Richtung, ein Teil des Ganzen. Und wenn’s nicht beim Nein bleibt? Weil wir uns in eine Situation hineinmanövriert haben. Ich will diese EG nicht verteufeln, es geht mir um eine konsistente Argumentation. Ich kann Nein zur EG sagen, aber als Grüne sehr wohl damit leben, wenn Österreich trotzdem zur EG kommt, weil es für mich immer dieselben Gründe sein, warum ich sie kritisiere, gegen sie bin und sie zu ändern versuche. In Österreich wurde der überwiegende Teil der Brain-Kapazität in die eindimensionale Sicht und Aufarbeitung der EG-Frage konzentriert. Es geht nur um die Frage „Beitritt und Auswirkun- Mag. Marijana Grandits außen- und entwicklungspolitische Sprecherin der Grünen Parlamentsfraktion. gen“. Hätte man zumindest einen Teil davon in die Erforschung von Alternativen investiert, wäre einiges anders. Dann würde man auch nicht die Grünen so sehr in den Mittelpunkt stellen. So aber heißt’s: ihr seid dagegen, also legt eure anderslautenden Konzepte vor. Das können zehn NR-Abgeordnete wohl kaum leisten. Nun haben die aber auch keine gleichlautende Meinung zum Thema. Die Medien konstatieren nun nach deutschem Vorbild den Konflikt zwischen Fundis und Realos. Das ist für mich ein reines Machtspiel. Wenn man diese Konstellation hernimmt, die in einer Frage Realos sind, in einer anderen Frage Fundis. Das Fundi-Realo-Konflikt-muster kann also keine gute und richtige. Einschätzung sein. Es geht um Machpositionen innerhalb der Grünen, die genauso umstritten, ersehnt und umkämpft sowie von der Sicht der Basis verhaßt sind, wie in anderen Parteien. Leider Gottes ist alles informell ausgerichtet - Hierarchien und Machtpositionen treten bei uns nicht so klar hervor -, daher sind die Kämpfe stellvertretend, sie werden über Themen ausgetragen. Nach der Jubiläumsausstellung „Hemma von Gurk“, die 1988 von der Kirche Kärntens allein und nahezu ohne Mittel der öffentlichen schichtlichen Durchblick auf zwei Millionen seit dem Beginn unserer Zeitrechnung bieten, das Thema Europa mit seinen historischen Be- Hand veranstaltet wurde und Ziehungen zu Österreich und mit rund 100.000 Besuchern Kärnten verknüpfen und am künftigen Landesausstellun- Beispiel Kärnten als Schnittgen den Weg bereitete, soll punkt vieler Völker, Wege, zusätzlich zur - seit 1990 be- Religionen und Kulturen gro-stehenden - volkskundlichen ße Linien der Geschichte und Dauer-Ausstellung und zu ihre Nachwirkung dokumen-periodischen Sonderausstel- deren. Auch die evangelische lungen im Jahre 2000 wieder Kirche, so Bischof Dr. Egon eine große Ausstellung auf Kepellari, werde eingeladen, einer Fläche von fast 2000 im Rahmen der Ausstellung Guadratmeter stattfinden, ihre Geschichte darzustellen. diesmal unterstützt durch den Bund, das Land Kärnten und durch private Sponsoren. Das Thema „2000 Jahre Wege Europas durch Kärnten“ wird einen geistes-, kultur-, religions- und sozialge- Die Straßburg geht in ihrer ältesten Substanz auf die Entstehungszeit des romantischen Gurker Doms zurück und war 600 Jahre lang Residenzburg der Gurker Bischöfe. Diözese Gurk/Krka: Personalveränderungen Mit Wirksamkeit vom 1. September kam es in der Diözese Gurk/Krka zu personellen Veränderungen. Die wichtigsten: Mag. Dr. Josef Marketz wird neuer Direktor der Slowenischen Abteilung des Seelsorgenamtes in Klagenfurt (für 5 Jahre) und Aushilfsseelsorger im Südkärntner Raum. P. Dietrich Stockhausen (Maria Saal) übernimmt im Bischöflichen Seminar „Marian-um“ in Tanzenberg die Funktion des Spirituales. Ferner betraute der Bischof Pfarrer Simon Wutte von Schwabegg/ Žvabek mit der Pfarrseelsorge in Neuhaus/Suha. Für die Pfarren St. Jakob i. R./Šentjakob v Rožu, Ledenitzen/Ledenice und St. Niklas/Na Dravi wurde Neupriester Mag'. Slavko Thaler zum Kaplan, im Dekanat Völkermarkt/Velikovec Josef Valeško zusätzlich zum Provisor von Gorentschach/ Gorenče bestellt. Im Dekanat Villach-Land/Beljak-dežela übernimmt Mag. Peter Olip (St. Leonhard/Siebenbrünn)/ Sentlenart pri Sedmih studencih) zusätzlich die Leitung der Pfarre Fürnitz/Brnca. Prof.Jo-seph Ropitz, Diözesankantor, ist zugleich ständiger Aushilfsseelsorger für die Pfarren Fürnitz/Brnca, St. Stefan/Finken-stein/Šentštefan pri Maloščah und Latschach/Loče. Als Pastoralassistentin wurde per 1. September Dorica Lepuschitz für St. Stefan/Fin-kenstein/Šentštefan pri Maloščah und Latschach/Loče bestellt. „Nationale Homogenisierung“ „Der Krieg wurde in den Köpfen der Menschen schon vorbereitet, als noch keine Bomben explodierten,“ meint in einem Gespräch mit dem Slovenski vestnik der Vorsitzende des Zentralverbandes slowenischer Organisationen in Kärnten und Historiker Dr. Marjan Sturm. Sturm führt als eine der Ursachen die nationale Homogenisierung in fast allen ehemaligen jugoslawischen Republiken an. „Miloševič trat die nationalistische Lawine mit seiner Kampagne gegen die Albaner los, die darin mündete, daß die jugoslawische Verfassung einseitig von Serbien gebrochen und das Autonomiestatut in Kosovo und in der Vojvodina aufgehoben wurden. Der Westen hat das damals stillschweigend zur Kenntnis genommen. Tudjmans Weg an die Spitze Kroatiens führte ebenso über die nationale Hegemonisierung des Kroatischen Volkes. Aber auch in Bosnien wurde eine nationale Homogenisierung vorbereitet. Alija Izbet- begovič schrieb 1983 ein Buch, worin er sich für die Gründung eines muslemi-schen Staates aussprach,“ meint Sturm im SV-Gespräch über die Ursachen des blutigen Zerfalls Jugoslawiens. „Diese Konstellation mußte zu kriegerischen Auseinandersetzungen führen, wobei der Westen hiebei eine nicht ruhmreiche Rolle spielte. Amerika unterstützte anfangs die territoriale Integrität Jugoslawiens und glaubte in der serbischen Politik Miloševič einen Garanten hie-für. Ein Teil Europas unterstützte die nationale Selbstbestimmung Sloweniens und Kroatiens, wobei nur Slowenien alle Voraussetzungen hiefür erfüllte. Die Durchsetzungen des Selbstbestimmungsrechtes in Kroatien mußte aufgrund der vorherrschenden ethnopolitischen Polarisierung zum Konflikt führen. Ebenso mußte die planlose Anerkennung Bosniens zum Krieg führen.“ Sturm kommt im Gespräch mit dem SV zum Schluß, daß die nationale Homogenisierung im ehemaligen Jugoslawien die Voraussetzung für die kriegerischen Auseinandersetzungen schuf. Das Zusammenleben kann im ausgehenden 20. Jahrhundert nur mehr auf der Ebene der Menschenrechte geregelt werden, und zwar Menschenrechten, die für das menschliche Individuum, unabhängig von der nationalen Zugehörigkeit gelten“, betont abschließend Dr. Marjan Sturm. Dr. Marjan Sturm: „Der Krieg wurde in den Köpfen der Menschen schon vorbereitet, als noch keine Bomben explodierten!