@ 1 l © ©e Iz Zagreba. Izobra/.enost narodnega jezika se pri na.s čedalje bolje razvija in omika Ijudstva vsc z večiini koraci napreduje. Teniu VHeinu porok so nam neprestane skerbi vi.šjih nasih gospodov, govorečih iu pisečih raznoverstne . sovcle o poboljšanju sedanjih okolnotit Solskih. Čujc sc namreč, da hočejo Hcrrati uslrojili tudi višj e šole dekliške, spoznav.ši (eida to potrcbo, ktera opazuje se ne le v tukajšnem okrožju, temuč tudi, bi rekel, po vseh drugih deželab. Premisljevajoč veile sposobnosti ženske, kako so že ncktere domoljubke brez kakcga poscbucga izobrazenja spisale izverstue sostavkc ter mnogokral prcuiično kako pesmico zapele v «!avo doniovinc, rnora pac vsak spoznati živo to potrebo in izreči iskieno željo za slalno naredbo višjega zavoda dekliškega. Gotovo sega vsakemu č-loveku inotiio v serce, vidši kako so v sedanji dobi tudi slovcnske domoljubke začelc sejali cvetice po svojern književnem polju, (er tako vdeleževati ne počele mučnega, obilnega našega dela. Ako bi te vnete poinagateljice na.še bile kdaj iinele piiložnost, da sc omikajo v višjih znaiistvih kakor moški, svesti sino si, da bi krasuo pi.sale. Ua ne morc pričakovati se bolji dusevni pomoček od naših sedanjih domoljubek., morajo si nekteri sami piipisovali, da niso dozdaj dostatno skerbeli za njih napredek : ,,Doinovini, na kterih težkih poslih vdeležujejo se tudi ženske", pravijo Hervati, ,,taki srečni domovini ne more grom ne pekel, in noben sovra/.nik nič škodovati". Kako zelo vnete so tudi hervatske domoljubke, o tem bi labko veliko dogodkov povedal, ko bi ne bal se, da bi mi moj dopis h takim pripovedovanjein preveč dolg ne postal. Čudnovato je pa posebno (o, da že otroci spoznajo avojo narodnost, deržeči se strogo iijenih pravil, ter obetajo mnogo prihodnosti naši. ^Kako se imenuješ?" poprašam nedaviio neko deklico, skakajočo v zali trobarvaui suiki okoli mene. ,,,,Slavica"" mi ta odgovori ^,,in Hervatica sem,"" pristavi dalje z nježniin slavjan.skini glaskom, ter me hrabro v oči gleda, kakor bi se s krasniiii iineiiuiii holla poiiositi. ,,Če bi ti zdaj na Kranjsko tšla" nadaljujcm jaz ,,bi lu bolla Slovenka biti ?" ,,,,Jaz ostanem vedno Heivalica,"" mi bistrooka Slavica zaverne neuvidijoča tehtnosli izrečenih besed. To je inende dovuljen dokaz nenavadiie domoljubnosti in živa priča, kako dalječ bi sc znal izobraziti ženski spol, ako bi k teinu le priliko imel. Nobeno čudo ni toraj, da so počeli iskieni sosedi naši Hervati marljivo pogovarjati se v javnih lislili o teh zadevah, kterim pričakujemo kmali znatne pomoči. — Pred nekimi tedni zagledala je kra.sna novela ,,Kreol" beli svet, ki jo je prestavila gospdč. Ljuboslava Gajeva, kjer moreš dobro viditi zmoznost žensko v pisanju, v kteriin je iiuenovana gospodična zares verlo dobro izurjena. — Slovenski učitelji, kteri so postavljeni kot učitelj tudi ženskemu spohi, naj bi toraj nikakor ne tcrdili, da za žensko jc tlosli, če le brati iu pisati ume. Pri koliko ženskih zgubila .so jc gotovo njih zmožnost popred, kakor so pokazati mogle urne svoje roke! — Ena od naj važnejih vaj za otroke je tudi telovaja ali tako zvana gi iimast ika. Pri starih Rimcih in Gercih imeli so zavode , v kterih izobraževali se so v ti umetnosti, in, če ogledamo malo nazaj v povestnico, vidimo, kako niočne in hrabre Ijudi štele sfe imenovani deželi. Tudi v ti zadevi se v Zagrebu za naredbo takega zavoda hvale in posnema vredno skerbi. Pri sednici gradskega zaslopništva zaključeno je bilo 29. decembia prc^lega leta, naj se od- loči g. S i n g e r u letna plača s 600 gold., kteri bode potem učitelj (eh obligalnib vaj, namenjenih otrokuin obojega spola. Isti dan glasili so tudi nekteri verli zaslopnici in sklenili, naj se narede v kratkem shoilni koraci za obertniško .šolo. Vidimo torej, da sosedi Hervati s polnini obrazoin skerbijo vedno le za napredek svuje domovine in kako mogli bi mi potem roke križem deižati ter z oterpnjeniin sercem gledati krasui razvitck oiriike in iiapredovanja hervatskega naroda? Tudi mi Slovenci iinaiiio v sedanji dobi sila veliko dela; pa ravno zdaj opazuje se še nckaka nebrižljivost pri posameznih piscih naših. Perva na.