Narodna in nniverzltetna knjižnica
v Ljubljani	_
109
te * « «
luan Umek
moderni ssm
m mm plesalec.
Cena 2 broni.
« » « te »
Moderni plesalec.
Zbirka
raznih narodnih in drugih najnovejših, — navadnih in sestavljenih plesov. —
Sestauil, založil in izdal
luan LImek,
plesouodja slouanskih drušleu O trstu, član mednarodne o akademije profesorjeu in učiteljeu plesa u Parizu, o
Cena 2 kroni.
Natisnila »Ooriška Tiskarna« A. Gabršček.
1904.
Uvod.
Leta 1893. sem izdal prvo Knjigo o plesu pod imenom „SlovensKi plesalec". Knjige so se y Kratkem razprodale, zato sem sestavil na željo yeč prijateljev plesa drugo Knjigo, Katero imenujem „Moderni p I e s a I e c", in to radi tega. Ker opisujem tudi najnovejše plese.
Samo po dolgem trudu in praKsi mi je bilo mogoče, sestaviti to delo. Sestavil sem vse KoliKor mL je bilo mogoče taKo jasno, da vsakdo lahKo taKoj vse razume, ako eita pazno. Tudi najnovejši plesi so opisani taKo, da sleherni, Ki se jih je priučil iz Knjige, podučuje čez nekaj časa lahKo druge. In taK vspeh je moja želja. Ker s tem sem dosegel svoj smoter.
V Trstu, meseca novemb.i-a 1904.
Izdajatelj.
Uvod slovenskega plesalca.
Mnogo govornikov je grmelo že sploh proti plesu, kateri se je celo imenovalo »kužno bolezen« našega stoletja. Izvestno so imeli doticni govorniki prav, ako so obsojaii razne nedostojnosti, katere pa se ne morejo dogajati le pri plesu, ampak ob vsaki priliki. Obsojati pa vsled enakih nedostojnosti ples sam kot tak, je vendar p;retirano in Jie-pravično. Ples se mora mladini toplo priporočati, kajti ne nadomestuje le v nekem zmi-slu telovadbe, marveč je tudi najugodnejša prilika, priti v ožjo dotiko z naobraženo družbo, v kateri se vežba duh v mnogovr-stem razgovoru, se blaži srce ter razvija um. S tega stališča je torej ples takorekoč šola, ki vpelje mladino iz teoretičnega v praktično življenje. Kakor pa je strup o pravi priliki in v pravi meri izvrsten lek, nasprotno pa pogubonosen tako je treba gojiti ples le v dostojni meri, oziraje se v prvi vrsti na
telesno in duševno svoje zdravje. Kdor smatra ples s tega stališča, mi gotovo prizna, da si nisem naložil nepotrebne naloge, ako sem skušal opisati v naši mili materinščini pravila raanili običnih plesov, kajti take knjižice nimamo doslej, in zatorej se nadejam, da vstrežem ž njo -vsem ljubiteljem plesne zabave. Ako se mi ta želja vresniči, bo obilo poplačan neizdaten moj trud. Pri sestavljanju te knjižice sem nadomestil navadne francoske izraze z našimi domačimi; ob enem se mi je zdelo tudi umestno, ločiti plese, v kojih so posamični pari neodvisni drug od drugega (navadni plesi) od takih, kjer mora več parov istodobno plesati po pravilih, katera jili vežejo medsobno (sestavljeni plesi.)
Med te sem uvrstil tudi poskus novega plesa »Slo van s, koji naj bi se udomačil v naših narodnih družbah, kajti to mi bode, ker mi toliko leži na srcu razvoj narodnega živi j a, v ponos in prepričanje, da sem vendar po svoji moči priložil kamenček zgradbi naše narodne naobražbe. Morebiti o tej priliki vstrežem kojemu novincu na plesišču, ako dodam kratko opazko o vedenju. Nikakor se ne vsojam s tem gospodovati in ukazovati mladini, kajti prepričan sem, da prinese
Ysakdor, ki stopi med izborno družbo, že toliko splošne omikö s seboj, da se zna gibati in kvetati neprisiljeno, četudi mu je nemila vsoda v ostalem odkazala nizko stališče v življenju sploh. Na plesišču pa se mora strogo paziti na razne navade, katere imenujem »plesna pravila«. Na te navade se mora strogo vezati toliko plesalka, kolikor in še v večji meri plesalec, da ne bi se ju smätralo nedostojnima, neolikanima. Naj mi zatorej ne zameri mlada plesalka, ako jo opo-zorjam na to, da mora plesalcu, kateri se jej predstavi ter jo vabi ua ples, odreči le iz tehtnih vzrokov. Izrestno pa si zapomni dotičnega gospoda, ki jo je vabil na eno ali drugo pridšedšo točko plesnega reda. Gospodu plesalcu pa je v istem smislu stroga dolžnost, predstaviti se, ali če plesalke ne pozna, naprositi katerega nje znanca, da ga predstavi po navadnem običaju, ter med plesom paziti na to, da se plesalka preveč ne utrudi, jo dostojno sprovesti po končanem plešu na nje mesto ter v obče obnašati se sicer neprisiljeno, tpda vedno dostojno v najstrožjem smislu izraza, kakor pristoja omikanemu mladeniču.
Želeč, da bi to moje delce med živahno našo mladino doseglo pravi svoj namen, prosim rodoljube, naj ne obsodijo tega prvotnega mojega poskusa, ampak naj blagohotno vzamejo v poštev dobro mojo voljo, s katero sem pripravljen po svoji moči služiti skupni naši narodni stvari.
V Trstu, meseca septembra 1893.
Izdajatelj.
Pozicija nog pri plesu.
Poziciji nog pri plesu je pet, Iii feo jako važne pri vsakemu plesu.
I.	Pozicija: Obe peti sta skupaj, tako da pridejo noge vodoravno.
II.	Pozicija: Peti sta oddaljeni ena od druge, blizo 20 cm, drugo kakor v I.
III.	Pozicija: Desna peta stavi se pred sredo leve noge, prsti obeli nog so kolikor mogoče odprti.
IV.	Pozicija : Desna peta postavljena ßred levo kakor v III.: samo blizo ižo cm oddaljena, prsti nog jako odprti, tako da pridejo noge vštric.
V.	Pozicija: Desna peta se postavi prod prsti leve, prsti leve noge pa za peto desne, in sicer pridejo noge tako skupaj, da se pete in prsti nog dotikajo.
Glauna prauila.
Pri vseh plesih začne plesalec vedao z levo, a plesalka z desno nogo. Koraki desne noge so enaki onim leve. Kadar se začne plesati, drži plesalec plesalko z desno roko nekoliko nižje od srede hrbta, to je malo
nad pasom, ne da bi jo močno pritiskal k sebi: z levo r'oko pa prime desno plesalke in drži obe roki v visočini ram. Plesalka stavi levo roko na desno ramo plesalca, a desno roko da v levo plesalca, desna rama plesalca in leva plesalke sta skupaj, obrazi obrnfeni nekoliko na levo.
Poklon.
Kadar vabi plesalec plesalko na ples (to se razume: v dvorani,) se pokloni in pripo-gne malo glavo in rame, roke pusti visöti naravno, pete so skupaj. Isti poklon, kadar po plesu sprejme plesalko na mesto. Plesalka se postavi v 3. pozicijo, roke lahko vpognjene držijo obleko na straneh, desno nogo vpogne v tem, ko stavi levo drsajoč nazaj in se pokloni, teža života je na desni nogi.
Vzdigne zopet život, teža pride na levo nogo in stavi desno k levi.
I. Del.
Navad ni plesi.
Polka.
Postaviti se je treba v III. pozicijo, leva peta nekoliko vzdignjena.
I.	Drsa se s prsti leve noge na stran, tako da je noga ravna, peta malo vzdignjena.
II.	Desna noga stavi se k levi in se v istem času sune levo zopet naprej, ravno to napravi desna noga na desno stran.
Mazurka.
Pari se postavijo kakor pri polki.
r. Drsati s prsti leve noge na stran.
II. Desna noga se stavi k levi in levo se sune zopet naprej, ravno to napravi desna noga na desno stran.
Škotska.
Ples v takta. Navadno se pleše tako, da napravi par dva drsajoča koraka na levo
- n -
stran, na to dva na desno in zatem dva takta police (t. ]. štiri korakej v krogu.
Valček.
Ta ples, dasi ni težek, zahteva vendar največ časa, dokler se ga zna dobro plesati. Plesalec naj se postavi v 3. pozicijo, obraz in život obrnjena proti zidu.
I.	Korak: leva noga se stavi nazaj tako, da pride vštric desne.
II.	Korak: drsaj s prsti desne noge na stran leve pete, tako da se napravi popolni pravi okljuk.
III.	Korak: zasukaj se na prstih noge in preidi v 3. pozicijo, desno nogo pred levo in hrbet proti zidu.
IV.	Korak: stavi desno nogo na stran, tako da pride leva rama v lice zida.
V.	Korak : drsaj levo nogo na stran konca desne noge, tako da se napravi pravi okljuk.
VI.	Korak : zasukaj se na prstih noge in preidi v H. pozicijo, desna noga pred levo, obraz proti zidu.
Pas de quatre.
Pas de quatre (izgovori pa de katr). — Plesalec drži z desno roko levo svoje ple-
salke v^ visočini ram in, stavi levo v bok. Plesalka da levo roko plesalcu, z desno pa drži lahko obleko. Oba imata (t. j. vsak zase) pete skupaj, prsti nog so odprti.