“ Slovenski vestnik čestita! gospodu Hanzeju Serajniku v Šentpetru za osebni praznik; gospodu Albertu Piskerniku v Selah na Borovnici za 60. obletnico življenja; gospe Rozaliji Nachbar v Pliberku za god; gospe Bernardi Dovjak v Železni Kapli za osebni življenjski praznik; gospe Mariji Potočnik v Trabesinjah pri Kotmari vasi za god; gospe Mariji Pečnik za osebni življenjski praznik; gospe Marjani Mautz v Selah za 30. rojstni dan; gospodični Moniki Karničar za osebni praznik; gospe Angeli Gosar iz Sela za 80. rojstni dan; gospodu Ignacu Sibečniku v Ravnah na Koroškem za osebni praznik; gospe Milki Čapelnik v Libučah za dvojni življenjski praznik; zakoncema Francu in Mojci Wutti iz Dol pri Šmohorju za 40. obletnico poroke. Če bi ob življenskem jubileju radi s čestitkami razveselili Vaše naj dražje, prijatelje ali znance, nas pokličete po telefonu, številka 0463/514300-50, vsak ponedeljek od 8.30 do 10. ure. Čestitke ob-ljavljamo brezplačno! Iščem delo na Koroškem Po poklicu sem medicinska sestra. Sprejmem vsako zaposlitev. Tel. (03) 06144 25 35 KOMENTAR „Sosed v stiski“! Akcija „Sosed v stiski“, ki jo organizirajo avstrijski Caritas, Rdeči križ in ORF za pomoč prebivalcem Bosne in Hercegovine oz. beguncem iz te republike, bo potekala še naprej. Doslej so Avstrijci darovali za 1335 tovornjakov živil, oblek, medicinskih in drugih potrebščin. Pomagajte tudi Vi in darujte na konto 70000-7 pri celovški BAWAG. Položnice prejmete pri Vaši banki. Hvala lepa! Srečanje “večjezičnežev* pri Cingelcu na Trati V soboto je društvo KUKO - Kulture v kontaktu vabilo na družabno srečanje v Kulturni dom pri Cingelcu. Ob okusnem prigrizku in odlični glasbni naj bi se srečali vsi tisti, ki jim je znanje jezikov pomembno in ki se izobražujejo na raznih tečajih. Namen je bil dober, čisti izkupiček je bil namenjen za pomoč Bosni in Hercegovini, tudi glasba Sunny Orchestra je bila odlična, prireditev pa žal ni dosegla svojega cilja. Verjetno je marsikoga prestrašila visoka vstopnina (200,- šilingov), pa čeprav v dobrodelne namene. Pa kakšen plakat bi Spomenik Podjetje Agens za kulturni management sporoča, da nameravajo na rojstni dan Franceta Prešerna 3. decembra letos postaviti doprsni kip tega velikega pesnika, kopijo originala iz leta 1865 F. K. Zajca v bronu, v neposredni bližini njegove rojstne hiše. ZADRUGA Šentjakob v R. isce vajenca/ko in za ZADRUGO Informacije: tel. 04253 2211, gospod Kropiunik JAVNA DVOJEZIČNA LJUDSKA ŠOLA 24 9020 Celovec Ebentaler Str. 24 VPISOVANJE v vse razrede Javne dvojezične ljudske šole za šolsko leto 1992/93 14. septembra 1992 ob 9. uri Možne so tudi prijave za sledeče predmete: • italijanščina • zborovsko petje • instrumentalna glasba • gledališka igra • telovadba V neposredni bližini šole, v Mladinskem domu, je varstvo. Podrobnejše informacije posreduje vodstvo šole. Uradne ure v počitnicah: 9., 10. in 11. septembra od 9. do 11. ure. Tel.: 537/411 Vodstvo Javne dvojezične ljudske šole 24 Lipainhrast Svobodnjaki poslanci v avstrijskem parlamentu dr. Haider, Dolinschek in mag. Haupt so naslovili na zveznega kanclerja Vranitzkega parlamentarno vprašanje v zadevi podpor, ki jo menda dobivajo nekateri koroški Slovenci iz Slovenije. Haider in njegovi kolegi s parlamentarnim vprašanjem skušajo diskreditirati predvsem ZSO in od Vranitzkega hočejo vedeti, koliko podpor je le ta dobila s strani avstrijske države. Vranitzky je poslancem odgovoril, da je ZSO v smislu zakona organizacija, ki je upravičeno deležna državnih podpor. Po prof. Dolinarju in mag. Pippu se je zdaj še Haider obregnil ob podporo, ki so jo nekateri dobili s strani Republike Slovenije. Niti Dolinar niti Pipp nista omenila tiste podpore, ki so jih prejeli nekateri, ki so bodisi vidni člani NSKS ali vsaj blizu NSKS. Tako kot Pipp tudi Haider skuša diskreditirati predvsem ZSO. Čudna aliansa ali pa začetek novega političnega tabora med koroškimi Slovenci, svobodnjaškega? Vsekakor s strani Pippa še dolgo nismo vec slišali kaj kritičnega na račun Haiderja. Lipa in hrast torej še rasteta vzajemno. tudi ne bil škodil, morda bi bilo tako le več obiska. Pa še nekaj: glasba, čeprav dobra, a zelo glasna, gre na račun konverzacije. In marikdo je prišel zato, da bi se enostavno lahko nekoliko pogovarjal z znanci, ki jih je spoznal na jezikovnih tečajih. Celotna prireditev je sicer zelo dobra zamisel, ki pa bi jo bilo treba izvesti nekoliko bolj profesionalno. S. W. Dr. Tomi Partl član UEFA! Predstojnik boroveljskega sodišča in predsednik Športnega društva Šentjanž v Rožu dr. Tomi Partl je pred dnevi bil poklican v pomembno funkcijo evropske nogometne zveze UEFA. ki ima svoj sedež v Bernu v Švici. Na predlog avstrijske nogometne zveze (OFB) je bil imenovan za člana kontrolnega odbora tega vseevropskega gremija. 45-letni dr. Tomi Partl je poleg svojega funkcionarskega dela za šentjanško športno društvo še blagajnik pri koroški nogometni zvezi ter preglednik računov pri avstrijski nogometni zvezi. Uredništvo Slovenskega vestnika želi dr. Partlu uspešno delo v novi odgovorni funkciji im mu čestita. SIRITE SLOVENSKI VESTNIK Franz Brandt iz Pliberka je samouk in od leta 1982 redni član Umetniškega društva za Koroško. Personalne spremembe v krški škofiji S 1. septembrom bo v krški škofiji prišlo do raznih personalnih sprememb, ki bodo med drugim vplivale tudi na cerkveno življenje v dvojezičnih župnijah. Novi vodja slovenskega oddelka Dušnopastirskega urada v Celovcu bo mag. dr. Jožef Marketz, pater Dietrich Stockhausen (Gospa Sveta) pa bo v škofijskem seminišču Marianum na Ple-šivcu prevzel funkcijo spiri-tuala. Župniku Simonu Wutteju v Žvabeku je bilo dodatno zaupano farno dušno pastirstvo na Suhi, za župniji Šentjakob v Rožu, Lednice in Na Dravi je bil za kaplana imenovan novomašnik mag. Slavko Thaler, v dekaniji Velikovec pa Jože Valeško dodatno za provizorja v Gorenčah. V dekaniji Beljak-dežela bo mag. Peter Olip (Šentle-nart pri Sedmih studencih) prevzel dodatno vodstvo župnije Brnca, prof. Jože Ropitz pa je bi hkrati imenovan za stalnega pomožnega dušnega pastirja za župnije Brnca, Šteben pri Maloščah in Loče. Za pastoralnega asistenta pa je bila s 1. septembrom nastavljena Dorica Lepu-schitz za Šteben pri Maloščah in Loče. Stolnega dekana Vogla pa je škof imenoval za odgovornega za vizitacijstvo v škofiji. V Svečah 12. slikarski teden Od nedelje, 30. avgusta, se bo v Svečah spet slika dalje. To vsakoletno srečanje slikarjev je že dolgo priznano kot eno najbolj atraktivnih na koroški likovni sceni. Prosvetno društvo „Kočna“, ki je inicia- tor in izvajalec tega tedna, se iz leta v leto bolj zavzema za čimbolj pestro ustvarjanje, za živahen obisk in za stik med umetniki in občinstvom. Letos v Svečah ustvarja sedem slikark in slikarjev: Megi Pepeu in Jasna Merku iz Trsta, Milan Butina iz Ljubljane, Jože Kumer iz Dolenjskih Toplic, Franz Brandl iz Pliberka, Simon Veratschnig iz Celovca in Ljupčo Deskoski iz Bistrice v Rožu. Bleiburg lädt zum 599. Wiesenmarkt Das Marktreferat der Stadtgemeinde Bleiburg/-Pliberk lädt ab kommenden Samstag, dem 5. September 1992 zum diesjährigen 599. Blieburger Wiesenmarkt ein. Der drei Tage dauernde Markt ist das größte und älteste Volksfest des Kärntner Unterlandes, welches Jahr für Jahr Zehntausende von Besuchern aus ganz Kärnten, aber auch aus dem benachbarten Slowenien und der Steiermark anzieht. Die Eröffnung des diesjährigen Wiesenmarktes werden am Samstag, dem 5. September um 15 Uhr der Bleiburger Bürgermeister Mag. Raimund Grilc, Landeshauptmann Dr. Christof Zernatto und Gesundheitsminister Dr. Michael Aus-serwinkler in Form des traditionellen Bieranstiches vornehmen. Zuvor (ab 14 Uhr) erfolgt der Festzug der Marktfreyung und Auszug mit Gschirr und Gscherr zur Marktwiese sowie der historische Freyungsakt und die Marktverkündigung durch den Marktreferenten. Am Abend ist ein großes Feuerwerk geplant. Auf dem rund 40.000 Quadratmeter großen Marktgelände werden rund 300 Aussteller verschiedenste Waren feilbieten, aber auch für ein abwechslungsreiches Unterhaltungsprogramm ist gesorgt. Auch der örtliche slowenische Kulturverein „Edinost“ hat ein eigenes Festzelt aufgestellt und lädt mit einem bunten U nterhaltungsprogramm zum Besuch ein. Am Montag ab 11.30 Uhr