ša naloga sedanja je, da svoj jezik eislimo, v kterem nabaja se še marsikaj ptujega smrada. Moramo ga tedaj skerbljivo trebili, kakor gerdo Ijuliko iz dobre p.šenice, ako hočerno, da dospemo kmali na tisti verbunec omike , na kterega nas vabijo vsi drugi pošteni narodi. V tem obziru svetovalo je že rnnogo gospodov, verlih naših dopisiiikov za nekterc zelii vabljivc besede, ktcre naj bi opustili in poprijeli so (hu/.ih primemejih. *) Ali dozdaj bilo je še vse skoro bob v steno. Zelo redko zapazujeina , da bi kdo pobiinil se za popravo in oliko našega je/.ika, ravno tako, kakor bi nekteri hitro pozabili prebranih člankov ali pa celo ne brali takili podučnih reči. Učeni Ijudje naveličajo se kmali potem takega pisanja, ko vidijo, da ui nič posncinovavcov. Sedanji čas zahteva veliko od nas, da vsako stvar berzo prevdarjamo z uinom iu s peresom, da (ako eistimo svoj jezik , ter boljega izročimo prihodnjikoin svojiin, kakor smo ga prejeli od svojih sprednikov. Še bi dalje pisal, pa se bojim, da ne bi pregloboko v stvar zašel in pridigovati ne začel, ker vem, da pii tacili stvareh veržejo nekteri bravei ,,Tovarševi* (ak list koj v kot. Zime pri nas prav liič ni; dnevi so pa vender neagodni. Kakor govore po tukajšnih okolicah, nain letos kuga proti, po.scbno , ker v Bosni se je ta nesreča že kazati počela. Ua bi le Bog to nesrečo od nas odverniti botel! — V našein kazalištu se vsaki teden igrajo hervatske narodne igre. 0 neinškem kazalištu ni tir duha ne sluha. 11. januarja igrali so izverstiio ,,Srnert kralja Dečanskoga žalo.sfuo igro v 5. činih na korist gospdč. predstavljačice Adelsheimove. V ti, kakor tudi v veliko drugih igrah pokazali so Hervati očevidno, da marljivost vse težkoče premaga. — Za dancs z Bogom! L. T. Iz Kačjeka pod Mariborom. Prav vesclo se nam dozdeva, da se še sera ter tje vendar kdo vzdigne iu govori za poboljšanje učiteljskega stana. Važen je bil sostavek v ^Stinimen aus Inneriister- reich," kojega je spisal g. Wiegele. — Bog lazsvetli tudi naše po- •) Svet nekega gosp. dopisnika, naj bi rabili učitcljski pomočnik namesto podučitclj, ravno tako kakor nazivamo z d u h o v n i m p o m o č n ikom kaplane ne s poddubovnom, jc popolnoma dober, ter zasluži, da bi gosp. dopisnika posnemali v ti zadevi. Vcndcr pa bescde podučitelj ni treba opustiti . poscbno, ako jo od glagola podučcvali izvadjamo. Po mojili mislili bilo bi toraj primerno, ako bi hišnc učitclje, ali tako zvane i nštruktor jc, kteri deco le v šolskih vedah podučujejo in nc učijo. podučitelji imcnovali. V tem obziro ne bi mogla potem nobena napčnost razamevati se. Pi«. slance deželnega zbora, da bodo potegovali se za vse, kar nam je treba. — Kaj več o žalostnern stanu nekterih učileljev in učiteljskih pomočnikov pisati, bi bilo kaplje v morje nositi, ker naši verli poslanci večidel že na (anko poznajo vse naše sfiske in rane. Pieljubi ,,Tovarš"! Nevoljno ti iiaznanjam, da Tvoje potovanje po pošti do uas je zelo slabo ; (ri lisle sem prejel, kojiso, Bog zna , po kterih kotih se že potikali, in vendar je napis prav nataučen. Menda mislijo nekteri, da v prebranega ,,Tovarša" kakor v ,,Tagespošto" i. t. d. klobase zavijamo; 23. list sem še le zdaj vsega umazanega prejel. — Piašam le : ,,Zakaj pa" ^Oesterreichischer Schulbote" ne zaide in redno prihaja ? Še ena želja me teži, ktero bi rad , da bi jo, Ti, ljubi ,,Tovar.