I.	Korak: stavi levo nogo naprej 10 cm od desne.
II.	Korak: drsaj desno»k levi (pete skupaj-)
III.	Korak: stavi zopet levo kakor prej.
IV.	Korak: lahek skok na levi nogi, v istem času stavi desno nogo naprej, prsti noge nizko fclizo, a ne dotakni se tal, noga stegnjena. To se ponavlja kakor gori rečeno, a začeti je z desna nogo. To skupaj je prvi del plesa. Drugi del se pleše valček skupaj, kakor pri navadnih plesih.
Češka polka.
Plesalec drži plesalko kakor pri plesu pas de quatre, in napravita skupaj sledeči korak: leva noga blizo 10 cm naprej naravnost, s peto na tla, prsti noge visoko, levo nogo je staviti pred desno, s prsti na tla peta -visoko, z levo napraviti je en navadni korak polke, ravno to z desno nogo, potem pa 4 'korake navadne polke na okrog.
Dancing.
Plesalec in plesalka se držita kakor pri plesu pas de quatre. Napravita skupaj en korak polke z levo, a drugi z desno nogo in to naravnost naprej; potem plešeta skupaj kakor pri navadnih plesih polka ali valček.
Polka piquee.
Pari se držijo kakor pri pas de quatre. Napravijo 4 korake (to je 2 z levo, 2 z desno nogo) češke polke; plesalec se potem obrne v lice plesalki ter drži vedno s svojo levico desnico plesalke ; ta se zasuka enkrat na desno stran okolo pod roko plesalca, nato plešeta skupaj valček ali polko.
Season.
Season (izg. sizen.) Plesalec prime z desno roko levo svoje plesalke in napravita (plesalec z levo, a plesalka z desno nogo) 3 navadne korake naprej, na četrti korak se obrneta oba v lice, sledi poklon; zatem se obrneta oba na desno in napravita 3 korake v nasprotno stran, kakor prej, tako dä dene plesalec levo roko v desno plesalke, zopet poklon. (Drugi del) 4 korake navadne polke skupaj na okrog.
- u —
Regdovak.
Češki ples, kateri se razlikuje od valčka le z tem, da se pleše nekoliko bolj počasi. Začne se z nekaterimi obrati v krogu, potem plesalec pušča plesalko ter pleše tri korake naprej ali nazaj, plesalka mora se ravnati po plesalcu ter se v prvem slučaju pred njim umikati v drugim pa zopet proti njemu plesati Oba moreta se v regdovaku pomikati tudi v polkrogu v stran. Plesalec obično opozori plezalko na korak k »Regdovaku« s tem, da jej med obračanjem v krogu na-lahko stisne desno roko.
Bohemienne.
Bohemienne (izg. boemjen.) Pari se držijo kakor v pas de quatre. En korak navadne polke z levo (plesalko z desno) nogo, po koraku staviti je desno nogo z prsti na tla, peta visoko naravnost pred seboj, obrniti se je hitro na nasprotno stran, premenjati roke, napraviti korak (kakor gori omenjeno) z desno nogo (plesalka z levo) ter skupaj 4 korake polke na okrog.
Sicilijanka.
Sicilijanka je jugo-laški narodni ples. Pleše se v takta takole: Sleherni par pleše prvo polovico plesne skladbe 4 udarcev po 4' korake v skoku, drugo polovico pa po 4, tej skladbi primerjenih korakih v polu-krogu okolu sebe. Glede kretanja velja isto, kar velja o polki.
Tirolka.
Tirolka se imenuje tudi »lovska škotska«.
Pleša se v takta. Podoben je ta ples »Škotski«. Pri nas ni ta ples navaden, zatorej mislim, da ga ni treba opisati natančneje.
Varšavska.
Ples poljskega izvora, katerega so vpeljale poljske gospe pred nekaterimi leti v najodli-čenejših pariških krogih; od tod je prišel v Nemčijo. Ples je resnega značaja v taktu. Glasba je sestavljena v delih po 3 in -i takta; poudarec je na vsakem prvem deiu prvega takta. Sleherni par se vrti okolo svoje osi v stran, na desno, levo, ali v malih in večjih krogih. Na prvi del vsakega takta na par, (t. j. 2. i. 6.8. itd.) pade pavza, v kateri mora
vsak plesajoči par ostati na licu mesta. Glavni pogoj, da se ta ples lepo vrši, je : lahko neprisiljeno stanje v pavzah, nasprotno pa se morajo vršiti ostali trije koraki polahko drsajoč in elastično. Vsak tretji korak povdarja se nekoliko, da se istemu sledeča pavza toliko bolj razlikuje.
Poljska.
V naših krajih nenavaden ples. Podoben je takorekoč zadnjemu liku četvorke, kajti pari korakajo drug za drugim za plesovodjo. On po svoji domišliji kreče par6 v razne like.
Pas de patineurs.
Pas de patineurs {izgovarjaj pa de patiner.)
I. Del. Plesalec drži plesalko z obema rokama, in sicer z levo drži levo, z desno pa desno plesalke, tako da se spredaj roke križajo. Pri temu plesu začneta izredno toliko plesalec leakor plesalka z levo nogo; oba torej začneta en korak plesa dancing na levo, drugi korak na desno, potem 4 drsajoče korake, to je 2 na levo a 2 na desno, pri tem se upogne par na tisto stran, kamor drsa,
- r? —
kakor da bi drsal na ledu; ta del se ponavlja.
II. Del. Plesalec se obrne v lice plesalke in napravita, vsak zase en korak balance (glej korak V slovanskem valčku) na desno, potem na levo, tako da prideta zopet skupaj; dasta si levo roko in napravita počasi enkrat v okrog (t. j. gresta s 4 koraki enkrat okoli), ponavljata korak balance na levo, potem zopet skupaj, si dasta desno roko in napravita v okrog. Ponavlja se vse od začetka.
Slovanski valček.
Novi salonski ples sestavil, izdal in založil o priliki odprtja »Narodnega doma^ v Trstu Ivan Umek.
Slovanski valček, ples na 8 taktov v "/4.
Ta ples pleše vsak par zase. Vsak plesalec se pokloni svoji plesalki, se postavi njej nasproti (vis-a-vis) ter da levo roko v levo plesalke. Prosto roko stavita toliko plesalec kakor plesalka v bok. Oba napravita 2 koraka (tako imenovana pas balance) na Btran in sicer prvi na desno, drugi na levo. (Ko napravi par Iforak na levo, si poda desno roko ter dene prosto levo roko v bok.)
Končavši ta dva koraka, prime plesalec plesalko, kakor pri navadnih plesih, in pleše ž njo skupaj 4 korake valčka v krogu. Zopet iz začetka itd. Korak fpas balance) na desno in levo napravi se kakor sledi: Drsaje desno nogo na desno, napravi so en korak (blizo 20 cm dolg,) leva noga (vedno drsaje) se stavi k desni, ob enem se dfsa z desno zopet en korak na desno, leva pa pride s prsti na tla, peta visoko pred desno nogo ; korak na levo napravi se med tem, ko se levo nogo, katera je s prsti na tleh, hitro sune (drsaje) na levo ; desna se stavi (drsaje) k levi, ob enem se drsa ž levo zopet en korak na levo, desna pa pride s prsti na tla ter peta visoko pred levo.
La parisienne.
La parisienne (izg. la parizjen.) DrSati je 4 krat z levo in 4 krat z desno nogo, (par se drži kakor pri navadnih plesih, zatorej plesalka drsa i krat z desno in 4 krat z levo nogo,) potem se pleše 32 taktov valčka. Ponavlja se prvo, potem Hi taktov mazurke, ponavlja se zopet prvo, in lU taktöv škotske, ponavlja se še enkrat prvo in pleše se 16 taktov polke. Ponavlja se vse iz začetka.
Boston.
Glasba je na Pravi Boston je amerj-tanski ples. Ta ples se posebno na francoskem, a tudi v drugih Jcrajih, mnogo pleše. Drsa se z levo nogo naprej, pr.sli desne pridejo k peti leve, teža života na desni nogi, vzdigne se na prstih leve noge in drsa uogo malo jiaprej. Ponavlja se vse to, a začne se z desno nogo. To se pleše naprej, nazaj in v stran.
Strašak.
Strašak je češki ples. Plešo se navadno povsod na Českena in v drugih slovanskih krajih. Pari se držijo kakor pri navadnih plesih in plešejo prvo 8 taktov polke, potem se vstavijo^ tolčejo v taktu z nogami, vsak zase z rokami, migneta eden drugemu (t. j. plesalec plesalki, a la plesalcu) z lovim kazalcem potem z desnim in vsak zase se obrno na prostoru; pri tem dobi plesalka drugega plesalca a plesalec mora gledati, da dobi drugo jjlosalko. Večkrat pa ostane plesalec brez plesalke in mora čakati (ko se ples iz začetka ponavlja), da vlovi drugo plesalko med tem, ko se ona obrne. Zatorej mora plesalec čakati vedno za hrbtom one plesalke, z katero hoče plesati dalje.
- zo —
Rusinja.
Plesalec da desno roko v levo plesalke. Napravita skupaj 3 navadna koraka naprej in en korak polke na skok; to se ponavlja, a začne se z drugo nogo. Plesalka se obrne enkrat pod plesalčevo roko v okrog, na to plešeta skupaj valček. Dasta si zopet roke, kakor v začetku itd.
La patricienne.
Glasba na Par se drži kakor v pas de qnatre. En korak polke, drsati je desno nogo naprej 20 cm, 2 skoka z desno nogo, leva vzdignjena, 3 navadne korake začenši z levo nogo, 2 skoka leve noge, desna vzdignjena, ponavlja se vse z desno nogo. Skupaj potem 8 navadnih korakov v 4 taktih in 4 takte valčka.
