299 Vprašanja in odgovori. Vprašanje. 183. Kako se nareja dober kis iz vina a1* vinskih droži? (Št. K. pri sv. M.) Odgovor: Kis je zmes od vode in ocetne kisline. Ocetna kislina se naredi iz alkohola vsled vpliva ocetne glive ob primerni toploti (najbolje ob 25 do 30° C.) in ako je dovelj zraka. Iz alkohola naredi se po teoriji sicer za tretjino več ocetne kisline, a v praksi se računa, da določena množica alkohola da enoliko množico ocetne kisline. Dober kis naj ima 8—10 odstotkov ocetne kisline, zato mora imeti, ako hočemo narediti tak kis, vino, najmanj toliko odstotkov alkohola. Ako hočete delati iz vina kis, postavite je na gorko, na pr. za peč, in tam se vam bode sčasoma skisalo. Ako pa hočete hitro delati kis, morate pa imeti posebne priprave. Vodja R. Dolenc priporoča v ta namen kisno kad. Taka kad bodi bJizu 130 % visoka, spodaj 70 in zgoraj pa 86 % široka. Spodaj ima pipo, zgoraj pa za pokrovo posebno posodo, katere dno ima mnogo prav drobnih lukoiic, in pa primerno pokrovo, ki pa propušča zrak. V kadi so nadalje v enakih presledkih narejena še štiri drobno preluknjana dna, in kad sama je nad vsakima dvema dnoma okrog in okrog poševno od zgoraj navzdol preluknjana. Na vsaka preluknjano dno se denejo hlastine od grozdja, ali če jih ni, pa bukove stružnice. V vrhno posodo se vlije vino, katero počasi teče skozi vsa ta dna, prihaja v gorkem prostoru obilo z zrakom v do-tiko, in ako primerna množica vina trikrat v 48 urah teče v primerno topli shrambi (25 do 30° C) skozi to posodo, dobi se v tem času popolnoma dober kis. Vinsko drožje je pa najprvo izsačiti in tekočino, ki se dobi na gorenji način, skisati. Ob priliki bodemo natančneje popisali Dolenčevo kisno kad in pa tlačenje drožij. Vprašanje 184. Blagovolite povedati, kje je dobiti dobro pumpo za gnojnico ter pripravo, ki se pritrdi k sodu, da gnojnico razškropeva? (J* R. v D. pri R.) Odgovor: Vse to Vam priskrbi v Ljubljani gospod A. Druškovič na mestnem trgu. Lahko pa oboje naročite tudi na Dunaji pri Ig. Hellerji. Pumpa stoji 24 gld., škropilna naprava pa 6 gld. Vprašanje 185. Kateri kotli so najboljši za kuhanje droži, najbolj ekonomični in kje se dobe? (A. K. v B.) Odgovor: Za kuhanje droži morajo biti taki kotli, ki imajo mešalno pripravo, da je ž njo med kuhanjem lahko drožje mešati, ker se prižge. Najbolj ekonomični, t. j. najbolj hranilno delujoči kotli za žganje so pa tisti, pri katerih se porabi malo kuriva, a se dobi veliko žganja. To se doseže, če je kotel primerno vzidan in ako je hladilna cev toliko dolga in gre skozi toliko hladno vodo, da pride ves par popolnoma v tekočino spremenjen iz hladilne cevi. Žganjarski kotel vam naredi vsak KOtlar in cena mu je zavisna od tistočasne cene bakru. Vprašanje 186. Na željo mnogih naročnikov Vašega lista dovoljujem si vprašati, kako se napravljata vini z imenom pikolit in šampanjec, in sicer po načinu, ki je najlaži. Upamo, da se dobi med Slovenci človek, ki zna in razume to stvar. Izdelovanje bi poskusilo več tukajšnjih vinščakov, ker imamo trto z imenom „osipek", ki ima kaj sladko in rano zrelo grozdje. (Naročnik v Vipavski dolini.) Odgovor: Uže večkrat smo povedali, da odgovarjamo v nNovicahw le na vprašanja, ki jih dobivamo s popolnim podpisom ? Zakaj se sramujete zapisati svoje ime ? Gotovo Vas je sram, da kot Vipavec ne veste, kako delati pikolit. Pikolit je pravo pravcato vipavsko vino, zato Vam ne bodemo razkladali, kako se dela, vsaj Vas more o tem praktično in zato bolje poučiti vsak boljši vipavski vinščak. Kar se pa tiče izdelovanja šampanjca pa je gotovo mnogo Slovencev, ki vedo, kako se dela, in tudi urednik našega lista to dobro ve, saj je osebno videl na Francoskem izdelovanje pravega šampanjca; neprimerno bi pa to bilo v našem listu razkladati, kar bi Vam nič ne hasnilo, kajti za uspešno izdelovanje šampanjca je treba razen velike razumnosti tudi fabriko in velikanske kleti s stroji, ki veljajo nekaj sto tisoč goldinarjev. V Avstriji je pričelo mnogo z denarjem dobro založenih ljudi delati šampanjec, a razen dveh ali treh ni se nihče obdržal. Vprašanje 187. Popravljal sem vino po Vašem na-vodu, a nič ni hasnilo, noče se učistiti. Blagovolite mi naznaniti, kako bi se dal iz tega vina narediti kis? (D. Č. v I.) Odgovor: Vino je uže močno bolno, a veudar bi Vam priporočali vse to še enkrat poskusiti, in sicer z 1 tyg oglja na vsak hektoliter. Predno pa potem vino začnete čistiti s francosko žolčjo, dodenite mu tanina. Kolikor vzamete tanina, toliko vzemite tudi žolče, t. j. na hektoliter kakih 10 9j. Kisa ni delati iz takega pokvarjenega vina, ker bi vsled velike toplote in zraka bolezen postala le hujša. Drugi odgovor na 175. vprašanje. Najpripravnejše in tudi najzanesljivejše sredstvo s katerim se kokljam prežene kokanje, je to le: Zapri kokljo v hladno in le toliko svetlo klet, da vidi jesti in piti, in sicer tri do štiri dni. Sredstvo je gotovo, in je priporočam iz svoje izkušnje, kajti samo letus sem tako pregnala tako pregnala kakim 12 kokošim kokanje. V Št. Jurji ob južni železnici 5. septembra 1890. Fani Jarc. ----- 300 -----