ist die beliebte Sendung „Autofahrer unterwegs“ auch erstmals zu Gast und wird die Zuhörer in ganz Österreich und darüber-hinaus über den Wiesenmarkt und weitere Attraktionen der Stadtgemeinde Bleiburg/Pliberk informieren. Pa še to... Ljubljana bo 1994.1 praznovala 850-letnico Mesto Ljubljana bo v letu 1994 praznovalo 850-letnico prve omembe svojega imena. Zgodovinski viri navajajo, da je najstarejši zapis imena Ljubljane ohranjen v listini, s katero je plemeniti Henrik „de Trimian“ predal neko posest samostanu v Reichersbergu ob reki Inn. Listina žal ni datirana, tako da je mogoče le po uglednih osebnostih tistega časa določiti, da je bila napisana v letu 1144. Od 5. do 7. septembra na travniku 599. Pliberški „jormak“ za mlado in staro! Priprave za najstarejše ljudsko slavje južnih predelov Koroške, za pliberški sejem na travniku, gredo h koncu. V soboto, 5. avgusta, se bo s povorko skozi mesto namreč začel že 599. „Pliberški jormak“, kot ga imenujejo domačini. Tudi letos se je k sodelovanju prijavilo nad 300 raz-stavljalcev, ki bodo ponujali raznovrstno robo, od sladkarij do blaga, od gostinskih uslug do vrtiljakov in gugalnic. Tudi letos pričakujejo velik obisk, h kateremu naj bi seveda pripomoglo tudi zabavišče z več kot 20 šotori, ki so postavljeni na 40.000 kva- dratnih metrov veliki površini. Na letošnjem pliberškem jormaku se bodo z bogatim izborom blaga spet predstavila tudi slovenska gospodarska in trgovska podjetja. V dneh pliberškega sejma pa bodo obiskovalci iz bližnje okolice ter drugih predelov Koroške in Slovenije imeli seveda tudi možnost ugodnega nakupa v pliberških trgovinah, vabljivo ponudbo pa so pripravila tudi gostinska podjetja. Že v prejšnjih letih je bil obisk sejma množičen, morda pa bo letošnji sejem privabil celo toliko gostov, da se bodo po sejmu lahko pohvalili s številom 50 tisoč obiskovalcev. Pliberk - prijazno mesto za kupovanje SPORED za soboto, dne 5. septembra 1992 10.00: Sv. maša na prostoru avtodroma fa. „Prechtl“ z duhovnikom razstavljalcev Josefom Franzlom. 14.00: Slavnostni sprevod s sejemskim znamenjem in odhod z vprego in spremstvom (zbirališče Grenzlandheim). 14.30: postavitev sejemskega znamenja in razglasitev sejma po sejemskem referentu, mestnem svetniku Štefanu Visotschnigu. 15.00: Simbolična otvoritev sejma na travniku z načetjem sodčka piva ob prisotnosti deželnega glavarja dr. Chri-stofa Zernatta, zveznega ministra dr. Michaela Ausser-winklerja in župana mestne občine Pliberk mag. Raimunda Grilca. 21.00: velik ognjemet v bližini sejemskega travnika Vaš partner za prevoze /V_ ALPETOUR SPEDITION - TRANSPORT-GES.M.B.H. ŠPEDICIJSKO-TRANSPORTNA DRUŽBA Z O.J. A-9150 Bleiburg/Pliberk, Lastenstraße 6 Postfach 15 Telefon (0 42 35) 22 60,22 61 - Telex 42-2156 S PODRUŽNICO MANNHAIM • opravlja mejno odpravo in carinjenje • uvaja kombiniran transport • nudi zanesljiv in hiter servis POSOJILNICA-BANK Pliberk Bančne vse vrste posle naložb urejamo menjava kvaliteno • hitro • tajno ugodna posojila Poslovalnice v Globasnici, Šmihelu in Žvabeku Bogat program v šotoru SPD „Edinost“ Slovensko prosvetno društvo „Edinost“ tudi letos ob jormaku vabi na bogat program v svoj šotor: Sobota, 5.9.1992 Godba na pihala Šmihel (popoldne) in ansambel Peter Pan; nedelja, 6.9.1992 ansambel CLASSIC Ponedeljek, 7.9.1992 „Podjunski muzikanti“ Prisrčno vabljeni! Das Bad. Die Heizung. Wir planen + bauen V TRENDU:_______ Kurilne naprave, ki varčujejo energijo KOMPLETNI SISTEM: Nova kopalnica po Vaših individualnih željah VAŠ STROKOVNJAK: WERNER FINDENIG 9125 Mittlern / Metlova Telefon (04232) 6222 Če iščete družabnost, obiščite gostilno in picerijo RÖSSLWIRT in naš šotor na travniku, kjer Vam nudimo dobro hrano in hitro postrežbo Zabaval Vas bo znani ansambel „DIE FIDELEN LAVANTALER“ Restavracija in picerija sta odprti od 11. do 24. ure iAr cobra Šmihel pri Pliberku Proizvodnja in prodaja najkvalitetnejših brusov Prodajamo v Avstriji in izvažamo na vse kontinente Od leta 1393 Pliberški sejem na travniku Največje in najstarejše ljudsko slavje južnih predelov Koroške od sobote, 5. septembra do ponedeljka, 7. septembra 1992 V soboto popoldne povorka na sejemski prostor z robo in rajo. V nedeljo množično srečanje sejemskih gostov z vseh strani, od blizu in Domači župan mag. Raimund Grilc bo načepil prvi sodček piva. daleč. Na sejmišču pester zabavni park in razstavišča. Zvečer velik ognjemet. Na sejmu živahna prosta zabava. V ponedeljek ob 11.30 uri prenos v živo oddaje “Autofahrer unterwegs“ a - ^ mA Am ilftkdrr , /siliMl | ” 1 J 1 *ry '«€*, L JBP HOTEL - RESTAVRACIJA BREZNIK PLIBERK-BLEIBURG Priporočamo našo izvrstno ^ Tujske sobe z vsem kuhinjo z komfortom njenimi specialitetami • Idealna hiša za Vaš zimski ali letni dopust Dragulj koroškega gostinstva PORTALBAU - STAHL-und ALU-KONSTRUKTIONEN MI/jAIxoIavJ L UDJL L J JLI/ KUNSTSCHLOSSERARBEITEN Silvo Kuschej ständig gerichtlich beeideter Sachverständiger JOHANN KURNIK SCHLOSSEREI Ges.m.b.H. 9150 BLEIBURG / PLIBERK, Telefon: (0 42 35) 21 63 A-9150 Bleiburg / Pliberk, Graben 7, Telefon 31 71 GOSTIŠČE Juenna ČEPIČE tel. (0 42 30) 271 PLESKARSTVO »BARVE »UREJANJE PROSTOROV MALEREI »FARBEN »RAUMAUSSTATTUNG Rudolf Bredschnčfder BLEIBURG/PLIBERK Dammwegl Tel.(0 42 35) 21 23 PLESKARSTVO «BARVE «AVTOLAKI «TAPETE «PODI«ZAVESE MALEREI»FARBEN»TAPETEN»BÖDEN »VORHÄNGE Lomschek Tihoja 2 (Šentlipš), 9141 Dobrla vas, Telefon (0 42 37) 22 46 se priporoča • popravljalnica • trgovina • nadomestni deli • vozila • električni šivalni stroji Konus, proizvodna in trgovska dejavnost, Pliberk Konus, Produktions- und Handelsgesellschaft, Bleiburg A-9150 PLIBERK /BLEIBURG Völkermarkter Straße 11 Telefon (0 42 35) 36 50 MODEDIRNDL ERIKA Bahnhofstraße 26 Pliberk/Bleiburg Tel. (042 35) 2132 Während des Wiesenmarktes durchgehend geöffnet Okna in vrata v trgovini KRIVOGRAD 9143 ŠMIHEL / ST. MICHAEL, telefon (0 42 35) 25 37 Razstavljamo na pliberškem jormaku Spet Gimnazija Ravne Morda je beseda spet v naslovu nekoliko odveč, dejstvo pa je, da je v minulem desetletju na Ravnah delovala združena srednja šola naravoslovno pedagoške in strojnokovinarske smeri z več kot 1300 učenci. Kljub temu se je ves čas vedelo, da šola kot gimnazija na nek način obstaja naprej in dijaki so še vedno hodili ali v gimnazijo ali v železarsko šolo. V šolskem letu 1991/92 pa se je ta sicer največja koroška srednja šola spet razdelila na prejšnji sestavini, torej na gimnazijo in srednjo strojno kovinarsko šolo. Razmišljanja ob blagoslovitvi nove kapele na Kredarici Včasih človek ne ve, zakaj nekaj stori, kar nekaj ga žene v to. Natančno tako se je meni zgodilo, da sem zaradi koncerta odlične bolgarske mezzosopranistke Malakove v ljubljanskih Križankah odložil svoj že prej načrtovani odhod v Julijce na sredo, 19. avgusta. Cilj mi je bil 2.225 m visoki Vernar, ki se strmo dviga nad Vodnikovo kočo na Velem polju. Nanj ni poti, opis pa pravi, da je to lažja plezarija druge težavnostne stopnje, zato sem ga že kar nekaj let imel v mislih. Mimogrede pa skočim še na Triglav, sem si mislil. Ker je bil moj planinski prijatelj, s katerim sva zadnja leta skupaj stala na marsikateri gori, sin Dušan, na strokovnem izopolnjevanju v tujini, sem se odpravil kar sam. Državna verifikacijska komisija je lani novembra ugotovila, da ravenska šola izpolujuje vse zahteve, zlasti tiste ■ za učiteljski zbor in opremo učilnic, v najvišji možni meri. Dijakov pa je bilo že tako veseskozi več, kot je določal razpis za sprejem v prejšnja „gimnazijska“ izobraževalna programa (za naravoslovje in učiteljišče), saj je vpis že nekaj let potekal na osnovi sprejemnih izpitov in se z nekdanjih 4 povečal na 7 oddelkov ali s 120 na 210 dijakov, kar je približno 19% vseh učencev, ki v koroških občinah v Sloveniji letno končajo osnovno šolo. Ker nobeni gimnaziji prevelik vpis ustrezno temu ne more zagotavljati enake kakovosti, so minuli meseci na Koroškem potekali zelo burno prav zaradi predloga, naj se gimnazija ustanovi tudi v Slovenj Gradcu. Temu sta odločno nasprotovali zlasti občina Ravne z gimnazijo vred in tako za zdaj vse ostaja pri starem - v skupno škodo. Druga značilnost iztekajočega se šolskega leta 1991/92, ki po šolskem koledarju traja do 31. avgusta, je, da so štiriletne srednje šole prvič po letu 1985 spet opravljale celotno maturo iz 4 ali 5 predmetov, ostale štiriletne srednje šole pa se jim bodo pridružile v šol. 1. 