Washington.
Plesalec se stavi za plesalko nekoliko na stran, da plesalki levo roko v levo, a desno v desno. Par napravi na prostoru tako: drsa levo nogo na stran, a zopet nazaj na mesto 2-krat, prav to z desno nogo, napravi potem en galop naprej, in sicer se upogne polovico na levo, drugo polovico na desno stran.
II. Del.
Sestavljeni plesi.
Beseda.
Beseda je krasni češki salonski ples, kateri je sestavil prof. plesa Karel Link v Pragi. Glasba je od skladatelja Ferd. Heller-a sestavljena iz čeških narodnih pesmij. Leta 1863. je plesalo prvikrat Besedo 24 parov, a leta 1854. plesalo jo je v Pragi že 140 parov. Zdaj pa plešejo Besedo na Češkem vsi. To, kar je pri nas četvorka, pri Srbih in Hrvatih Kolo, pri Madjarah Čardaš, to je na Češkem Beseda.
Ples je res krasen, mnogo lepši nego četvorke ali langiers, ob enem pa tudi bolj kompliciran; ako bi ples še tako natančno popisal, bi ga vendar oni, ki bi to čital, ako ni res prav izurjen in dober plesalec, razumel jako težko.
Beseda ima 4 like, ki pa nimajo posebnih imen. 4 pari se stavijo v štirovogelnik, ka-
kor v Lan^iers ali Variete, številke so kakor v Variete.
I. Lik. Plesalec se pokloni svoji plesalki, potem plesalki na levi strani. Vsi si dajo roke v kolo in plešejo na desno tako imenovani korak sousedske, in sicer 2 koraka; na druga 9 koraka, se menja plesalko, tako da ona, ki je bila na desni, pride na levo stran plesalca. To še ponavlja, dokler ne pride vsak na svoj prostor. Plesalke ostanejo s hrbtom proti sredi v lice plesalca, ter dajo desnice v desnice plesalcev, tako da ostanejo vsi pari vezani. Počasi se napravi potem korak balance na desno in levo 2-krat, potem vsak plesalec s svojo plesalka v okrog, tako da pride vsak na svoj prostor.
Na to pride F u r j a n t. Vsi plesalci zase, a plesalke zase plešejo v koraku polke, vsaki par do prostora svojega para v lice, to je do polovice štirivogelnika; drugo polovico pa (vsaki par na svoj prostor) plešejo vsi pari skupaj. Prvi in tretji par skupaj do srede, poklon; vsaki par zase gre k paru na desno in sicer v sredo med parom na desni strani; plesalec gre na levo okoli; tako da da plesalcu levo roko, plesalka pa na desno in da. desno plesalki. Dajo si vsi
Štirje roke in se napravita torej '2 vrsti, kateri gresta do srede naprej in nazaj, vsaka vrsta zase napravi kolo na levo, pari se vstavijo tako, da pride par 1 v lice paru 4, 2 pa v lice paru i. Ko so tako v vrsti, drsa par proti drugemu ter ogibaje na desno zopet nazaj, tako da pridejo na svoj prostor, kjer se napravi korak »Rezanke.« Na to napravi vsaki par zase v okrog. To ponavljajo pari 9 in 4, v vrste pa pridejo 1 in 4, in 2 in 3 par skupaj.
IL L i k. Plesalca 1 in 3 gresta počasi z 2 korakoma sousedske k paru na desno stran, torej 1. k paru 2, 3. k paru 4, in si dajo pari roke v Kolo Vsi trije grejo enkrat okrog, in sicer 2 takta, potem plesalka spusti roke in gre pod rokami plesalcev na svoj prostor; plesalci si dajo levo roko in so dva in dva eden drugemu v lice, napravijo korak balance vsi proti sredi, to je plesalec 1 in 2 na levo, 3 in 4 na desno, potem zopet balance nasprotno. Ponavlja se celi balance, potem si plesalci spustijo roke, se obrnejo in da vsak plesalec svoji plesalki desno roko ter napravi ž njo počasi v okrog. To vse ponavljata plesalec 2 in 4; plesalec 2 gre k paru 3, 4- pa k paru 1 itd. 16 taktov
furjant, kakor v I. liku. 1 in 3 par pleše 4 takte koraka »obročak«, in sicer da plesalec obe roki svoji plesalki in napi'avi ž njo skupaj proti sredi 2 koraka na prostor, nazaj zopet 2 koraka, še enkrat 2 koraka v sredo. Zadnji takt udari se lahko z nogami (v tempo) ob tla, roke se spustijo, vsak zase se obrne nazaj in se vrne na svoj prostor. Vsi pari si dajo roke v kolo, katero se vrti prej na levo, potem na desno. Ko pridejo vsi pari na svoje prostore, dajo vsi plesalci svoji plesalki levo roko, a drugi desno itd. (t. j. velika veriga). Plesalke grejo na levo, a plesalci na desno okoli; ko pride vsak plesalec do svoje plesalke, jo prime z desno roko okolj pasa, a levo stavi v bok; plesalka stavi levo roko na desno ramo plesalca, desno roko pa v bok. Tako plešejo vsi pari v koraku dvopolke okoli do svojega prostora. 2. in 4. par ponavlja to, kar je napravil par 1. in 3.
III. Lik. Vsak plesalec da desno roko v desno svoji plesalki. 1. in 3. par gresta počasi naprej proti sredi, se poklonita, in vsi pari napravijo eno vrsto. Plesalka 1 da levo roko plesalcu 2, plesalec 3 levo roko plesalcu 1, plesalka 3 levo plesalcu 4. Ko so
vsi v vrsti, napravijo balance na levo in na desno, potem par 1 in 3 plešeta okrog polko do svojega prostora, v tem ko par 2 in 4 delata na prostoru v okrog. To ponavljajo pari 2r in 4; plesalka 2 da levo roko plesalcu 3, plesalec 9 levo plesalcu 4, plesalka 4 levo plesalcu 1, zopet balance. Zdaj plešeta okoli par 4 in 2, 1 in 3 pa delata v okrog na prostoru.
F u r j a n t kakor v I. liku. Plesalke se postavijo v sredo štirivogelnika v lice plesalcev. Poklon. Plesalci in plesalke preme-njajo prostor, tako da pridejo plesalci v sredo v lice plesalk, ki so nä prostoru, kjer so prej bili plesalci, in ostanejo tam mirno. Plesalci v kolo si dajo roke (vedno v lice plesalk) in grejo okoli na desno; ko pridejo pred plesalko od para v lice, se ustavijo in napravijo ž njo korak »hulan«, potem si dajo obe roki in napravijo v okrog na levo. Vsi plesalci primejo plesalke (torej vsaki ono od para v lice, ne svojo) in drsajo 4 takte v sredo, 4 iz srede zopet na prostor, potem 4 korake polke za eno mesto naprej, zopet 4 korake v srede, 4 iz srede in 4 takte polke, tako da pride vsak plesalec vedno s plesalko od para v lice na svoje mesto. Ple-
salke zopet v sredo, potem plesalci v sredo, kolo, tako da se ustavi vsak plesalec pred svojo plesalko, zopet »hulan« s svojo plesalko, drsati v sredo, polka itd., tako da pridejo vsi pari na pravi prostor.
I V. L i k. Vsi plesalci dajo desno roko v levo plesalke, a levo dajo si plesnlci v ai'edo (t. j. križ), potem grejo vsi en korak naprej in se poklonijo plesalki, pri drugem koraku poklon v sredo. To se ponavlja.
Plesalci se obrnejo na levo nazaj in dajo plesalki, katera je bila prej zadej, desno roko in napravijo ž njo enkrat v okrog, zopet leve roke v sredo, kakor prej itd., dokler pride vsaki par na svoj prostor. Fur-jant kakor v I. liku. Plesalka št. 1 in plesalec 3 gresta naprej do srede, si"'dasta leve roke in napravita enkrat v okrog, potem toliko par 1 kakor 3 vsak s svojo plesalko enkrat v okrog, plesalka št. 1 pride v sredo štirivogelnika, plesalci napravijo kolo okolu nje; plesalka se obrača na desno a plesalci na levo stran. Potem nasprotno in vsak plesalec gre na svoj prostor. Plesalka 1 gre k paru na desno t. j. k št. 2, napravi ž njim kolo enkrat okrog in gre pod rokami para št. 3 k paru 3, napravi tu zopet kolo okrog
in gre kakor prej k paru 4, tu napravi ravno tako in ko pride k svojemu plesalcu, napravijo vsi pari enkrat v okrog. Vsi pari v kolo na levo, potem na desno in sousedska; vsaki plesalec da svoji plesalki desno roko, a levo dene v bok, plesalka pa desno v bok. Pari napravijo korak naprej, plesalci se poklonijo v sredo, zopet korak naprej in se poklonijo plesalki; v tem so prišli vsi za eno mesto naprej. Da pridejo še ža eno mesto naprej, t. j. na prostor od para v lice, pleše vsak par polko; zopet korake soused-ske in polka, tako da pride vsaki par na svoj prostor. Na lo si dasta plesalka 2 in plesalec 4 levi roki, napravita v okrog in na prostor, kjer napravi (par 2 in 4) zopet v okrog. Plesalka ostane kakor prej št. I v sredi, plesalci kolo itd.; vso to se ponavlja. Potem pride plesalka 3 in plesalec 1, nazadnje pa plesalka 4 in plesalec 2. Ko končajo vsi, kakor gori omenjeno, obrne se vsak plesalec v lice plesalke in ples konča z drugim delom plesa »strašak«, t. j. plesalec in plesalka tolčeta v taktu z nogami, potem z rokami, namigneta z levim, potem z desnim kazalcem, in vsak se zase obrne enkrat okrog.
