POMEMBNI JUBILEJI VELIKE NALOGE
Pred obcinskim praznikom smo povabili predsednika obcin-ske skupscine Marjana Moskrica, da nam odgovori na nekaj vprasanj. Vabilu se je rad odzval, a se istocasno bralcem in njemu opravicujemo, da smo morali pogovor zaradi skopo odmerjenega prostora omejiti le na nekaj vprasanj. Obljub-Ijamo pa, da bomo v bodoce pogosteje uporabljali lako infor-mativno obliko in ludi okroglo mizo, kot predlaga tovaris pred-sednik, ker je v sedanjem trenutku in na obmocju nase obcine druzbeno gibanje resnicno silno in obsezno.
Letosnje leto je polno po-membnih jubilejev, Id bodo vsekakor dali pecat druzbenemu zivljenju v tem obdobju. Kako bo z njimi izzvenel letoSnji obcinski praznik 26. april.
Najbrz ni treba posebej pou-darjati, da bodo vse nase priredi-tve in proslave v letosnjem letu
gibanju v nasi obcini, ki je prav v zadnjem desetletju pred drugo svetovno vojno dozivelo velik razmah. To silno razgibano, dobro organizirano in enotno gibanje je bilo tudi osnova za hiter in uspesen razvoj narod-noosvobodilnega boja. Zal se vsi se premalo zavedamo in poz-
Poleg izobešanja zastav a^^^^^ff jubilejnih prireditvah poskrbimo tudi za prfmerno ur^dftev okolice, za či-
ttodffno^irejeni:
-benopolitične organizacije in ob-
„ ,.,»<a skupščina vas vljudno vabijo
na proslavo občinskega praznika v
torek, 26. aprila ob 17. uri v športni
dvorani Kodeljevo.
usmerjene predvsem v pocasti-tev 40. obletnice komunisticne partije Slovenije, 85-Ietnice roj-stva tovarisa Tita in 40-letnice njegovega vodstva KPJ. Tem jubilejem bo posvecena tudi osrednja proslava obcinskega praznika 26. aprila v sportni dvorani Kodeijevo. Govor in program bosta dala poudarka revolucionarnemu   delavskemu
namo pravo velicino in obseg tega boja in je zadnji cas, da ga iztrgamo pozabi. Ne samo zaradi zgodovine, temvec tudi zato, da se ob njem naucimo, kako se je treba vztrajno in brezkompro-misno bojevati za zastavljene naloge in cilje. To je tudi drugi namen osrednje proslave, ki naj bo obenem tudi nasa mobilizaci-ja, nas skupen dogovor za ucin-
kovite in revolucionarne akcije, ki jih moramo izviiiti v tem letu. Naj se omenim, da se je vrsta proslav in prireditev v tem letu ze zvrstila, nekatere pomemb-nejse pa bodo se v mesecu maju. Tako bo 15. maja na Trebelje-vem planinski tabor, ki se ga
bodo udelezili planinci iz vse Slovenije. Svecanejse kot druga leta bomo proslavili tudi 35-let-nico bitke II. grape odredov na Jancah. Proslava bo 26. maja. Pozabiti ne smemo tudi tradi-cionalne proslave dneva mlado-(nadaljevanje na 2. strani)
(nadaljevanje s 1. strani)
sti, ki bo ob 85-letnici tovariša Tita še posebno svečana.
Seveda pa bo še mnogo drugih proslav in prireditev, ki jih pri-pravljajo številne krajevne skupnosti, družbenopolitične in družbene organizacije ter druš-tva. Vrstile se bodo skozi vse leto in kakor je razvidno iz dosedanjih priprav — bodo vse kvalitetnejše in pestrejše, kot kdajkoli poprej.
Prepričan sem, da se jih bomo udeleževali, saj njihov namen ni samo počastitev nekega do-godka ali jubileja, temveč tudi to, da se sestanemo in pogovar-jamo o preteklosti, se lotevamo načrtov za prihodnost, se sreču-
jemo s prijatelji in znanci ter kujemo nova prijateljstva in poznanstva. Vse to pa nam pomaga pri našem delu in nas notranje krepi. Vse občane in delovne ljudi pa znova vabim na osrednjo proslavo občinskega praznika 26. aprila ob 17.00 uri v dvorani na Kodeljevem.
Katere so še druge značilnosti letošnjega letft, ki nas povsem konkretno in delovno zadolžuje-jo?
V letošnjem letu bomo morali opraviti vrsto pomembnih in odgovornih nalog in vanje usmeriti vse sile. O nalogah v gospodarstvu bom skušal spre-govoriti kasneje. Naj naštejem samo nekatere, glavne, katerim bomo morali dati prednost, oziroma bodo vse druge podre-jene njim.