1994/95, ko bo v Sloveniji vpeljana „državna“ matura iz petih predmetov. Do leta 1995 obstaja torej v Sloveniji uradno le zaključni izpit, ki ga v štiriletnih srednjih šolah učenci praviloma opravljajo iz 4 predmetov. Tako so ga v drugi polovici junija opravljali tudi dijaki ravenske gimnazije in sicer iz slovenskega in prvega tujega jezika ter matematike, četrti predmet pa so lahko izbrali iz narovoslovnega ali družboslovnega oz. pedagoškega predmetnega področja. Gimnazijci naravoslovne smeri so bili na zaključnem izpitu kar 100% uspešni, četrina od njih celo z odliko. Nekoliko slabši Od 3. do 9. avgusta je bil 15. tabor mladih ribičev na Pragerskem - pri ribiški družini Slovenska Bistrica. Udeležili so se ga tudi mladi člani Podjunskega ribiškega kluba (Boris Krasnik, Kristijan Kraut in Samo Wakounig), spremljala pa sta jih še Franci Pegrin in Bernard Olip. Koroški ribiči so preživeli prijetne dni z mladinci iz cele Slovenije in si razen ribolova ogledali še tovarno aluminija Impol, ribo- so s 94% bili gimnazijci pedagoške smeri. Spomladi se je od ravenske gimnazije poslovil njen dolgoletni ravnatelj prof. Tone Golčer, ki je s kratko prekinitvijo, ko je bila ravnateljica prof. Erna Kožarjeva, to šolo vodil vse od leta 1962, skupaj kakšnih štiriindvajset let. Takrat je ravnateljstvo prevzel od njenega ustanovitvenega ravnatelja (1945) dr. Franca Sušnika, znamenitega pedagoga in kulturnega ustvarjalca, ki ga še vedno občudujejo številni rodovi ravenskih gimnazijcev. Za novo ravnateljico Marjeto Borstnejevo je pričakovati, da se, bo kot njeni predhodniki, zavzemala tudi za tesno sodelovanje s celovško slovensko gimnazijo. Franček Lasbaher Kmalu cerkev v angleškem jeziku V Ljubljani bo septembra začela delovati podružnica Dunajske skupnostne cerkve (Vienna Cummunity Church), ki bo diplomatom, tujim poslovnežem in tudi zainteresiranim Slovencem skušala posredovati duhovne vrednote v angleškem jeziku. V tej cerkvi sodelujejo verniki vseh krščanskih ver, je v pogovoru za STA pojasnil njen predstavnik Ray Galvin. Novozelandski duhovnik in novinar, ki deluje na Dunaju, je pojasnil, da t.im. skupnostna cerkev deluje 37 let in ne dela razlik med katoliki, prezbiterijanci ali mormoni, na Dunaju pa v tej cerkvi sodeluje tudi nekaj vernikov pravoslavne veriozpo-vedi. „Gre za neodvisno cerkev vseh krščanskih ver. Prebivalci Dunaja, ki so zaposleni v agencijah Združenih narodov, osebja veleposlaništev, poslovni ljudje, glasbeniki in študenti, so jo toplo pozdravili,“ je povedal Galvin. gojnico na Frankolovem, vodno zajetje v zg. Bistrici, Ptujski grad ter mesto Ptuj. Zvečer pa smo večkrat gledali filme o ribolovu s tekmovalko, drst rib itd. Prišlo je tudi do tekmovanja v castingu in ribolovu s plovcem, na programu pa je bil tudi obširen kviz. Tako je minil lep teden,v katerem so se ribiči s Koroške naučili casting, ribolov s tekmovalko in seveda slovenska imena rib. Na Rudnem polju zagledam množico parkiranih avtomobilov, ki so se zvrstili skoraj do vrha gozdne ceste v smeri proti Vodnikovi koči. Od dveh planincev, ki ju dohitim, izvem -danes je na Kredalnici blagoslovitev nove kapele. To je torej tisto, zato toliko avtomobilov. Kake četrt ure pred Vodnikovo kočo, ko se pot, ki teče v pobočju Tosca, obrne proti Velemu polju, zagledam Triglav in nato Kredarico. Čeprav je do nje še dobri dve uri hoda, zagledam okoli koče vse črno ljudi. Ali je to mogoče? Ura je 11.20-od drugih planincev izvem, da se je maša začela ob 11 uri. Postojim in sem v mislih s tistimi, ki so zbrani na naši slovenski gori, na našem simbolu, z željo, da bo ponovno odprto tisto, kar je neki vandal 1. 1952 nasilno porušil. Prepričan sem bil, da je nadškof dr. Šuštar pri blagoslovitvi mislil, in z njim vsi tisoči na Kredarici (kar 5.000 jih je bilo, izvem kasneje), tudi na vse planince, ki so bili tisti dan v gorah, in na vse Slovence po vsem svetu. Tisti trenutek sem se dobesedno fizično počutil del te množice, ki je 700 m višje hotela poplačati dolg ne samo cerkvi, ampak tudi slovenski kulturi nasploh. Nekaj ur kasneje stojim na vrhu Vernarja - kako lep občutek, če prvič stojiš na nekem željenem vrhu, še posebno, če na njega ni poti in gledam globoko spodaj množico, ki se po ozki poti vrača s Kredarice proti Vodnikovi koči. Zaukam, nekaj planincev mi odgovori. Verjetno sem danes edini na tem vrhu, po poti sem moral paziti, da nisem pohodil triglavskih rož -očnic, toliko jih je tu gori. Splezam navzdol do Vodnikove koče - toliko ljudi pri tej koči še nisem videl. Nisem mogel v kočo, množica planincev, ki je še nekaj ur prej molila pred podobo triglavske Marije Snežne na Kredarici, je ta trenutek hlepela samo po enem -da se odžeja. Gledam vso to množico preznojenih, ožuljenih, utrujenih, toda srečnih ljudi z vseh koncev Slovenije in tujine ter - kot del njih - premišljujem: Ali je res prišla ta množica sem gor danes zaradi vere ali tudi zaradi česa drugega? Čeprav so nekateri zelo utrujeni - mnogi so na poti že od štirih zjutraj - potrpežljivo čakajo v vrsti pod kočo, da si napolnijo čutaro z bistro studenčnico, ki priteka izpod Bohinjskih vratc. Ne samo, da ne vidim namrgodenega obraza, šale švigajo sem in tja. Posebno mladi zbadajo drug drugega, razveseljivo veliko mladine je danes tu, tudi nekaj petletnih kratkohlačnikov teka sem in tja. Večeri se - množica se počasi redči. Do Rudnega polja je še tri ure. Ostale, ki si niso pravočasno preskrbeli prenočišča, skrbi, kje bodo danes spali? Vse je polno. “Poglej, kje smo bili“, pokaže možakar, ki sedi na skali pod mano, ženi in otrokom. Ozremo se na našega očaka, Triglav, od tod se prav lepo vidijo tri glave, tudi tretji vrh -Triglavska škrbina. Da, vsi so ponosni, da so stali na njegovem temenu, mnogi prvič. Upam, da jih vročina ni preveč zdelala in bodo še prišli. Naslednji dan se navsezgodaj še sam odpravim preko Planike na vrh, katerega že nekaj let nisem obiskal in nato na Kredarico. Najprej grem pogledat kapelico in naletim na pobudnika in najbolj zaslužnega moža, da kapelica danes stoji - na današnjega dovškega župnika, naslednika Jakoba Aljaža", Franca Urbanijo. Zahvalim se mu za vse delo in požrtvovalnost, ki ju je vložil v to ogromno delo in ga povprašam, če so bili tudi Korošci včeraj tu. Spomnil se je zakoncev Krivograd, ni pa vedel, da bi bil tu kdo od koroških časopisov. Novinarska žilica mi ne da miru in poprosim ga za nekaj pozdravnih besed za bralce Slov-neskega vestnika. Z veseljem mi ustreže in mi podari nekaj razglednic s kapelo