- 28 -Kolo.
Kolo je izviren jugoslovanski narodni ples, kateri se pleše obširnejše sestavljen kot »salonsko kol-o«.
K istemu je treba po 4 in 4 pare, slično kakor v četvorki po 2 in 2. Plesati more zatorej le 8, 12, 16 parov itd. Pari se nastavijo v krogu (kolu), držeč se skupno za roke. Godba igra 16 taktov koraka, mej katerimi pari stoje mirno; na to sledi drugih 48 taktov koraka, ki se pleše tako-le: Kolo stopi 1 korak z levo nogo na levo, desna pa pride za njo, leva naprej, sedaj napravi se skok tako, da se stavi desno nogo pred levo, jo potegne brzo v polkrogu nazaj na desno in v istem hip^ stavi se levo pred desno. Na to ponavlja se zopet korak in skok, kakor prej. Šteje se korak tako-le: 1, 2 — 1, 2, -3, skok 1, 2 - ], 2, 3 itd. 1 in 2 so četrtinke, 1, 2, 3 in skok pa osminke. Ta korak pleše se, kakor tukaj opisano prod vsakim likom. Koraku neposredno sledi »lice«, koje se pleše vedno v koraku polke na skok.
I. Lik. »O s m i n k a«.
Kolo pušča roke. Plesalke plešejo v skoku z rokama v bok na levo okolu svo-
jega plesalca in nato okolu plesalca na desni. Ko priskakljajo plesalke na svoj prostor, plešejo plesalci istotako najprvo okolu svoje plesalke in potem okolu plesalke na levi.
Plesalci drže mej tem roke križem na prsih. To lice se ponavlja in ko so se plesalci vrnili na prostor, sklene se naglo Kolo.
II.	Lik. ^Obroč«.
Plesovodja določi pred korakom vse
pare po številka,h 1 in 2. Pari št. 1 obrnejo se ne desno v lice paru št. % ki se obrne na levo v lice paru št. 1. Vse štiri osebe podajo si roke v kolo in plešejc» 8 korakov na skok na desno in nato 8 korakov na levo. Na to se brzo premenja par v lice tako, da stoji par št. 1 nasproti paru št. 2 na levi strani, par št. 2 zatorej nasproti paru št. 1 na desni. Pari napravijo malo kolo kakor prej in plešejo prav tako na desno in levo kakor gori. Cel lik se ponavlja.
III.	Lik. »Mlin«.
Vsak par se obrne do prvega svojega para v lice, plesalki podaste si desni roki križem v sredo, isto storita plesalca; levo roko drže vsi v bok.
Ta mlin se obrača korakom na leve kakor v II. liku Obroč. Na to (na povelje) »Proti« se vsi naglo obrnejo, ki-ižajo leve roke, stavijo desne v bok ter se obračajo v mlinu na desno kakor prej. Lik se ponavlja, z drugim parom v lice kakor v II. liku.
IV.	Lik. »Zvezda«.
Pare razdeli plesovodja po vrsti v št. 1 in 2. Plesalke št. I stopijo v sredo kola, držeč trdno roke plesalcev, plesalke št. 2 ostanejo na prostoru, držeč islotako trdno roke plesalcev ; plesalki stopita si nasproti. Zvezda se napravi v 4- taktih in traja 4 takte, na to stopijo plesalke št. 1 iz srede brz6 hrbtoma na prostor v kolo. Sedaj stopijo plesalci št. I na isti način kakor prej plesalke štev. .1 v zvezdo. Lik ponavljajo prvo plesalke in za njimi plesalci št. 2.
V.	Lik., »S p r e v o d^.
Plesovodja razdeli pred korakom pai-e
po vrstu v 4 enake dele in pazi med korakom na to, da se kolo stisne polehko v štirovogelnik; pari stoječi si nasproti na dveh straneh štirivogelnika skakljajo na povelje »Skozi« na drugo stran in na ta na-
Čin premenijo prostor. Na povelje »Drugi« prenienijo baš tako prostor pari stoječi si nasproti na drugih dveh straneh štirivogel-nika, napoveljo. »Na p r o stor«; hite prviin za njimi na povelje »Drugi« tudi drugi na svoje prvotno mesto. Na povelje. »Veriga« napravijo plesalke verigo, podavši si desne roke, in ko pridejo na nasprotni prostor, zasučejo se s plesalcem v okrog kakor v četvorki. Na povelje »D r u g i& napravijo isto pari št. 2. Na povelje »P r v i n a p r o s t o r-' in na to na povelje »Drugi« ponavlja se lik na nasproten način, in tako pridejo zopet plesalke na svoj prostor, kjer se štirivogelnik razdere ter sklene kolo.
VI. Lik. »Grb«.
Plesovodja odšteje pare od desne na levo po tekočih številkah in jih na to razdeli na polovico. Ako pleše 12 parov, podu izmed prvih 6 parov plesalec št, 4 levo mko križema plesalcu št. 3, plesalcc št. 2 plesalcu št. 5 in št. 1 5t. fi. Ta zvezda se vrti skak-Ijajočini korakom 8 taktov na levo. Na povelje „Proti« križajo si brzo plesalke v istem redu (lesne roke iii plešejo na desno. Druga polovica parov pleše v polukrogu nekoliko oddaljeno na nasprotno stran okolu zvezde
Na to se polovici menjati tako, da napravi druga polovica zvezdo in prva polu-krog. V drugi zvezdi križajo roke plesalci št. 10 in 9, U in 8, 12 in 7. Lik se vrši kakor prej. Ako pleše Iß in več parov, razdele se isti na sličen način po množini.
VIL Lik. -Kača«.
Plesovodja razdere na enem kraju kolo in zasuče kačo.
Slovan.
Slovan je sestavljen liki »Kolo«. Njega ime je opravičeno v tem, da je glasba sestavljena edino le iz slovanskih skladb, a razni liki sestoje večinoma iz slovanskih plesov. Za ta ples je treba 12 parov najmanj, v naprej je število po 4- in 4 neomejeno.
Nastop.
Plesovodja razdeli pare na 4 enake dele, od katerih odloči vsakemu njega prostor v štirih ätraneh plesne dvorane. Vsak oddelek stavi se v vrsto. Glasba svira »Hej Slovani«; v tem času stoje pari mirno na svojem mestu. Ko prične glasba svirati »Naprej«, skakljajo vsi nasproti si stoječi oddelki v koraku polke proti parom v lice tako, da se
umaknejo plesalci na straA in se torej srečajo, plesalke v sredi vrste plesalcev. Tako skakljajo v dvorani okolu; v drugem križanju pridejo plesalci v sredo vrste. Na ta način menja se križanje še enkrat v istem redu. Zatem stopijo na povelje »Kolo« pari brez ozira na prejšno razdelitev naglo v Kolo.
I. Lik. »Ž i v a«.
Plesovodja določi redoma vsakemu paru številko. Na pv. »V zvezdo« stopijo ple-. salke en korak proti sredini, napravijo kolo za se in takoj zvezdo, podavši levo roko v sredo in sicer v 12 parih, plesalka št. 1 plesalki št. 7, številke 4 št. 10, z desno roko pa drži vsaka ostali 2 plesalki. Plesalci one vrste plesalk stavijo se v istem hipu v mlin na vogalih, podavši si desne roke. Zvezda plesalk suče se skakljajočim korakom na desno, mlin plesalcev pa med tem na levo. Na povelje »Kolo« plesalke v sredini zvezde potegnejo naglo ostale plesalke zopet v prejšnje kolo plesalk, plesalci stopijo med tem iz mlina tudi v kolo za plesalkami; sleherni poda desno roko svoji plesalki in vsi sklenejo skupno kolo.
— Sill. Lik. »Veriga.«.
Glasba: »Oj banovci«. Pari stoje 2 takta mirno v kolo, plesalke stavijo roke v bok, plesalci križajo roke na prsih. Plesalke plešejo skakljaje v koraku polke pred svojim plesalcem, za hrbtom drugega, pred tretjim itd. okolu vseh plesalcev v kači zopet na lice mesta, na to 6 udarcev pavze. Isto tako plešejo plesalci na desno.
III. Lik. »Slavjanka«.
Glasba: »Večer na Savi«. 16 udarcev pavze, drugih 3i2 udarcev iste skladbe pleše se korak v kolu na levo liki škotski na skok. Sledi glasba: »Hej veselo« (16 udarcfev). Plesalke stopijo jeden korak proti sredini Kola, obrnejo se vsaka zase proti svojemu plesalcu, plesalci se primejo v zunanje in plesalke v notranje kolo. Plešo vod j a določi na to, katerikoli par kot prvi. Dotični plesalec pušča roko plesalca na svoji desni strani ter vodi verigo, obrniVši se nazaj, na desno v ravno črto, kjer puste vsi plesalci roke ter ostanejo drug za drugim. Isto tako vodi naravnost na desno prva plesalka verigo plesalk rama proti rami verigi plesalcev. Ko stojite vrsti, udari glasba mazurko
»Sla v] an ka«. Zadnji plesalec v vrsti prime z desnico svojo plesalko okolu pasa, levo roko stavi v bok; plesalka položi levico na desno ramo plesalca in stavi desnicj v bok. Tako držeč se, plešeta mazurko med vrstama; za njima isto vsi ostali pari.