— Izteka se prvi mandat delegatskim skupščinam, tako občinske skupščine kakor samoupravnim         interesnim
skupnostim. To pomeni, da bomo morali evidentirati veliko Število možnih kandidatov, saj
vemo, da potrebujemo samo za te skupščine (občinsko in SIS) ter njihove organe okrog pet tisoč delegatov. Iz dosedanjih izkušenj, tako, da bo kadrovski izbor še posebej zahteval teme-Ijite priprave.
Prepričan sem, da bo vsakdo, ki bo po kriterijih, napravljenih na podlagi dosedanjih izkušenj, možno kandidaturo tudi sprejel.
Vendar je to samo del naloge ali bolje del priprav na volitve. Izdelati moramo podrobne ana-lize dosedanjega delovanja delegatskega sistema in na pod-lagi le-teh pripraviti predloge za vsebinske in organizacijske izpopolnitve ter uskladiti sa-moupravne akte in predpise. Zato bo treba uskladiti in do-polniti (naj naštejem samo glav-ne) statute mesta, občine in krajevnih skupnosti ter vse spremljajoče dokumente, ki izhajajo iz njih.
— Uresničevanje zakona o združenem delu bo druga pomembna naloga. V številnih
organizacijah združenega dela v naši občini so se je že lotili, vendar še ne dovolj resno in konkretno. Uresničitev zakona, ki pomeni revolucionarni korak naprej pri uresničevanju sa-moupravljanja in doslednega uresničevanja ustave, ni niti preprosta, niti lahka naloga. Tega se marsikje še ne zavedajo dovolj in se je prav v zadnjem času že začela šroka d^užbeno-politična akcija, ki naj pospeši učinkovito izvajanje vseh nalog, potrebnih za uresničitev zakona. O tem bi se dalo še veliko razpravljati in to bomo v pri-hodnjih dneh tudi morali. A ne samo razpravljati, treba bo še
več konkretnega dela, priprav za konkretne rešitve, o katerih se bo treba temeljito dogovoriti, jih sprejeti — a kasneje tudi izvajati.
— Kaj pa samoprispevek, oziroma izvajanje njegovega programa? Letošnje naloge poznamo, tako iz II. kot iz I. samoprispevka, zato o njih ne bom govoril. Res pa je, da mora vsak, ki je za uresničitev sood-govoren, svojo nalogo tudi opraviti, sicer bomo morali kli-cati posameznike na javno odgovomost.
Kolikor vetn, doslej ni prišlo do nekih posebnih zapletov v pripravah za izvajanje letoš-njega programa in priprave potekajo normalno. Kaže, da se je dokončno razjasnilo tudi vse okoli vrtca v Polju (Rjava cesta) in bomo lahko tudi za ta zadnji objekt iz I. samoprispevka kmalu zasadili lopate.
Vsi pa moramo biti pozorni in takoj sprožiti alarm, čim se bo kaj zataknilo.
O nalogah in zadolžitvah ter o problemih, ki se pojavljajo, bi lahko še mnogo govorili, s pisa-njem o njih bi lahko napolnili ves naš list, zato naj o tem kon-čatn. Predlagam pa uredništvu, da v vsaki številki Naše skupno-sti obdela neko aktualno vpra-šanje in v ta namen naj skliče »okroglo mizo«, za katero bi povedali svoje vsi pristojni in odgovorni za posamezno vpra-šanje. Javno dana in napisana beseda   daje   večjo   moralno
Na predvečer oblelnice usta-noviive OF bo MPPČ Rralstvo in enotnost pripravila velik osrednji kres ob akciji 40 kresov za 40 let ZKS. Kres bo v šporl-nem parku Kodeljevo in upamo, da se bo kulturnega programa udeležilo čim večje število obča-nov.
odgovornost. Predlagam, da bi začeli na primer s samoprispev-kom, ali pa morda s problema-tiko komunalne interesne skup-nosti, ki jo ustanavljamo.
Kakšno podobo daje analiza lanskoletnih zaključnih računov gospodarskih organizacij?
Doslej nisem govoril o gospo-darstvu, čeprav bi moral z njim začeti.   Kajti   brez   uspešnega
gospodarjenja, dviga proizvod-nje in produktivnosti ne bomo
— če naj govorim zelo preprosto
—  imeli materialne podlage za uspešen   razvoj   vseh   drugih dejavnosti, ki so nam potrebne za normalno življenje.