Triglavske matere božje. Naroči še pozdrave za‘ svoje koroške znance. Ko se spuščam s Kredarice, se v najhujši vročini - danes je peta najvišja povprečna temperatura v tem stoletju v Sloveniji, povedo zvečer na televiziji - povzpenjajo na vrh nove in nove množice planincev, starih in mladih. Bodrim jih, da ni več daleč, da bodo skoraj na Kredarici. Da, ljudstvo s tako energijo je neuničljivo, tudi v planinah se kali in krepi narodov značaj. Lovro Sodja 15. tabor mladih ribičev na Pragerskem v Sloveniji 30 let Koroškega radia VESTNIKOVA KRIŽANKA Ustanove so pomemben del splošne zgodovine, še posebej tiste, ki jo s svojim delom nenehno soustvarjajo. Seveda si s tem pišejo tudi lastno zgodovino in prav je, da nanjo s kakšno okroglo obletnico tudi opozorijo. Letošnje leto je jubilejno tudi za Koroški radio v Slovenj Gradcu, ki svoji tridesetletnici namenja precej programske pozornosti. Ustrezen pomen mu je prisodila tudi občina z dodelitvijo občinske nagrade. Teh trideset let zaznamuje močan vsestranski razvoj slovenjegraške radijske postaje, ki se je poslušalcem - poznajo jo po zvočni napovedi iz koroške narodne pesmi Čej so tisti stezice - tako na Koroškem kot v precejšnjem delu preostale Slovenije močno prikupila, tako da spada med najbolj poslušane. Vse skupaj se je začelo v ozkem krogu navdušencev v letu 1962 z enourno nedeljsko oddajo, danes pa je to že kar velika ustanova z dvanajstimi zaposlenimi in z Adria dvakrat tedensko med Ljubljano in Splitom Adria Airways bo med 4. septembrom in 25. oktobrom dvakrat tedensko letala na progi Ljubljana-Split-Ljubljana. Hrvaško ministrstvo za promet in zveze je namreč začasno odobrilo polete slovenski letalski družbi. Za sedaj bo Adria letala samo dvakrat v tednu, v petek in nedeljo. Letalo bo ob 14. uri vzletelo z ljubljanskega letališča. Iz Splita se bo vračalo ob 16.05. Letalo dash 7 s 46 sedeži bo na tej razdalji letelo uro in dvajset minut. Redna cena Ljubljana-Split je 190 ameriških dolarjev. V hrvaškem predsedništvu Adrie so zadovoljni zaradi ponovnih poletov. Prizadevajo si, da bi jeseni večkrat poleteli proti Splitu, pridobiti pa želijo tudi nove linije, zlasti proti Dubrovniku. 22. avgusta zvečer se je vrnilo s popravila v Kanadi tudi drugo letalo dash 7, ki je bilo poškodovano v lanskoletni vojni v Sloveniji, so sporočili z Adrie Airways. Pol milijona šilingov iz „Noči za Dubrovnik“! Dobrodelni koncert pod geslom „Noč za Dubrovnik“, ki ga je priredil koroški Rotary Club v mestni hiši v Celovcu, je bil uspešen: poletna noč s kvalitetnim kulturnim in umetniškim sporedom je izkazala čisti izkupiček skoraj pol milijona šilingov, ki bo namenjen obnovi v vojni poškodovanih zgradb ter spomenikov Dubrovnika. več kot 40 zunanjimi sodelavci, ki vsi skupaj zmorejo tudi po 11 ur vsakodnevnega sporeda. Slišnost je bila v prvih letih z oddajnikom na podstrešju občinske stavbe omejena le na samo mesto, danes pa preko oddajnika na Plešivcu zajema več kot polovico Slovenije in tudi naselja vsaj še po vsej Podjuni in deloma Rožu. Že ves čas svojega obstoja slovenjegraški radio programsko pokriva tudi občini Dravograd in Ravne (Radlje imajo svojega), kot koroški radio pa uradno deluje od leta 1988. Spored je vsa leta pester in glede na že poudarjeno priljubljenost med poslušalstvom dovolj zanimiv tako rekoč za vsak okus. Govorne oddaje so v prvih letih prinašale pregled tedenskega političnega, gospodarskega in seveda kulturnega življenja, danes pa se to dogaja vsakodnevno. Mladinske oddaje so nudile tudi veliko športa in zlasti glasbe, ki zdaj glede na več kot deseturno oddajanje prevladuje. Posebno skrb so namenjali izobraževalnim oddajam, zlasti kmetijskim in zdravstvenim, pa tudi najrazličnejšim predavanjem. Zelo privlačni so postali neposredni, torej živi prenosi športnih dogajanj. Pomembne so bile in so seveda še okrogle mize o najrazličnejših vsebinskih sklopih, ki omogočajo tudi vključevanje poslušalcev. Vse to je izoblikovalo zdaj že zelo obsežen zvočni arhiv, v katerem je ohranjen glas velikega števila ljudi od Ksaverja Meška do Janeza Drnovška. Slovenjegraški radio si prizadeva spremljati tudi življenje in delo koroških Slovencev v Avstriji, za kar posebej z rednimi prispevki skrbi celovški dopisnik Lojze Kos. Razmeroma bogat programski prostor pa bi gotovo lahko omogočil še več sodelovanja z zamejskimi Slovenci. Prav je, da radio, kot izrecno zvočna ustanova, svoji zgodovini nameni tudi tiskano besedo. Za to so prvič z lično knjižico poskrbeli že ob dvajsetletnici, za letošnji jubilej pa so pripravili poseben spominski časopis s prispevki številnih nekdanjih in sedanjih sodelavcev. Nobene zgodovine pa ni brez ljudi, ki jo soustvarjajo. Naj omenim le nekaj urednikov, od nepoklicnih recimo prva dva - profesorja Toneta Turičnika in sebe, od poklicnih pa časnikarja in pisatelja Draga Vresnika, radijsko poročevalko Miro Valtl ter sedanja urednika Marka Vrečiča in Franja Murka. Pa še srečno za naslednjih trideset let! Franček Lasbaher ŠAHOVSKA RUBRIKA a b c d e f g h Šahovska naloga št. 103 Calvo - Haman/Montilla 1974 Tudi preigravanje končnic je lahko poučno in zabavno. V poziciji na diagramu je prav tak primer. Črni, ki je na potezi, ima ob raznobravnih lovcih prednost kmeta. Ali to prednost lahko v nadaljevanju uveljavi, je naloga reševalcev, ki se bodo ob analizi tudi seznanili z novimi elementi šahovske igre - končnice. Rešitev naloge št. 102 Samo z žrtvijo dame 1.. .Dgl+!! se črni lahko nadeja napadu na belega kralja, kije ostal sredi šahovnice. Po 2.Tgl: Tgl: -F 3.ke2 sledi še drugo presenečenje za belega, žrtev skakača 3...Sf4+! Sd4:+ V igro prihaja še drugi skakač 5.Ke3 Sf5+ 6.Ke2. Seveda ne umik kralja na e4 6. ke4? zaradi 6...Td4+ 7. Ke5 Lg7 mat! Črni se po 6.. .sd4+ z večnim šahom zadovolji z remijem! Križanka iz sredine Prva vodoravna beseda v križanki se ne začne v levem zg sredine, prava mesta. V križanko nesimetrično razporedite 19 črnih polj. t TuuuiaTiia uvüvua ▼ lui^auiu at ut ut n zgornjem kotu, zato se lotite reševanja iz i, kjer je nekaj številk že vpisanih na VODORAVNO: 1. morski sesalec iz reda plavutonožcev (dve besedi), 11. ime in priimek znamenite ruske baletne plesalke (1882-1931), 12. kreator, avtor, 13. krajša oblika imena Stanislava, 14. judovska verska ločina iz 1. ali 2. stoletja pred našim štetjem, ki je zagovarjala skupnost dobrin in strogo nravnost, 15. plovna reka ob vznožju Kavkaza, ki se izliva v Kaspijsko morje, 16. kratica za teniški klub, 17. vzdevek ladjarja Onassisa, 18. barva kože, polt, 20. okrajšava za konjsko silo, 22. beseda, naglašena z ostrivcem na zadnjem zlogu, 26. del mlatilnega stroja, ki se močno stresa, 27. grški otok v Kikladih, 28. skupina ovc, čreda. NAVPIČNO: 1. angleška nagovorna beseda za mlajše ljudi višjih stanov; mojster, učitelj, 2. kanadska provinca z glavnim mestom Toronto, 3. železarsko mesto na slovenskem Koroškem, 4. italijanska filmska igralka belgijskega rodu (Catherine), 5. starorimski naravoslovec (naša oblika pisave), 6. ledeni kristalčki na drevju pozimi, srež, inje, 7. okusnost jedi, 8. tepček, butec, 9. samec ovce, 10. krajši naziv za nacista, 12. del glave, 18. z bršljanom okrašena palica rimskega boga Bakha, 19. figura pri plesu četvorki, 20. bicikel, 21. povezana žitna steola, 23. črka grške abecede, 24. število z dvema ničlama, 25. antično ime italijanske reke Nere, pritoka Tibere. sestavil Jože Petelin SIRITE SLOVENSKI VESTNIK Obvestila 102. september 1992 SLOVENSKI VESTNIK Datum Kraj PRIREDITVE Prireditelj Petek, 4.9. 