Vsi pari na nepar obrnejo na koncu dvorane na desno, pari na par na levo, plešejo na zunanji strani ostale vrste, obrnejo na drugem koncu iste zopet v sredino, kjer se-snideta po 2 in ^ para. Plesalci nepar primejo v tem hipu plesalko z levico okolu pasa, dotična plesalka položi desno roko plesalcu na desno ramo. Isto se ponavlja siično, da pridejo po štiri pari v jedno vrsto. Ko so dospele vrste do konca dvorane, obrneta para na desni strani na desno; para leve strani na levo; tako plešejo zopet na drugo stran dvorane, kjer se ustavita par leve strani za parom desne; in to se ponavlja tako, da se v prihpdnjem obratu na istem kraju dvorane uvrste par za parom. Na povelje »K o 1 o« obrnejo se vsi na desno in sklenejo kolo.
IV. Lik. »Peru n«.
Glasba: »Kranjski sin«. Pari stoje mirno v kotu. 'fakoj svira glasba pesem »Sem
slovenska deklica«. V tej pleše se korak, kakor v »Kolu,« mej korakom stisne se kolo polagoma v štirivogelnik kakor v V. liku Kola«. Glasba svira: »Živila Hrvat-s k a«. Plesalke stopijo jeden korak v sredo, si podajo roke v kolo, plesalci zunaj isto tako zase. Plesovodja pretrga zunanje kolo plesalcev. (Glasba: »Mila luni ca«). Plesalca, kateri je sedaj pustil kolo z desno roko, imenujemo št. 1, njegovega soseda na desni št. 2. Št. 1 se obrne na desno nazaj, vodeč plesalce za seboj, št. 2 se obrne na levo, vodeč isto tako plesalce za seboj. Tako si podasta št. 1 in št. 2 zopet roki ter skleneta na ta način kolo naopak, v katerem so namreč obrnjeni vsi obrazi na zunanjo stran. Kolo plesalk pretrga plesovodja obenem s kolom plesalcev na baš nasprotni strani št. 11 in 12; dotični plesalki obrneti kolo plesalk kakor plesalca št. 3 in 2 na nasprotno stran ter si podaste roke v kolo plesalk. Na prvi del »Mile lunice« razdrla sti se notranje in zunanje kolo in napravila posebna kola. Na drugi del stojita ta kola mirno, na ponavljanje prvega dela pa se vrnejo plesalci in plesalke zase kakor prej zopet v zunanje (plesalci) in notranje (plesalke) kolo. Plesalke
stopijo hipom korak nazaj v skupno kolo. Lik se vrši skakljaje v koraku polke.
V. Lik. »Sam o«.
Glasba: »Brez tebe draga«. Pleso-vodja razdeli pai'e na 2 polovici. Plesalci primejo svoje plesalke v navadni prijem za ples; vsi plesalci stoje z licem proti sredi kroga. Na glasbo: »Ti si moja« drsajo pari brzopolko v krogu na levo stran v vrsto par za parom; druga polovica tako na desno stran. Glasba: »R a d o i d e S r b i n«, drsajo plesalci leve vrste na desno, plesalci desne na levo; plesalke ostanejo na prostoru ter se zasučejo k njim prišedšim plesalcem »v okrog«. Sedaj drsajo plesalke leve vrste na desno, desne na levo; plesalci ostanejo na prostoru in se zasučejo s svojo prišedšo plesalko »v okrog«. To se ponavlja, tako da pride zopet vsak na svoje prvotno mesto. Pari se takoj puste, plesalki na čelu obeh vrst skakljate pred svojima plesalcema na levo, doli ob vrsti plesalcev, obrnete se na doljnem koncu vrste zopet na levo in skakljate ob desni strani vrste plesalcev na svoj prostor. Vse ostale plesalke vrstijo se za prvim. Vrnivši se na prostor, podajo ple-
salke levo roko desni plesalčevi, vrsti se obrnete lice v lice in sklene se kolo.
VI. Lik. »Slovan«.
Plesovodja odšteje pare po tekočih številkah. Glasba: »Ej uhnem«. Plesalke št. 1 4, 7 in 10, puste kolo z desno roko, stopijo brzo v sredo, potegnivši z levo ostali del verige za seboj in si podajo desnice: št. 1, 4, 7 in 10; tako je nastala zvezda, v koji so na zunanjih vogalih plesalci št. I, 4, 7, 10. Na skladbo »V nedeljo zjutraj« suče se zvezda skakljaje na levo; na skladbo: »Mila moja« se razdere zvezda na nasproten način, kakor se je bila osnovala, in sklene se kolo.
VII. Lik. ^»Vrtinec«.
Glasba: »Pridi Gorenje«. Plesovodja določi katerikoli par kot prvi. Plesalke stopijo jeden korak proli sredi, kjer si podajo roke v kolo; isto store na mestu plesalci. Plesalec št. 1 pušča sosede na levi ter vodi vso vrsto plesalcev za seboj v vrtinec, isto tako vodi plesalka št. 1 plesalke. Plesalec in plesalka št. 1 se obrneta v vrtincu ter se snideta zopet v vrsli; za njima skakljajo vsi ostali. Na skladbo : »J o š H r v a t s k a« prime
vsak plesalec svojo plesalko z desno za njo levo roko, zunanji roki stavita oba v bok, in tako držeč se skakljajo pari za parom št. 1 v dvorani okrogu. Na pv. »Poklon« stavijo se plesalci svojim plesalkam nasproti vsi se poklonijo.
Četvorka.
Četvorka sestoji iz šesterih likov. Sleherni par preskrbi si pred početkom plesa drugi par kateremu se stavi v četvorki na 4 korake nasproti. Tako snujejo pari dve nasproti si stoječi vrsti, toda sleherni par je vezan le na tisti drugi, katerega je volil in kateri mu stoji v lice. Liki so:
I. Lik. K r i n k a (Paiitalon).
Plesalec pokloni se svoji na njega desni strani stoječi plesalki in potem poklonita se skupno paru v lice (vis-a-vis). Med tem je glasba odsvirala 4 takte skladbe v 4/4. Na povelje »Veriga« (Chaine izgovori šen) premenijo pari svoj prostor tako da stopati obe plesalki po sredi, plesalca pa na straneh ter se stavita, prišedši na nasprotni prostor zopet vsaki na levo stran svoje plesalke. Poklon. Na pv. »Na prostor« (Chaine ä place izg. šen a plas) gredo pari na isti na-
ein kakor prej zopet na svoje mesto. Veriga in na prostor traja skupno i- takte. Na pv. «V stran« (Balancer izg. balanse) obrnejo se plesalci in plesalke drug drugemu nasproti, se poklonijo ter plesalke stopijo 4 korake proti sredini (torej na desno), kjer se ena drugi poklonite ter se zopet na isti način vrnete na svoj prostor. Plesalca pa stopita baš tako 4 korake na vnanjo stran (torej na desno), se vrneta zopet vsak na svoj prostor, kjer se vsak svojej plesalki pokloni (to traja 2 takta). Na pv. »V okrog« (tour de main izg. tur d' men) prime plesalec desno roko plesalke v svojo desno in ž njo okrene v 2 taktih v okrogu na licu mesta. Poklon. Na pv. »Gospe v verigo« (Chaine des dames izg. sen de dam) ostanejo plesalci na prostoru, plesalke pa si podajo desni roki in ognivši se druga druge, gredo na nasprotni prostor, kjer na pv. v okrog napravi vsaka z dotičnim plesalcem lik, kakor gori omenjeno. Na pv. »Jos« (encore izg. ankor) si podajo plesalke zopet roke kakor prej ter se na isti način vrnejo na prvotno svoje mesto, kjer se ponavlja zopet lik. V okrog z lastnim plesalcem. Na pv. »Mali sprehod« (demi promenade izg. dini
promenad) poda plesalec svoji plesalki desno roko, ter koraka ž njo na nasprotni prostor, ognivši se paru v lice na desno stran. Na pv. »Na prostor« izvrši se lik kakor prej omenjeno tako da pride vsak par na svoje mesto.
II. Lik. Leto (Ete).
Plesovodja določi pred početkom IL lika po svojej volji plesalce ene strani, in njim v lice stoječe plesalke kot prve. Na pv. »Prva dva« (En avant deux izg. an avan do) stopa dotični plesalec 4 korake naravnost proti sredi, ista plesalka pa od druge strani, kjer se poklonita; za. tem korakata na pv. »Natrag« (en ai-riere izg. en arier) hrbtoma vsak na svoj prostor. Poklon. Na pv. »Na desno« (a droit izg. a drua) korakata slično kakor prej pol na desno, kjer se zopet poklonita in vrnetä kakor prej hrbtoma na prostor. Poklon. Na pv. »Preko« (traversez izg. traverse) premenita svoje mesto tako, da se plesalec ogne nasprotni plesalki na levo. Torej stoje sedaj na eni strani plesalci, na drugi plesalke. Na pv. »Na desno!« napravita lik, kakor prej opisan; na to sledi na pv. »Prek o« (retraversez izg. retraverse), po katerem korakata na svoj prostor. Na pv.
»V stran« izvršijo za tem vsi plesalci in plesalke, kakor opisano v I. liku, in na to isto tako »v okrog«. Na pv. »Drugi naprej« (second en avant izg. skon da navan) do srede, "poklonita se in na pv. »Polkrog« ponavlja se isti lik z drugim plesalcem in plesalko vseskozi kakor prej. III. Lik. »Grlica.« (La poule izg. la pul.)