Uspeh gospodarjenja v lan-skem letu bistveno ne odstopa od gospodarskih gibanj v Ljub-ljani in Sloveniji. Na nekaterih področjih, kot na primer v zuna-nji trgovini, zaposlovanju, lik-vidnosti smo dosegli načrtovane cilje. Vendar pa to ne velja za nekatera druga pomembna področja, še posebej za industri-jo, ki je osnova celotnega druž-benega gospodarstva. To je še posebej zaskrbljujoče. Rast družbenega proizvoda je v glo-balu še kar zadovoljiva. Druž-beni proizvod je narasel za 19 %. vendar gre porast predvsem na račun gradbeništva, prometa in trgovine, medtem ko je porast v industriji samo 15-odstoten.
Srednjeročni program razvoja občine in program za delo 1976 je predvideval realno stopnjo rasti družbenega proizvoda za 5,5 %, toda po ocenah je bila ta rast v industriji lani dosežena samo približno 2-odstotno. Osem temeljnih organizacij združenega dela v občini ni doseglo fizičnega obsega proi-zvodnje iz leta 1975. V delitvi družbenega proizvoda so poru-šena vsa predvidena delitvena razmerja. Prehitro so naraščale družbene obveznosti za skupno
in splošno porabo (povečanje za 20%)terosebnidohodki (pove-čanje za 21 %), sredstva za eno-stavno in razširjeno reproduk-cijo pa so se povečala samo za 3%.
Izgube je ob koncu leta izka-zalo 6 TOZD v skupni višini približno deset milijonov dinar-jev (stara milijarda), ki pa so jih pokrili znotraj TOZD ali orga-nizacij združenega dela in nepo-kritih izgub ni. Vendar se z rela-tivno nizkimi izgubami ne smemo uspavati. Zastrašujoče je dejstvo, da ugotavljamo zelo nizko reproduktivno sposobnost gospodarstva, predvsem indu-strije. Nadaljevanje takega sta-nja nas nezadržno pritiska v stagnacijo. Stagnacija industrije pa pomeni nazadovanje. Nad temi se moramo zamisliti in ukrepati.
V letošnjem letu predvide-vamo in tudi upravičeno priča-kujemo boljše rezultate. K temu bodo pripomogle tudi nove investicije, kot na primer peti papirni stroj na Vevčah, obrat avtoelektrike Satumusa in novi
obrat pozamenterije, ki ga je zgradila Totra, pa še nekatere manjše investicije. V gradnji sta obrata Pletenine in Plutala, dograjene bodo skladiščne površine ter še nekaj manjših objektov v industrijski coni.
Načrtovanje in priprava dokumentacije oziroma priče-tek gradnje nekaterih gospodar-skih objektov napovedujejo hitrejšo rast in razvoj gospodar-stva v občini. Naj omenim glav-ne: Tovarna hrane, povečanje Yulona, nova Toplarna, investi-cije, ki jih pripravlja Polikem in druge.
Naša skupščina bo o proble-matiki gospodarjenja v lanskem letu, stanju in nalogah podrob-neje razpravljala v maju. Ven-dar samo sprejeti ukrepi in reso-lucije ne bodo pomagali, če jih ne bomo uresničili. Do dobrih, konkretnih in učinkovitih ukre-pov pa bomo prišli samo tako, da jih bomo pripravili skupno in dogovorjeno v javnih razpravah, obenem z razpravami o skupni in splošni potrošnji, ki bodo y • maju.                                   dfl|
Kaj pa »ozka grla« ali če naj ' jim rečemo kar »občinske sitno-sti« — kalera so?
Vprašanje je zelo širofco, všeC-pa mi niso besede o »eWi'ffsWfi' sitnostih«. Za »siBiost«-iii»««» tisto, kar ni potrebnc, vendar bi^ to zaradi raznih principov hoteh'' imeti.  A kot vemo,  se *m
»muham« ne da ustreči in se jih otepamo. Bili bi srečni, če bi teh muh bilo veliko, tako pa imamo žal samo ozka grla, kot pravite, ali upravičene zahteve in potrebe, kot rečem jaz.
Ne upam si jih naštevati, ker bi jih gotovo polovico izpustil, oziroma bi jih bilo toliko, da bi jih morali vi črtati in bi s tem povzročili nejevoljo tistih, ki bi bili izpuščeni.
Osnovni problemi pa so nedvomno — da ne omenim komunale — problemi preskrbe, rešitev barakarskih naselij, ra-zrešitev problemov nedovolje-nih gradenj in varstva, oziroma bolje onesnaževanja našega okalja.
Ne gre opisovati vsakega posebej, ker jih vsi poznamo, potrebno pa je, da jih začnemo uspešno reševati.
In kaj je naše glavno »ozko grlo«? Naša neučinkovitost, počasnost in neodgovornost, ki zavirajo uspešno odpravljanje »ozkih grl«.