š", vzel v torbico. Zložnost je pii vsakem gospodarstvu žlahtna podlaga. Imamo vse precej lepo viedeno ; le nekaj nam še manjka, t. j. zložnosti pri cerkvenih pesmih in napevih. Moja, in mialim veliko zlogoljubnih učenikov piavična želja je in tudi očitna prošnja: Xaj bi se kak bistri gospod učenik in umni orglavec poprijel lepega in iinenitnega dela, in naj bi zbiral od vseh strani pesini in napeve za sv. cerkvene opravila pri božji slu/.bi; kar bi bilo dobrega, naj bi soslavil in višji duhovski gosposki predložil, in kar bi bilo poterjeno , naj bi se izdalo po naročilni poti. Tako bi mi imeli kinali lepo p e smarico, od ktere je naš ,,Tovarš" že v svojem pervein tečaju govoril, — in vseh zmešiijav bi bil konec. Bog daj, da bi se to kterikrat izveršilo ! J. Vlastenski. Blizo suhe krajine. — Lahiio bi Ti, Ijubi ,,Tovarš" moj, zdaj kako okroglo predpustnico povedal, p. kako se pri nas ženijo, kako skerbno se poprašuje po bogatih dekličih, kako se snubači za večo doto poganjajo, kako se v ptujem jeziku delajo ženitne pisma, kako draga je nekteremu ženinu nevesta, če je ludi ptujka, da revež namreč celi predpust po več ur na teden k spraševanju hodi, in božec Ae le ])0 velikinoči doverši svoj rigorozum, kako pa tudi marsikteri namesto dobre družice ,,kupi mačko v žaklju": pa vem, da Ti ne bi s tem vstregel, kajti Te take posvetne reči kaj malo mikajo. — Povem Ti raji nekaj drugega. Na jo zastavico, Ijubi ^Tovarš*! Stavim pa, da je ne uganeš, (lasiraviio laško razumeš, in nara mnogokrat tudi kako latinsko prav modro poves. — Kaj pomcni po slovenski: ,,Citaunika"? Ravno tako jo je tudi meni nekdo povedal; pa presneto mi je bila (ežka! Naj Ti jo razložim, da si ne boš prehudo glavo belil! Nekega mladega slovenskega tovarša pvidšega nazaj iz Ljubljane, kjer se je jeseni nekaj dni mudil, vprašara, kaj je kaj v Ljb. novega. Med drugimi novicami mi pripoveduje, da je pri ,,elefantu" napis vi¦III z lepiini čerkami: ,,Citaunika", kojega pa ne razume. Tudi jaz bi ne bil vganil pomena tega čudnega napisa, če mi ne bil nioj dragi tovarš sam pred naznanil kraj, kjer ga je vidil in bral, namreč v gostivnici pri Mokarjii nad vratmi čitavnice. — Zavzaniein ne nad toliko tovarševo ncvednostjo; povem in raziožim mu potem pomen tega napisa, važin namen čitavnice itd. Zapazil sem dalje, da mu tudi slovenski čaaopisi niso znani, in da Tebe, Ijubi ,,Tovars", le po imenu nekoliko pozna. Miloval sem svojega sodelavea, da more v taki tamoti že toliko časa tapati ; dani mu nekaj lislov nNovic*, ler mu pokažem iudi Tvoje prijctno obličje , in niu pripoiočujem , da naj bere zlasti slovenske easnike, knjige itd. In glej , Ijubi ,,Tovars!" moje besede niso bile ,,bob v steno"; zdaj vidiš pvi mojem spreobernjericu razun inmcnovanih časopisov, tudi verli novi časnik ,,Naprej!" Naprej ! tedaj predragi sodelavci na učiteljskem polju, naprej z omiko naše šolske mladosti, pa še bolj naprej s svojo lastno omiko: z branjern, ne sanio šolskih knjig, temuč tudi mailjivih časopisov slovenskih. — Prišla je dolgo zaželena doba , v kteri moretno naši slovenski mladini bolj koii.slili , kot nekdaj; posebno, kjer se učeiiikom ni treba toliko z nemščino ukvarjati. Blagor vam ! blagor vašim učeiicom ! — Ne bodimo tedaj sebični najemniki, ampak živiino in dclajmo vse le za blagor in dušni in telesni prid nain izročenih otrok. Le (ako boino izverševali naloge svojega imenitnega, svetega poklica. J. R...iki. Iz Ijubljane. V Oseku je prišla na svitlo ,,Zora", učiteljska knjiga, kteia bo inenda vsako leto izhajala. Vrednje jo g. A. V. Truheljka. Cisti dohodki te knjige so namenjeui učiteljskim sinom, ki si izvolijo učitcljski stan. Zavoljo lahko razumljivega jezika in dobrega blaga , ki ga ima , jo ludi piipoiočamo slov. učiteljem. — Tudi v Trcnčini je jel izhajati verli ačitcljski časopis pod naslovom : ,,Slovensky n a r o d n y učitel'." — Pri g. J. Giontini-tu v Ljubljani je na svitlo piišla: ,,Bohinjska popotnica", sostavil in poklonil slavncmu deržavnemu svetovavcu gosp. dr. L. Totnan-u Drag. Krištof, učitelj na bohinjski Bistrici — prav krcpka sostava. — 29. piet. m. smo pokopali ninogo zaslužnega slov, pisatelja g. Fr. M a la v aš i č-a, kleri je še pri lanski Vodnikovi besedi v tukajšni narodni čitavnici govoril. Pri letošnji slovesni besedi 2. t. m. ob 8. uii zvečer se bo tudi pela in z godbo spiemijala veličastna Koseskova pesera: ,,Kdo je mar?" po uapcvu poslavljeuem z dariloni 10 cekinov.