Plesovodja določi prva dva kakor v po-četku II. lika. Na pv. »Preko«, promenjata prva dva prostor. Na pv. »V vrst o« (retra-vcrsez, formez la ligne, izg. retraverse forme la linj) stopi plesalka, katera je prej bila premenila prostor, v sredo, podavši svojo desnico desnici svojega plesalca, levo poda prvemu plesalcu; druga plesalka pristopi v sredo, podavši lastnemu plesalcu svojo desnico. Na pv. »V stran« napravijo vsi, držaje se za rokej kakor gori rečeiiOj dva koraka na desno, potem 2 na levo, kar se ponavlja. Na pv. »s p r e li o d«, spremeni vsak par svoj prostor, kakor v I. liku. Na pv. »Prva dva«, stopita prvi plesalec in prva plesalka (l)emi tour izg. dmi tur) podasta si desnici in napravita pol obrata na levo. Na pv. »Prot i", (Contraire, izg. kontrer) podasta si levici in napravita polukrog na desno.
Poklon. Oba gresta hrbtoma na prostor. Na pv. «Štirje naprej« (en avant quatres, izg. an avan katr) grejo vsi 4 korake v sredo, se poklonijo, na to korakajo hrbtoma nazaj. Na pv. »Veriga« se izvrši zatem kakor v I. liku. Tako so sedaj pari na prvotnem svojem prostoru. Na pv. »Drugi preko«, napravita druga 2 lik kakor prej prva dva.
IV. Lik »P a s tir k a« (Pastourelle, izg. pasturel.)
Plesovodja določi pred početkom lika pare na eni ali drugi strani, kateri začno prvi. Na pv. »Prvi naprej!« (Primier en avant, izg. primje an avan) gredo prvi 4. korake proti sredini, poklon, hrbtoma zopet na mesto. Na pv. »Ješ!« napravijo zopet 4 korake proti sredi (poklon) ter na pv. »Dame preko!« (dame passe, izg. dam pass) pušča plesalka svojega plesalca in koraka na levo stran plesalca v lice; prvi plesalec vrne se sam hrbtoma na svoj prostor. Na pv. »Trije naprej!« (en avant trois, izg. an avan troa) plesalec št. 2 prime obe plesalki roko v roko, koraka ž njima 2 koraka v sredo (poklon) ter ju vodi hrbtoma na prostor. Na pv. »Plesalci!« (Souls les chevaliers,
izg. sol le švalje) gre plesalec št. 1. 2 koraka proti sredi (poklon), se vrne hrbtoma, ponavlja isto, pokloni se obema plesalkama ter prime na pv. »Krog!« (Ronde izg. rond) z levico desno roko plesalke št. 2 in z desno levico svoje plesalke. Na pv. »sprehod!«, se zasučejo vsi štirje na levo v polkrogu tako, da si stoje nasproti, poklon. Na pv. »veriga!« kakor v I. liku na prostor. Na pv. »Drugi naprej!«, ponavlja lik drugi par.
V. Lik. Obok (La trenis izg. le treni.)
Ta lik sem stavil kot V., ker se pri nas navadno ne pleše. Na Nemškem pleše še kot IV. lik. Plesovodja določi pare kakor v IV. liku. Na pv. »Prvi naprej!« kakor v IV. liku. Ko so se vrnili na mesto, sledi na pv. »Dame preko!«, ki se vrši kakor v IV. liku. Na pv. »Vsi trije!« vodi plesalec št. 2 obe plesalki 2 koraka v sredo (poklon), potem hrbtoma nazaj. Na pv. »Plesalci preko!« (Chevaliers traversez, izg. švalje traverse) podaste si plesalki roke, korakate na nasprotno stran, ter dvignete roki V obok pod katerimi gre plesalec št. 1, na naspratno mesto. Na pv. »V okrog« napravita na to
plesalca zase na eni in plesalke zase na drugi strani. Na pv. »Na prostor!« korakata plesalec št. 2 in plesalka št. 1 na svoje prvotno mesto. Poklon. V stran, v okrog, se vrši zatem kakor v I. liku.
VI. Lik. Konec (finale).
Vsi pari ene vrste si podajo roke, korakajo na pv. »naprej!« 2 koraka v sredo (poklon), hrbtoma nazaj in ponavljajo isto na pv. »Jos!« Ostalo je odvisno od pleso-vodje, kateri ponavlja posamične like ali sestavi po svoji volji posebna gibanja in kre-tanja, katera osebno nadzoruje. Obično končajo liki z brzopolko.
„Lan^iers"
(izg. Lansje ali Quadrille ä la cour izg. ka-drilj a la kur). Suličarka ali dvorska četvorka.
Vsak plesalec preskrbi si s svojo plesalko drugi par v lice, oba para poiščeta si druga 2 para. Štiri in štiri pari stavijo se v štirivogelnik tako, da stoji par št. 1 godbi nasproti; njemu v lice na 4 korake par št. 2, na desni strani številke 1 par št. 3, njemu v lice na 4 korake št. 4. Ko so pari nastopili,
pokloni se vsak plesalec svoji plesalki, potom ž njo paru v lice, paru na desno, ko-nečno na levo.
I. Lik. Košarica. (La dorset.)
Na pv. »Prvi par!«, se pokloni plesalec št. 2 svoji plesalki, plesalka št. 1 svojemu plesalcu in oba korakata si nasproti do srede. Poklon. Na pv. »V okrog!« za-sučeta se podavši desnici v krogu na levo (poklon). Na pv. »proti!« podavši si levici, na desno. Poklon. Na pv. »Odprta veriga« (Chaine ouverte, izg. šen uvert) gresta plesalec in plesalka št. 1 po sredi na prostor para št. 2; par št. 2 loči se tako, da pušča med seboj par št. 1. Poklon. Na pv. »Ožja veriga« (Chaine fermee, izg. šen ferme) se vrneta para na prostor tako, da pušča par št, 1 št. 2 po sredi. Poklon. Na pv. »Poklon« (Reverance izg. reverans) stopijo vsi plesalci z desno nogo en korak v celem krogu v sredino pred. plesalke na levi strani, iste stopijo pol koraka na desno in vsi se poklonijo. Na pv. »Proti!« stopijo plesalke v polukrogu na desno na prostor plesalk, kjer se zopet vsi poklonijo. Na pv. »V okrog!« podajo plesalci desno roko v desno plesalk.
stoječi jim v lice (plesalec št. 1 plesalki 4, št. 4-, št. 2 št. 2 št. 8, št. 3 št. 1), napravijo 4 korake v okrogu in ysi se vrnejo na prvotne svoje prostore. Poklon. Na pv. ->Drngi p a r<£ se ponavlja ves lik z razločkom, da pričneta plesalec št. 1 in plesalka št. 2; vse di'ugo se vrši kakor prej. Na pv. »Tretji par« začne isti lik plesalke št. 3 s plesalcem št. 4. Na pv. »Četrti par« začneta lik plesalec št. 3 in plesalka št. 4 Konečno ostanejo pari na prvotnem mestu.
II. Lik. „Zmaga . La Victorie.
Na pv. „Prvi par" (Primier en avant, izg. premje en avan) koraka par št. 1 proti paru št. 2, poklon, in se vrneta hrbtoma na svoje mesto. Na pv. „Još" koraka par št. 1 zopet pred št. 2. Na pv. „Dame preko" stopi plesalka št. 1 na levo plesalca št. 'ž, poklon, plesalec št. 1 se pokloni ter se vrne hrbtoma na svoj prostor. Na pv. „Na desno" (Chassez a droit, izg. šaseza drua) drsa plesalec št. 1 na desno pred par št. 3, poklon, plesalec št. 2 z obema plesalkama drsa v istem hipu ua desno pred par št. 4. Poklon. Vsi se vrnejo na prostor. Na pv. „V okrog" poda plesalec št. 1. svoji plesalki
desno roko v nje desnico ter se obrneta 4 korake v ofcrogu. Poklon. Isto stori par št. 2. Vsi štirje pari stoje sedaj na prvotnem svojem mestu. Na pv. „Proti" zasučeta se I. in
II.	par podavši si levici, 4 korake v krogu na levo. Poklon. Na pv. „Dame desno" poda plesalka št. 1. svojo desno roko v levo plesalcu št. 4, plesalec št. 1. svojo levo roko v desno plesalke št. 3. plesalka št. 2 poda desno roko levi plesalca št. 3, plesalec št. 2 levo roko desni plesalki št. 4. Na pv. „V s i naprej" (En avant tous, izg. an avän tu) korakate obe vrsti, vsaka 4 korake proti sredi (poklon) in hrbtoma nazaj. Na p v. „V okrog" zasučeta se kakor obično para št. 1 in 2, podavši si desnico, mej tem ko ostaneta para št. 3 in 4 na prostoru. Para št. 1 in 2 sta se vrnila s tem na prvotni prostor. Poklon, na pv. „Drug i" ponavlja celi lik drugi par (št. 2), za njim isto tako na pv. „tretji" par št. 3 in konečno „četrti" par št. 4:
III.	Lik. „M 1 i n" (Le moulinette, izg. mulinet.)
Na pv. „Prva d v a" korakata plesalec št. 2 in plesalka št. 1 polagoma proti sredi (poklon) hrbtoma na prostor (poklon). Na pv.
„Nazaj!" na prvotno svoje mesto. Na pv. „Mlin" si podajo vse plesalke križema desne roke v sredo in se zasučejo pol kroga na desno, tako da pride vsaka plesalka pred plesalca para v lice, poda mu, pu^tivši „mlin" levo roko v njega levo ter se zasuče ž njim v okrog na desno (poklon). Na pv. „Mlin" si podajo zopet plesalki križema desne roke, se zasučejo v pol kroga na levo in prišedši pred svojega plesalca zasučejo se zopet vsi pari v okrog z levo v levi. N. p. „Druga dva" začneta isti lik plesalca št. 2 in plesalec št. 1, ostalo se vrši kakor gori omenjeno, N. p. Tretji začneta isli lik plesalca št. 3 in plesalec št. 4 in slednjič n. p. „Četrti" plesalka št. 4 in plesalec št. 3.