20.00 v občinski hiši v Selah Sestanek DS .Avstrijske narodnosti v SPÖ“ s pogovorom s Selani o njihovih željah, potrebah in pripombah DS „Avstrijske narodnosti v SPÖ“ Petek, 4.9. 20.00 pri Adamu v Svečah Koncert šmihelskega New Times Big Banda SPD „Kočna“ Sobota, 5.9. 10.00 v Mladinskem domu v Celovcu Občni zbor Društva slovenskih pisateljic/pisateljev, prevajalk/prevajalcev in publicistk/publicistov v Avstriji DSPPPA Sobota, 5.9. 15.00 na travniku v Pliberku Otvoritev 599. Pliberškega sejma na travniku z načetjem sodčka piva ob prisotnosti deželnega glavarja Zernatta, zveznega ministra Ausser-winklerja in Pliberškega župana Grilca. Mestna občina Pliberk Sobota, 5.9. 20.00 pri Adamu v Svečah Zaključna prireditev 12. slikarskega tedna SPD „Kočna“ Nedelja, 6.9. 10.00 pri Tišlarju v Šentjanžu Vaški praznik SPD Šentjanž v Rožu SPD Šentjanž Nedelja, 6.9. v Dobrovljah ob Baškem jezeru Mladina k besedi mladinski teden (do 11.9.) PUAK Nedelja, 13.9. 14.00 pod lipo vZahomcu Zahomški žegen - štehvanje, rej pod lipo, ples Zahomška mladina Nedelja, 13.9. 14.00 v farni dvorani v Šentjakobu Kulturna prireditev; nastopajo: MoPZ „Trta“ iz Žitare vasi, Tercet „Rož“ Društvo upokojencev Šentjakob RAZSTAVE CELOVEC - Evropska hiša - Nadvojvodinja Maria Anna in njen čas - (do 27.9. ) - Rudniški muzej - Kinkstraße 6, Kolumb ob Vrbskem jezeru (do 31.10. ) Deželni muzej - Trinkwasser (Pitna voda). Razstava muzeja za naravoslovje iz Münstra (do 30. 9.) Deželna galerija - Umetnost na Koroškem od 1820 do danes (do 6. 9.) PLIBERK - Galerija Werner Berg (vsak dan od 10. do 12. in od 14. do 16. ure). BOROVLJE - Puškarski muzej - (do 26. oktobra) MARIBOR - Pokrajinski muzej - Slovenska nacionalna razstava 1992 „Anton Martin Slomšek“ (do-28.11.) VELIKOVEC - Galerija v stolpu - Hiroshi Daikoku - slike, skulpture, objekti (do 18.9.) SEMISLAVČE - Galerija Rožek - Hugo Wulz - gobelin in slike, Objekti, Ij. šola Apriach (do 19. 9.) SVEČE -12. slikarski teden (od 30. 8. do 5. 9.) ■ M m W3§ j 8 Ur c X gia Ä2SL * * □ SPORED 12. slikarskega tedna v Svečah Do petka, 4. septembra Vam nudimo tečaj: Slikanje z oljem -popoldne (vodi akad. slikar Ljubčo Deskoski) Do četrtka, 3. septembra ponujamo: Delo z glino za otroke od 15.00 do 17.00 (vodi Rezi Kolter) Informacije in prijave na številko:!) 42 28/2373 Petek, 4. septembra 1992 ob 20. uri: Koncert šmihelskega New Times Big Band z novim programom, ki Vas bo prav gotovo navdušil! Kraj: gostilna Adam v Svečah Sobota, 5. septembra 1992 ob 20. uri: Zaključna prireditev: predstavitev slik Kraj: pri Adamu v Svečah možnost nakupa slik Magic Felix v Šentjanžu! Čarovnik Magic Felix (slika) je letošnja velika atrakcija za mlajše obiskovalce že tradicionalnega vaškega praznika v Šentjanžu v Rožu, ki ga prireja domače Slovensko prosvetno društvo v nedeljo, 6. spetembra, pri “Tišlarju“. Bogat spored z otroškimi igrami, s kegljanjem, srečo-lovom, petjem, z nastopom harmonikaša Martina se začne že ob 10. uri dopoldne, seveda pa je organizator praznika tudi poskrbel za dobro jed in osvežilno pijačo. Torej vsi Šentjanščani in sosedje od blizu in daleč v nedeljo na tradicionalni vaški praznik v Šentjanž v Rožu! Nadstrankarski časopis koroških Slovencev Uredništvo/Redaktion: Tarviser Straße 16, 9020 Celovec/Kla-genfurt, Avstrija, Telefon 0463/514300-30 do 34, teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071. Usmerjenost lista/Blattlinie: seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu. Glavni urednik/Chefredakteur: Ivan P. Lukan Izdajatelj in založnik/Herausgebcr und Verleger: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, Tarviser Straße 16, 9020 Celovec/-Klacenfurt, telefon 0463/514300, teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071. Tisk/Druck: Založniška in tiskarska družba z o.j. Drava, Tarviser Straße 16 , 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija, telefon 0463/50566, teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071. Oglasi/Anzeigen: Tarviser Straße 16, 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija, telefon 0463/514300-30 do 34 in 40, teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071. DRAGA ’92 XXVII. Študijski dnevi 4., 5. in 6. septembra 1992 Park Finžgerjevega doma, Opčine, Narodna ulica 89 Predavajo: prof. Gorazd Kocijančič: Apofatizem in politika; prof. Lojze Peterle: Kristjanovo politično tveganje; dr. Jože Pučnik: Od narodne identitete do državne osveščenosti; dr. Edvard Kovač: Slovensko krščanstvo med tradicijo in prihodnostjo; dr. Franc Rode: Da bi nam srca vnel za čast dežele. Srečanje bivših pregnancev ob 50-letnici izseljevanja Zveza slovenskih izseljencev obvešča, da bo imela v nedeljo, 27. septembra 1992 s pričetkom ob 14. uri v kulturnem domu na Radišah svoj redni občni zbor, ki bo, kakor v minulih letih, povezan z družabnim srečanjem bivših pregnancev. Našo prireditev bodo s svojim nastopom popestrili domači prosvetaši. Letos je minilo 50 let od nasilnega pregona koroških Slovencev. Zato se bomo tokrat spet zbrali v kraju, v katerega neposredni soseščini je bilo takrat žrelsko taborišče - prva postaja na križevem potu slovenskih izseljencev. Nekdanji pregnanci z družinami in prijatelji prisrčno vabljeni na Radiše, kjer se bomo skupno spominjali dogodkov pred petdesetimi leti! Zveza slovenskih izseljencev Vabilo na tradicionalni pohod Po poteh Županca, Gašperja in Lenarta, katerega prirejata SPD Zarja in Področni odbor Zveze koroških partizanov Železna Kapla. Pohod bo v nedeljo, dne 13. 9. 1992, ob 7. uri zjutraj od Wölflna na Lobniku. Zaključek pohoda okrog 15. ure pri Peršmanu. Vsi ljubitelji pohoda prisrčno vabljeni! SPD Zarja Področni odbor ZKP Sreda, 2.9. Glasbena sreda. Večerna 21.05-22.00 Matija Majar-Ziljski Četrtek, 3.9. Rož - Podjuna - Zilja Petek, 4.9. Magacin novih knjig - Blaže in Nežica Sobota, 5.9. Od pesmi do pesmi - od srca do srca Nedelja, 6.9. 6.30 -7.00 Dobro jutro na Koroškem - duhovna misel (žpk. M.Rakovnik, Sele) 18.10 -18.30 „Pliberški jormak" Ponedeljek, 7.9. Za dobro voljo Torek, 8.9. Partnerski magazin PANORAMA Vsakdan 100 kilometrov na kolesu **** r"uiz Peter Wrolich, 18-letni kolesar iz Loč, ki je letos junija maturiral na Zvezni gimnaziji za Slovence v Celovcu iz zgodovine, zemljepisa in angleščine, stoji na pragu izredne športne kariere. V zadnjem letu v starostni skupini juniorjev (letnika 1974 in 1975) je zmagal na državnem prvenstvu in vodi v prestižnem tekmovanju za pokal juniorjev v Avstriji. Poleg očeta, ki Petra podpira in spodbuja že vsa leta, mu udeležbo pri kolesarskih dirkah omogočajo podjetja Scott, Grundig in zdaj tudi Mohorjeva. Na Evropskem prvenstvu preteklo soboto v Lurnfeldu na zgornjem Koroškem je zasedel kot najboljši Avstrijec odlično peto mesto med 250 junior ji. Zdaj čaka “ Pučnikovega Petra“ 20. septembra še svetovno prvenstvo v Atenah, nato pa se bo iz tabora naraščaja preselil k članom. Ob vseh teh prelomnicah smo se pogovarjali s Petrom o prihodnjih dirkah, o treningu in o marsičem drugem. Letošnja kolesarska sezona bo kmalu pri kraju, drugo leto pa boš vozil pri članih. Ze približno veš, kaj te čaka? Vsi močni juniorji iz lanske sezone že vozijo pri članih, tako da sem bil letos pravzaprav brez nevarnih tekmecev. To se je poznalo predvsem na državnem prvenstvu, kjer sem brez težav zmagal. Vozil pa sem tudi že nekaj dirk pri članih, na primer v Velikovcu sem dosegel 4. mesto. V zvezi z napredovanjem k članom in mogočo preselitvijo v kakšno univerzitetno mesto je bilo govora tudi o menjavi kluba. S svojim klubom Coca-Cola Beljak sem zelo zadovoljen in ga nočem menjati. K Velikovcu gotovo ne bom prestopil, ker imam tudi še razne druge ponudbe. K sreči sem v položaju, da si klub lahko izberem, po zadnjih rezultatih tudi po celi Avstriji. Gotovo bo izbor kluba odvisen od tvojih nadaljnjih načrtov. Ali boš šel študirat? Ne takoj. 