IV. Lik. „Pohod" la visite.
N. p. „Prvi na desno" stopi par št. 1 pred par št. 3, in par št. 2 pred par št. 4. Splošen poklon. N. p. „Proti" korakata oba para polagoma na nasprotno mesto tako, da se pokloni par št. 1 pred parom št. 4 in par št. 2 pred parom št. 3. N. p. „Na prostor", korakata oba para polago^ia na prvotni svoj prostor. N. p. „Križem v stran" (Chassez oroissez, izg. šase kroase), drsajo plesalke na
levo 4' korake v stran, plesalci vsak za hrbtom svoje plesalke 4 korake na desno. N. p. „Nazaj" opetuje se drsanje na nasprotno stran, poklonijo se zatorej plesalci dotičnim plesalkam na levi strani. N. p. „Veriga" menjata prostor pa št. 1 in 2 zase, št. 3 in 4 tudi- zase, kjer ostanejo. N. p, „Drugi na desno" ponavlja se lik kakor prej, počenši s paroma št. 3 in št. 4.
V. Lik. „Konec" finale.
Plesalci se obrnejo proti svojim plesalkam (poklon), podavši jim levico v levo roko. N. p. „Velika vez" (Grande chaine" izp. gran sen), se zasuče par v krogu na desno, se pušča in na poziv „p o k 1 o n" stopi plesalec jeden korak na desno in se pokloni nasproti mu stoječi plesalki. Tedaj plesalec št. I pušča svojo plesalko, koja se obrne na levo, pödä takoj nasproti mu prišedši plesalki št. 3 desno roko, se zasuče z njo „v okrog" ter se pokloni sedaj mu nasproti sto-ječej plesalki št. 2. To sp ponavlja štirikrat (poklon), tako da so pari zopet na prvotnem prostoru. N. p. „Prvi v vrsto!" se pbrne plesalec št. 1 s svojo plesalko v iJolukrogu na nasprotno stran, ter se stavi za njo; za
njo stopi na isti način tretji par za tretji četrti, in za četrti drugi. N. p. „Križem v stran" drsajo plesalci 4 korake na desöo, plesalke na levo, N. p. „Proti" drsajo vsi 8 korakov na nasprotno stran. N. p. „Sprehod" se obrne plesalka št. I v polkrogu na desno, plesalec št. 1 v polukrogu na levo, ostali vsak za se za njima tako, da stoji vrsta plesalk nasproti vrsti plesalcev. N. p. „Vsi naprej" Btopite si obe vrsti 4 korake nasproti, poklon in hrbtoma nazaj. N. p. „Jos" zopet i korake naprej, kjer n. p. „V okrog" zasuče vsak plesalec svojo plesalko ter se stavi ž njo na prvotno svoje mesto. Sedaj ponavlja se celi lik, prvi se stavijo v vrsto kakor gori opisano. 1 par, za njega stavi sc par št. 4, 3 in 1; v tretjič začne vrsto par št. 3, za njim ter stavijo pari št. 1, 2 in 4 in konečno začne vrsto par št. 4, za njim se stavijo št. % 1 in 3. Poklon.
Langier pleše lahko tudi 3, 6 in 8 parov, ker razlika ni velika.
Les Varietes parisiennes.
Les Varietes parisiennes (izg. variete parisjen), Pariške izpreinembe. Ta je ena najlepših četvork, katere plešejo v pai-iških
salonih. Glasba, posebno sestavljena, jfe jako lepa in vesela. Pari se postavijo v štirovo-gelnik kakor v Besedi ali Lan§iers, številke so tudi tako, torej 1 v lice godbe, 2 na desno št. 1, 3 v lice št. 1 in 4 na levo št. 1.
I. Lik. L'invitation (izg. I'invitasjon.)
Vabilo.
Par št. 1 gre k paru na desno (št^ 2) in se pokloni, potem gre k na paru na levo (št. 4f), zopet poklon, in pride nazaj na prostor. Par 1 in 3 napravita „skoz" (chaine), kakor v četvorki; in nazaj na prostor (chaine a place). ,Vsi 4 pari plešejo vsak zase 16 taktov valčka okolu celega štirivogelnika, dokler pride vsaki par na svoje mesto. To ponavlja iz začetka št. 2, 3,. in 4.
Št. 2 se pokloni št. 3 in 1.
ti ^ tt	It	II ^ tt
It ^ ti ti It I ti 3 po poklonu vedno valček, kakor gori omenjeno.
II. Lik. L'etoile (izg. I'etual) Zvezda.
Plesalec št. 1 in plesalka v lice (št. 3) gresta enkrat naprej do srede, poklon, in nazaj na prostor. Oba plesalca (1 in 3) dasta desno roko v desno svoje plesalke, nakar napravita oba para pol kroga, tako da pride
plesalec na mesto plesalke, a ta na mesto plesalke. Plesalec 2 plesalka 3 zopet naprej do srede, nazaj kakor prej, desne roke, pol kroga, in vsak pride na svojo mesto. Vsi skupaj plešejo kakor v I. liku 16 taktov polke okolu štirivogelnika, dokler pridejo na svoj prostor. To ponavlja plesalec 2 in plpsalka 4 kakor potem plesalec 3 in plesalka , potem plesalec 4 in plesalka 2.
III. Lik. Le prisonnier (izg. prizonje) Jetnik.
Plesalec 1 prime z desno roko levo plesalke na levi strani t. j. št. 4, napravi ž njo en okrog, in sicer tako, da pride plesalka v sredo štirivogelnika (lice proti sredi), plesalec napravi ravno to s plesalko št. 3, potem št. 2 in nazadnje, ko napravi to s svojo plesalko, ostane on v sredi. Plesalke, katere si dajo roke ter napravijo kolo, grejo enkrat okoli; ko pridejo na svoj prostor, prime vsak plesalec svojo plesalko in plešejo skupaj vsi pari 16 taktov valčka. To ponavlja plesalec št. 2, gre na levo, da roko plesalki 1, 3, 4 in svoji, kolo in valček kakor prej. Plesalec 3 da levo roko plesalki 2, 1 in 4 in svoji. Plesalec 4 plesalki 1, 2, 3 in svoji, kolo in valček v okrog.
IV. Lik. L'alternante. Menjanje.
Vsi plesalci dajo desno roko v desno svoje plesalke. Plesalec 1 se postavi -v lice svoje plesalke, jej da obe roki napravita skupaj en okrog in plesalec vodi plesalko k paru št. % sam pa gre Jc paru št. 4. Plesalka da desno roko v si-edo para 2, plesalec 1 pa desno v sredo para i-. Tako stä se napravila iz št. 2 in 4 dva mlina, katera se vrtita enkrat okoli; potem gre par 1 zopet na prostor. Med časom, ko se para 2 in 4 vrtita, ostane mesto št. I prazno, par št. 3 pa dela v okrog na mesto. Ko pride j)ar 1 zopet na svoj prostor, primeta para 1 in 3 svojo plesalko in premenjata drsajoč v koraku mazurke prostor. Ko sta para 1 in 3premenjala prostor, napravita to par 2 in 4, ria to zopet 1 in 3 na svoj prostoi* in ravno tako 2 in 4. To ponavlja iz začetka par št. 2, plesalka da desno roko št. 3, plesalec pa št. 1, par 4 ostane sam, ponavlja se kakor prej v okrog; ko so zopet vsi na prostoru, drsata najprej para 2 in 4 potem 1 in 3, zopet 2 in 4 in 1 in 3, kakor zgoraj. To ponavlja pat št. 3; plesalka da desno roko „v mlin" paru 4, plesalec pa paru 2, 1. t. d. Drsajoč menjata prostor prvo para 3 in 1, potem 2 in 4, zopet 3
in 1, potem 2 in 4, zopet 3 in 1 in 2 in 4. Pride nazadnje št. 4, plesalka da desno roko paru 1, plesalec pa paru 3 „v mlin" i. t. d.; dl-sajoč v koraku mazurke menjata prostor prva 2 in 4, potem 1 in 3 na prostor, 2 in 4 in 1 in 3. Ko premenjajo pari prostor, napravijo 3 drsajoče korake mazurke in 1 korak polko, tako da pridejo pravilno na prostor.
V. Lik. La rosace (izg. la rosas).
Vsajena cvetka.
Plesalec št'. 1 in plesalka 3 gresta naprej do srede in nazaj na prostor, par 1 in 3 se poklonita (plesalec svoji plesalki) in grejo vsi štirje, to je 2 plesalca in 2 plesalki, nazaj v vrsto, tako da plesalec I da levo roko plesalki 4, plesalka 1 pa desno plesalcu 2, plesalec 3 levo plesalki 2, ples^llca 3 pa desno plesalcu 4. Tako st^ se napravili 2 vrsti, ki napravita 5 korake naprej v sredo in nazaj na prostor. Vse 4 plesalke^si dajo desne roke v sredo iti napravijo „mlin", levo roko dajo svojemu-plesalcu, „mlin" plesalk se vrti počasi 2 krat okolo naprej, plesalci gredo na nasprotno stran naprej in dajo levo roko eni in drugi plesalki, dokler pridejo na svoje prostore, kjer se vstavijo. Ko dobijo svojo
- 6ß -
plesalko, primejo se kakor v navadnih plesih in vsi pari plešejo v okrog štirivogelnika 15 taktov valčeka. To ponavlja par št. 2, plesalec da levo roko plesalki 1, plesalka pa desno plesalcu 3 i. t. d. Potem pride par št. 3, ki da plesalec levo roko plesalki 3, plesalka pa desno plesalcu 4, par 4 ki da plesalec levo roko plesalki 3, plesalka pa desno plesalcu 4. Poklon in valček.
Kotiljon.
Kotiljon je ples, sličen koncu četvorke, samo z razločkom, da se pri tem plesu plešejo drugi smešni liki, katere pa vreduje plesovodja sam. Znanih je 3400 različnih likov, a ker bi treba posebno knjigo, da bi se napisalo vse to, navedem tu le nekolilco navadnejših takih likov.
Mačka in miš.
6 parov napravi kolo, ena plesalka je v sredi, ta je miška, plesalec pa, kateri je za mačka, ostane zunaj kola in gleda, kako bi ujel miško, katera vedno beži pred mačkom. Pari v kolo morajo tudi paziti, da maček ne skoči v sredo in ne ulovi miške. Ko jo nazadnje vendar ulovi, pleše maček z miško, a drugi 6 parov plešejo tudi vsak par zase.
Stol.
V sredi dvorane stoji stol. Plesovodja vabi eno plesalko v sredo, katera se vsede na stol. Na to povabi plesovodja še 2 plesalca ju predstavi plesalki ter jo prosi, naj si izbere enega; z izbranim pleše, v tem ko mora drugi gledati in sesti na stol. Na to povabi plesovodja še 2 plesalki in enega plesalca. Plesalec, ki sedi, si izbere eno plesalko in pleše ž njo. Drugi vzame si drugo ter potem plešejo trije pari skupaj.
Zmešnjava.
Plesovodja prosi eno plesalko, da se vsede na stol, kateri stoji v sredi dvorane. Na to povabi 5 gospodov in vsakemu odda listek. Na teh listkih je zapisano: I. pleše z gospodično ; II. pleše s stolom; III. piha; IV. sveti; V. pometa. Ko so listi razdeljeni, dobi vsak plesalec, ker mu stoji na listu zapisano. I. plesalec pleše z gospodično; II. pleše s stolom; III. dobi pihalko in mora pihati za parom, ki pleše, ter plesati za njim; IV. dobi svetilko, s katero mora svetiti plešočemu paru ; V. plesalec pa dobi žensko obleko in metlo. Z metlo mora pometati pred plešočim. parom.
Šest stolov.
6 stolov je na eni in 6 na drugi strani dvorane, 7 plesalcev je olcolo 6 in 7 plesalk na drugi strani okolo ^ruzih C stolov. Na znamenje plešejo vsi okolo stolov vsak zase, na drugo znamenje pa gledajo vsi, da se vsedejo na en stol; a ker je samo 6 stolov, ostaneta en plesalec in ena plesalka brez stola, ta dva morata izstopiti. Na to se vziame na vsaki strani en stol proČ, tako da ostane 5 stolov a 6 oseb i. t. d. dokler ostaneta le en plesalec in ena plesalka, ki plešeta skupaj polko in valček.
Slepe miši.
Plesalke napravijo kolo zase v sredi, plesalci pa okolo njih kolo zase. Plesovodja povabi enega plesalca v sredo; ko je ta v sredi, mu zaveže oči in mu ukaže iskati svojo plesalko. Pleše potem z ono plesalko, katero prime.
Kdo bolj teče?
Stol stoji na koncu dvorane. Plesovodja povabi eno plesalko in 3 plesalce v sredino. Plesalka sede na stol, — plesalci pa se vtaknejo vsak v posebno vrečo, katera se jim zaveže okolu vratu. Ko so vsi trije v vrečah.
morajo skakati proti sedeče plesalci iil oni, ki priskače pi-vi do nje, sme iz vreče in pleše ž njo.
Z a g r i n j a 1 o.
Jeden plesalec in ena plesalka držita za-grinjalo raztegneno v sredi dvorane. Na to stopi 6 parov v sredo, plesalci se stavijo na eno, plesalke na drugo stran zagrinjala. Na to dvignejo vsi roke tako, da vsak plesalec drži eno plesalko, ne da bi vedel katero. Zagrinjalo se odsti'ani in vsak pleše s plesalko, katero drži.
Sprehod.
Vse plesalke napravijo kolo v sredi zase, proti plesalcem, plesalci pa kolo zase, lice proti plesalkam. En par začne in pleše po sredi, ko pride zopet na svoj prostor se razdeli par in gre plesalka na svoje plesalec pa na svoje mesto, ko plešejo to vsi po vrsti, plešejo vsi na enkrat polko in tako konča navadno kotiljon.
Statistika časa, ki je potreben, da se naučijo različni plesi.
Valček je treba plesati 50 krat, da se pleše dobro in 100 krat da se pleše prav dobro.
Polka je bolj lahka in zadostuje, ako se pleše 26 krat.
Mazurko je treba plesati 30 krat.
Škotsko „ , „ 40 ,
Vsaki teh plesov traja navadno 5 minut.
Godba igra v eni minuti 80 taktov valčka, ali „ , „ 40 „ polke , „ , , 34. , mazurke , „ , „ 40 , škotske.
To so navadni plesi.
Sestavljene plese pa je treba plesati vsakega 20 krat, ako se hoče dobro plesati, a potem je treba pri plesu vedno dobro paziti.
Koliko mora plesalec plesati prej, ko se sme udeležiti vsakega plesa?
Plesalec je treba da pleše: ValČeka 4 ure 10 min. obrne se v tem času 10.000 krat, to je 20.000 taktov, 60.000 korakov in ako bi hodil, prehodil bi 20.000 metrov. Polke 2 uri 5 min., obrne se 2500 krat, t. j. 5000 taktov, 20.000 korakov, 5000 metrov.
Mazurke 2^2 ure, obrne se 4800 krat, 5100 taktov, 30.000 korakov, 10.200 metrov.
Škotske 2 uri 40 min., obrne se 4800 krat 1600 taktov, 25.000 korakov, 6400 metrov.
Sestavljeni plesi trajajo navadno 20 do 25 min. torej 20 krat je 8 ur 44 min., to je za vsak sestavljeni ples posebej.
Statistika znanih profesorjev plesa v vseh 5 delih sveta.
Amerika ima 730 profesorjev, Azija 225, Afrika 422. Oceanija 312 in Europa 1598. Znanih je torej zdaj vseh skupaj 3287 profesorjev, oziroma učiteljev plesa. V Evropi imamo: Na Francoskem (deželi) 168, v Pazizu posebej 86, Angleškem 128, Laškem 83, Nemškem 327, Avstro-Ogerskem 118, Ruskefn 205, Črnogorskem 5, Švici 21, Belgiji 17, Holandskem 80, Norvegiji 11, Španskem 49, Portugalskem 12, Danskem 15, Švedski 26, Turškem 10, Grškem 19ž, Srbskem 8, Rumunskem 10, Bulgarskem 12 in v Rumeliji 14.
Ples v Parizu.
V Parizu je vsako leto 3126 plesov v 376 dvoranah. Jako velikih dvoran ima Pariz 55,
v Parizu se imenuje dober plesalec oni, katei'i zna najman]' 30 navadnih in 25 najnovejših plesov.
Sklep.
Znanih je zdaj 580 salonskih navadnih plesov, 150 četvork in 2000 različnih korakov. Da bi se vse to opisalo, bi se potrebovalo mnogo časa in bi postala iz tega jako debela knjiga, katera bi mnogo stala in za katero bi se najbrže tudi naši plesalci preveč ne zanimali. V modernem plesalcu sem popisal najnavadnejše plese, in vesel bi. bil, ce.bi vsi plesalci znali vsaj te dobro, ker bi potem lahko s ponosom rekli, da, kar se tiče plesa, znamo mi nekaj več kakor naši drugonarodni sosedje. Ako bode treba, s časom rad izdam še 3. knjigo, V kateri bode še mnogo več plesov. Ako želi p£^ kdo kako pojasnilo katerega si bodi plesa, naj mi piše (ob enem doda znamko za odgovor) in jaz bodem kolikor mi bode čas dopuščal, rad in hitro odgovarjal na vsako vprašanje. Za vsaki ples, kateri sem opisal v tej knjigi, je treba tudi posebno glasbo. Ako želi kdo, preskr-bim mu tudi to.
luan Umeh.
Ka2a(o.
Strau
Uvod...................3
Uvod ., Slovenskega plesalca"........4
Pozicija nog pri plesu...........8
(rlavna pravila...............8
Poklon..................9
I. Del: Navadni plesi.
Polka...................10
Jiazurka................10
Škotska.................10
ValCek..................11
Pas de qiiatre...............11
Češka polka................12
Dancing...............■ . . 13
Pojka piquee ...............13
Season.................,13
Regdovak ................. 14
Bohemienne................14
Siciljanka.................15
Tirolka..................15
Varšavka.................15
Poljska..................16
Pas de patineurs..............Ki
Slovanski valöek..............17
La parisieiine...............18
Boston..................19
Strašak..................19
Rusinja..................20
La patricienne.............' . . 2
Washington...............-S""
II. Del. Sestavljeni plesi.
Beseda..................21
Kolo...................28
Slovan..................32
Öetvorka.................B9
Lanfieis . . . . •............4n
Les Varietes parisiennes...........51
Kotil j on..................56
Statistika Časa. ki je potreben, da se nauCijo
različni plesi..............60
Koliko mora plesalec plesati, prej ko se sme
udeležiti vsakega plesa?.........(iO
Statistika znanih profesorjev plesa v vseh petih
delih sveta...................61
Ples v Parizu...............61
Sklep...................62