1. oktobra grem odslužit vojaški rok. Prvih pet tednov bom v Spittalu, nato pa bom na Dunaju v HSNS (Heeressport- und Nahkampfschule, vojaška športna šola, op. ured.), kjer so pogoji za trening izvrstni. do oktobra samo še na kolesu. Vsak konec tedna so dirke, med tednom pa je dnevni obseg treninga odvisen od razpoloženja. Vsak dan pa prevozim približno 100 kilometrov. Kje se voziš? Pred vrati imaš progo, ki so jo okrog Baškega jezera uredili za svetovno prvenstvo. Ta proga mi ni všeč. Raje se peljem na Žilo ali po Rožu. Tam je infrastruktura boljša in za nameček pridem še skozi lepe slovenske kraje. Ali veš, koliko kilometrov si letos že prevozil? Okrog 12.000 kilometrov. Drugi - tu mislim predvsem na člane - jih imajo „v nogah“ tudi do dvakrat toliko, vendar je to odvisno od metode, po kateri trenirajo. Kako si se pripravljal na Evropsko prvenstvo v dirki z gorskim kolesom (mountain-bike)? Vožnja z gorskim kolesom se od kolesarjenja na cesti precej razlikuje. Strmine so večje, tekmeci so neznani, moštvo si ne more med seboj pomagati, nasploh je to nekaj novega. Posebno se nisem pripravil. V Avstrijsko reprezentanco pa so me vpoklicali, ker sem doslej povsod, kjer sem vozil z gorskim kolesom, tekmo tudi zmagal. O progi pa vem, da je zelo strma. Tekmovanje pri članih bo nov izziv za obetavnega kolesarja Petra Wrolicha iz Loč. Poznaš tudi že progo za SP v Atenah? Samo iz razpisa. Proga ima dva klanca, poteka pa po najširših cestah sredi mesta. Juniorji nekaterih drugih držav s„o že zdaj v Grčiji in se na licu mesta pripravljajo, Avstrijci pa gremo šele tik pred svetovnim prvenstvom tja, to pa zaradi slabega zraka v Atenah. Koliko vas bo iz A vstrije? Pet kolesarjev, ki so se uvrstili v reprezentanco v kvalifikacijskih tekmah. Lani si bil na SP juniorjev v ZDA presenetljivo dobro uvrščen, in sicer na enajstem mestu, še pred najboljšim Nemcem in Italijanom. Kaj si pričakuješ od letošnjega svetovnega prvenstva? Tvegal bom vse. Če bo šlo vse po sreči, imam možnost za kolajno. Seveda pa mi tudi lahko spodleti, na primer, če bi imel defekt pri kolesu ali kaj podobnega. Na SP bodo tudi reprezentance novih držav kot sta Slo- venija in Hrvaška. Ali imaš kot koroški Slovenec stike s kolesarji iz teh držav? Med kolesarji iz bivše Jugoslavije imam veliko prijateljev. Slovenci so že vedno bili številčno najbolj zastopani v jugoslovanski reprezentanci, tako da se še vedno srečavamo isti. Z znanjem slovenščine pa so mi vrata odprta tudi do hrvaških, slovaških in poljskih kolesarjev. Ali to tvoji koroški kolegi tudi vidijo tako pozitivno? Vsekakor! Zaradi slovenščine mi še nikoli niso rekli nič žalega. Pri kolesarjih šteje le uspeh in ni pomembno, kateri jezik govoriš. Če se pa na primer na tekmi na Češkoslovaškem znaš pogovarjati z drugimi, tem bolje! Kako pa je s prostim časom? Tega nimam dosti, niti ga ne pogrešam. Prej sem sodeloval pri tamburaših, ker pa vsak konec tedna hodim na dirke, sem moral s tem nehati. Zdaj poleti se kopam na jezeru in grem včasih v kino. Kako pa zdaj treniraš? Sistem treninga je odvisen od trenerja. Trener Gottfried Fabjan nas pri Coca-Cola Beljak pripravlja na način, ki mi zelo ugaja. Medtem ko pri drugih klubih sedijo že na kolesih od decembra ali januarja naprej, se mi pripravljamo individualno. Pozimi veliko tečem in se ukvarjam z drugimi panogami, kot na primer hokej na ledu, smučanje in vožnja s snowboardom. Kdaj sedeš prvič na kolo? Približno štirinajst dni pred prvo dirko. Potem sem seveda Na evropskem prvenstvu v vožnji z gorskim kolesom (mountainbike) je bil Wrolich (v majici novega sponzorja) član avstrijske reprezentance. Druge športnike - zlasti nogometaše - pogostokrat srečamo po veselicah in gostilnah. Ste kolesarji manj žejni? Ne poznam nobenega kolesarja, ki bi kadil ali čez mero užival alkohol. Če začneš s tem, te v najkrajšem času ni več pri vrhu. Kako pa ostaneš na vrhu? Premagati se je treba. In to vsako jutro, da vstaneš, sedeš na kolo in prevoziš 100 kilometrov. Hvala za pogovor in vse najboljše za prvenstvo! Karawankenbär: Schutzgesetz nicht aufheben! Es ist schon äußerst erstaunlich (um nicht zu sagen lachhaft) mit welchen dürftigen und nicht überzeugenden “Argumenten“ der Fraktionsvorsitzende der „Gemeinschaft der Südkärntner Bauern/Skupnost južnokoroških kmetov“ verlangt, einen Braunbären, der sich angeblich zurZeit vorübergehend im Koschuttabe-reich aufhalten soll, sofern zum Abschuß freiztugeben. Dieser soll (wenn’s stimmt) bereits 50 Schafe “am Kerbholz“ haben, wobei allerdings auffällt, daß man dieselben als “vermißt“ angibt! “Vermißt“ heißt aber noch nicht aufgefunden, womit also der Beweis fehlt, daß diese Schafe nicht mehr am Leben sind und von jenem Bären “gerissen“ wurden. Sollte sich das folglich heraus-stellen und zwar unzweifelhaft darf darauf verwiesen werden, daß solche Schäden bisher stets vergütet wurden! Die weiteren “Argumenten“ (man kann sich wirklich nur noch wundern) sind allerdings nur noch belustigend und ins “Reich der an manchen Orten offensichtlich unausrottbaren Märchen“ zu verweisen. Die “Gefährlichkeit“ der Braunbären ist eine völlig unsinnige Behauptung. Dieses Wild ist derart scheu und zurückgezogen in seiner Lebensart, daß Menschen es kaum zu Gesicht bekommen! Geschah solches, aber sehr selten, suchte der sofort “das Weite!“ Es ist also regelrecht kindisch hier den Eindruck erwek-ken zu wollen, daß Kinder Angst haben müßten im Wald zu spielen“ (da dürfte wohl nur der Bär Angst haben, den Kindern in die Nähe zu kommen) und nun selbstverständlich auch “aus Angst“ angeblich auch schon “die Touristen diese Gegend meiden“, (wenn ein derartiger Unsinn zusammengeschrieben und in die Öffentlichkeit auch noch Abnehmer zur Verbreitung findet, hätte sich die “Gemeinschaft der Südkärntner Bauern“ dadurch und nicht durch einen Bären verursachte Schäden, ausschließlich selbst zuzuschreiben!) Es dürfte dem Herrn Bauernfraktionsführer und seinem “künstlich“ empörten Anhang entweder in all den vergangenen Jahren “entgangen sein“, oder man nimmt und nahm das bewußt zur Kenntnis, daß sich z.B. im Weißenseegebiet schon viele Jahre Braunbaren aufhalten (auch zeitweise Schafe rissen und etliche Bienenhütten “knackten“) ohne daß man jemals so ein überflüssiges Theater gemacht hätte, oder gar den sofortigen Abschuß verlangte! Und der Tourismus im sogenannten Weißenseegebiet hat durch die Anwesenheit dieser Bären all die Jahre nie, auch nicht minimalst, gelitten! Nicht anders verhält es sich, weiters, mit den “Ötscher-Braunbären“ (N.ö.) und anderswo! Also was soll dieser Quatsch! Das ist ja regelrecht peinlich und zudem darf man sich fragen, was hier für eine Grundhaltung zum “Natur und Artenschutz“ zu Tage tritt? Die Braunbären sind gesetzlich strengstens geschützt! Die quasi Drohung, selbsttätigen, also somit gesetzesbrecherischen Abschuß, durch die Bauern, nicht verhindern zu können, darf als Ungeheuerlichkeit empfunden werden! Ein solcher Abschuß stünde unter hoher Strafe! Die “Kärntner Jägerschaft“ und die “Kärntner Landesregierung“ seien dringend ersucht, alles mögliche zu tun, um diesen “Absonderlichkeiten“ entgegenzuwirken und einen verbotenen Abschuß dieser Einzelbären “durch Wilderer“, sowie überhaupt zu verhindern. Jeder Natur-Freund darf empört sein über einen solch dürftigen “Zirkus!“ Herbert Guttenbrunner, SLOVENSKI VESTNIK - SPORT SLOVENSKI VESTNIK - ŠPORT Goli s tekočega traku Po tridesetih sekundah je SAK že vodil Zgodnji goli odločajo tekme Slovenskega atletskega kluba v letošnji nogometni sezoni. Predvsem prvih deset minut po začetku tekme in po odmoru so slovenski napadalci izredno nevarni. V petkovi tekmi z Wietersdorfom pa je Hermann Lippusch po podaji Hoberja že kar v prvi minuti presenetil nasprotnika s prvim zadetkom. Le pet minut pozneje pa je Urschitz z glavo zvišal začasni rezultat na 2:0. Wietersdorf, ki sodi gotovo med močnejša moštva v koroški ligi, ni našel odgovora na tehnično izglajeno in borbeno igro SAK. Igralci Wietersdorfa z izkušnjami iz zvezne lige, kot npr. Nuart in Hasitzka, so bili kvečjemu nevarni iz prostih strelov (2:1 v deveti minuti), idej na igrišču pa niso pokazali. V obrambi je bil mladi libero Igor Ogris še med najboljšimi svoje ekipe. Ko je že kazalo, da si bo Wietersdorf opomogel, je Lippusch še enkrat „udaril“. Tik po začetku drugega polčasa pa je Hober nadaljeval s plazom zadetkov: žogo je elegantno dvignil čez vra- tarja Fuchsa v gol. Po prekršku nad igralcem-trenerjem Ramšakom je ta zapustil igrišče, a juri-šanje SAK se s tem ni končalo. Lippuschevega tretjega zadetka sodnik zaradi off-sida sicer ni priznal, vendar je Gross malo navrh iz iste pozicije veljavno zatresel nasprotnikovo mrežo. Končni izid torej 5:1 za SAK in po tekmi proti drugouvrščenemu ATSV iz Wolfsberga prihodnjo soboto se bo videlo, ali je nogometno prvenstvo po sedmih kolih od tridesetih že odločeno. V tekmi rezervnih ekip, ki imajo sicer naziv pod-19, pa sta pri SAK tokrat nastopila dva igralca, ki kajpada štejeta blizu dvakrat 19 let: Janko Woschitz in Joža Gregorič. Tekma se je končala 2:2, oba gola za SAK je dosegel Marko Wieser. Franc Rulitz Si bo Gross (levo) priboril žogo ? Okrepljeni v zvezno ligo V Dobu tečejo priprave odbojkarjev za štart v zvezno ligo s polno paro. Ekipa, kateri ostaneta zvesta legionar iz Slovenije Bojan Mlakar in trener Branko Golob, se je okrepila z najboljšim igralcem, ki bo v naslednji sezoni igral v Avstriji, to je bivši igralec Olimpije Ljubljana, Aleš Jerala. Iz Beljaka pa se Dobljanom priključil igralec avstrijske junior-ske reprezentance Hartmut Wernisch. Tekme na domačih tleh bodo podjunski odbojkarji igrali v dvorani v Šentpavlu, ker telovadnica v Velikovcu ne ustreza predpisom zvezne lige. Pred začetkom prvenstva pa se bo ekipa še odpravila na priprave v Obertraun, kjer bodo trenirali v zveznem športnem domu. Ugoden žreb za šahiste! Na zadnji seji koroške šahovske zveze so izžrebali prva dva kola tekmovanja za koroški šahovski pokal 1992/93. Ekipa Slovenske športne zveze/Carimpex igra v prvem kolu proti moštvu iz Škofič, SSK „Obir“ iz Železne Kaple pa proti Grabštanju. Tako Škofiče kot tudi Grabštanj igrata dva razreda niže in ne bi smela ogrožati vstopa SŠZ oz. „SŠK „Obir“ v drugo kolo. Tekmi bosta 16. oktobra. V drugem kolu SŠZ in „Obir“ čakata skorajda nepremagljivi moštvi: SŠZ gosti zgornjeligaša Lienz, „Obir“ pa SCA iz Šentvida. Drugo kolo bo 6. novembra 1992. Ekipa Bekštanja, ki je v prvem kolu prosta, igra v drugem proti zmagovalcu dvoboja Trebinje - Šmohor. Predsedstvo koroške šahovske zveze je na svoji seji tudi določilo potek tekmovanja za koroško ekipno prvenstvo 1992/93. Prva ekipa SŠZ/Carimpex igra - kot lansko leto - v spodnji ligi-zahod, SŠZ/Posojil- nica Celovec II v 1. razredu vzhod, tretje moštvo pa v 3. razredu B. SŠK Obir je za ekipno prvenstvo prijavil dve moštvi in sicer za spodnjo ligo-vzhod ter za 3. razred A. Tudi v sezoni 1992/93 igrata „legionarja“ Silvij Kovač iz Idrije (levo) in Dušan Jokovič iz Škofje Loke na prvi deski SŠZ oz. SŠK „Obir“. Werner Urschitz (sredina) pred svojim zadetkom že meri na žogo, vratar Fuchs je šel predaleč iz svojega gola. NOGOMETNO OGLEDALO [ Strelec tedna KOROŠKA LIGA SAK - Wietersdorf 5:1 (3:1) Trnja vas, 700 gledalcev, sodnik Haring; postava SAK: Preschern; Savič, F. Sadjak, L. Sadjak, Blajs; Gross, Ramšak (59. Šmid), Galo; Lippusch, Urschitz (78. Kert), Hober. Goli: Lippusch (1., 27.), Urschitz (6.), Hober (47.), Gross (69.), oz. Hasitzka (10.). Rdeči karton: Pirker (50. drugič rumeno). SAK pod 19 - Wietersdorf pod 19:2:2 (gola za SAK: oba Wieser). Ostali rezultati 6. kola: Breže-Treibach 2:2, Lienz-ATSV/Wolfsberg 2:1, Trg-Mölltal 1:2, WAC-Pliberk 3:0, Velikovec-Vernberk 4:2, Šentvid-Matrei 1:1, VSV-Austria 1:0. SPODNJA LIGA - VZHOD Šentandraž - Železna Kapla 2:0 (0:0) Šentandraž, 250 gledalcev, sodnik Rupitsch; postava Železne Kaple: Rus; Köck, Lipusch (67. Grubelnik), Germadnik (25. Ošina), Baloh; Praschnig, Rozmann, Jenschatz, Reinwald; Ramšak, Wicher. Vetrinj - Bilčovs 1:1 (1:0) Vetrinj, 150 gledalcev, sodnik Mažerhofer; postava Bilčovsa: Slapnig; Partl, Rauter, Kuess, Durnik; Paulitsch, Weichboth, Hobel (88. Stocklass), Schaunig, Quantschnig, Fischer (80. Schellander). Gol za Bilčovs: Quantschnig (70.), rdeči karton: Partl (78. drugič rumeno). Ostali rezultati 5. kola: Atus Borovlje-ASV 4:1, St. Leonhard-Klopinj 0:1, ASK-St.Michael 1:0, Pokrče-Žrelec 1:0, Žitara vas-Mostič 2:0. 1. RAZRED D Šmarjeta - Sele 0:1 (0:0) Šmarjeta, 500 gledalcev, sodnik Schatz; postava Sel: E. Oraže; Čertov, Kreutz, Božič, Pristovnik (72. Kulmež), Dovjak (25. D. Oraže), Radosavljevič, Z. Oraže, Gregorič, Travnik, M. Oraže. Gol za Sele: Travnik (75.). Labot - Dobrla vas 1:4 (0:3) Goli za Dobrlo vas: Appe (2), Prosen, Kupri-vec. Ruda - Globasnica 0:0 (0:0) Ostali rezultati 5. kola: Šmihel-Šentpavel 4:5, Frantschach-Eitweg 2:0, Grebinj-Metlova 4:3, Šentštefan-Galicija 3:1. 2. RAZRED F Rikarja vas - Preitenegg 0:1 (0:0) Hermann Lippusch (SAK) je bil najnevarnejši napadalec v tekmi z Wietersdorfom. Koroška liga 1. SAK 2. ATSVAVolfsb. 3. Treibach 4. Trg 5. Wietersdorf 6. VSV/Beljak 7. WAC 8. Pliberk 9. Matrei 10. Breže 11. Lienz 12. Velikovec 13. Vemberk 14. Austria 15. Šentvid 16. Mölltal 6 6 0 0 17: 3 12 6 4 0 2 15: 6 8 6 2 4 0 8: 4 8 6 3 1 2 10: 6 7 6312 12:11 7 6 3 1 2 7: 8 7 6 1 4 1 8: 6 6 6 2 2 2 7: 6 6 6 2 2 2 7: 6 6 6 2 1 3 9: 9 5 6 2 1 3 9:11 5 6 2 13 10:14 5 6 2 1 3 8:13 5 6 1 1 4 4: 7 3 6 114 3:10 3 6 1 1 4 6: 9 3 Spodnja liga-vzhod 1. Atus Borovlje 5 3 2 0 12: 6 8 2. Klopinj 5 2 3 0 8: 4 7 3. ASV Celovec 4 3 0 1 5:3 6 4. Vetrinj 4 1 3 0 5: 4 6 5. Mostič 5 2 1 2 8: 9 5 6. Bilčovs 5 1 3 1 3: 4 5 7. ASV Celovec 5 2 1 2 7:11 5 8. Šentandraž 5 2 0 3 7: 7 4 9. Žitara vas 5 1 2 2 6: 6 4 10. Žrelec 5 1 2 2 8: 9 4 11. Pokrče 5 1 2 2 4: 5 4 12. St. Michael/L. 5 0 4 1 2: 3 4 13. Železna Kapla 5 1 2 2 7: 9 4 14. St. Leonhard 5 0 3 2 3: 5 3 1.razred D 1. Dobrla vas 2. Ruda 3. Šmarjeta 4. Grebinj 5. Eitweg 6. Globasnica 7. Sele 8. Globasnica 9. Šentpavel 10. Metlova 11. Galicija 12. Frantschach 13. Šmihel 14. Labot 5 4 1 0 21: 7 9 5 3 2 0 11: 4 8 5 3 1 1 5: 2 7 5221 11:16 6 5 2 1 2 8: 6 5 5 1 3 1 4: 6 5 5 2 1 2 7: 7 5 5 1 3 1 4: 6 5 5212 12:15 5 5122 11:11 4 5 2 0 3 7:10 4 5 2 0 3 7:10 4 5113 11:16 3 5 0 0 5 4:12 0 Lista strelcev 6 golov: Gross (SAK) 5 golov: Kunčič Vern-berk), Rupp (WAC); 4 goli: Lippusch (SAK), Pirker (Trg),