informator
Številka 26	Leto XX.	Titovo Velenje, 19. junija 1986
List za obveščanje delavcev
gorenje
Gospodinjski aparati Notranja oprema Procesna oprema Elektronika Široka potrošnja Commerce Servis
Raziskave in razvoj Interna banka DSSS Gorenje SOZD DS Splošni posli DS Informatika in organizacija
gorenje ;r.rg7dr,zac,,a
13. srečanje mladih
delavcev
Obravnava predinvesti-cijske študije
Mladi delavci Gorenja so se na svojem 13. srečanju zbrali v soboto, 14. junija 1986 v delovni organizaciji Gorenje Glin. Priznanja najboljšim mladim sa-moupravljalcem!
,,To srečanje mladih delavcev Gorenja iz vseh delov Jugoslavije naj pripomore h krepitvi bratstva in enotnosti med narodi in narodnostmi. Ob delu in sprostitvi se bomo spozna, li med seboj, se seznanili s problemi iz naših delovnih okoljih, izmenjali izkušnje, kar nam bo koristilo pri na. daljnjem delu. Samo z zagnanim in strokovnim delom bomo lahko reševali probleme, ki nam jih nalaga vsakdanja stvarnost in kritično stanje, v katerem se je znašlo naše gospodarstvo."
Tako so med drugim zapisali gostitelji iz Gorenja Glin v pozdravu vsem udeležencem 13 srečanja mladih delavcev Gorenja, ki je bilo minulo soboto v Nazarjih. Tako kot vsa prejšnja je bilo tudi to srečanje po besedah predsednika koordinacijskega sveta ZSMS Gorenje Janeza Pušnika. namenjeno tehtanju uspešnosti dela mladinskih organizacij. Mladi so se zato takoj po ogledu proizvodnje v Gorenju Glin sešli na svoji volilno—programski konferenci, na kateri so se skušali dogovoriti za konkretne usmeritve in Programe, po katerih naj bi njihov koordinacijski svet deloval in se povezoval z osnovnimi organizacijami. Vodenje tega sveta so tudi za nadaljnji dve leti zaupali Janezu Pušni-
ku iz delovne skupnosti Splošni posli Gorenje SOZD, medtem ko je sekretar Marjan Šorl iz Gorenja Muta.
Na srečanju so podelili tudi priznanja najboljšim mladim delavcem — samoupravljal-cem. Med šestnajstimi najbolj prizadevnimi mladinci so bili tudi Darko Bujan in Mira Pe-sar iz Gorenja Gospodinjski aparati, Silvo Plevnik iz Gorenja Procesna oprema, Majda Apatič iz Gorenja Notranja oprema, Franc Mlinar iz delovne skupnosti Splošni posli ter Gordana Grujičič iz Interne banke Gorenje.
gorenje
20 LET
IN FORMA TO RJA
Velenjski občinski izvršni svet je imel svojo zadnjo sejo, 11. junija 1986 v Gorenju Gospodinjski aparati. Obravnava pred investicijske študije o inovaciji programa in tehnološkem prestrukturiranju proizvodnje gospodinjskih aparatov.
Člani občinskega izvršnega sveta so se na svoji šesti seji zbrali v delovni organizaciji Gorenje Gospodinjski aparati. Gre za zanimivo obliko dela tega organa, razlog za sesta -nek v Gorenju pa je bila predstavitev predinvesticijske študije o inovaciji programa in tehnološkem prestrukturiranju proizvodnje gospodinjskih aparatov. Ta študija, po besedah Petra Petroviča, predsednika poslovodnega odbora Gorenja Gospodinjski aparati izhaja iz spoznanja, da ,,samo
trdo delo, znanje in dobri medsebojni odnosi, kar je bila značilnost prve faze sanacijskih prizadevanj v Gorenju, ne zadoščajo za nadaljevanje uspešno pričetega sanacijske ga procesa in da so za dolgoročno razvojno sanacijo nujna tudi velika investicijska vlaganja."
Predinvesticijska študija, ki so jo pripravili naši strokovnjaki in so jo obravnavali tudi na številnih okroglih mizah, dokazuje tudi, da je naložba v inoviranje programa in tehnološko prestrukturiranje proizvodnje gospodinjskih aparatov donosna in, da bo zagotovila Gorenju Gospodinjski aparati takšno akumulacijo. ki bo omogočala nadaljnjo stabilno rast in razvoj. Gre za poskus, kako optimalno izkoristiti obstoječe resur se v Gorenju, med katerimi velja posebej poudariti praktično znanje mnogih naših delavcev. Seveda so predstavniki Gorenja člane izvršnega sveta velenjske občine podrobno seznanili z vsemi področji. ki sestavljajo to študijo, od tržišča in programa, tehnologije in investicije, pa do finančno poslovne uspešnosti in družbenoekonomske utemeljenosti tega projekta Člani izvršnega sveta, ki so se pred tem seznanili tudi s potekom sanacije Gorenja, so posebno pozornost namenili socialni politiki, varstvu okolja, zaposlovanju, ki so povezani s tem projektom. Poudarili pa so tudi nujnost povezovanja z ostalimi organizacijami združenega dela v občini.
Delno poročilo o sanaciji Gorenja, ki ga je podal podpredsednik Poslovodnega odbora Gorenje SOZD Andrej Kržič so sprejeli ter obenem
(nadaljevanje na 2. strani)
3. redna seja koordinacijskega odbora sindikata
V sejni sobi delovne organizacije Gorenje Tl KI, Ljubljana, bo 24. junija 1986, ob 11. uri, tretja redna seja koordinacijskega odbora Gorenje SOZD.
Delegati koordinacijskega odbora sindikata v sozdu Gorenje se bodo zbrali v Ljubljani tudi z namenom, da bi se seznanili z delovno organizacijo Gorenje TIKI, ki v teh dneh proslavlja 35-letni obstoj.
Seja pa bo imela tudi delovni značaj, saj so pripravljene pomembne točke dnevnega reda Tako bodo delegati in drugi vabljeni obravnavali in sprejeli pobude za zmanjšanje stroškov poslovanja v Gorenju SOZD. Spregovorili bodo o pripravah srednjeročnega plana in pripravah na obeležje dneva delavcev Gorenja.
OBRAVNAVA PREDINVESTICIJSKE ŠTUDIJE
Požarna varnost
(Nadaljevanje s 1. strani)
predlagali, da bi celovito poročilo obravnavali jeseni na zasedanju skupščine občine. Predlagali so tudi, da Gorenje Gospodinjski aparati ter ostale delovne organizacije Gorenja, ki jih nov projekt zadeva, skupaj z izvršnim svetom ter Savinjsko šaleško gospodarsko zbornico naj bi proučili možnosti vključevanja ostalih velenjskih delovnih organizacij v program Gorenja.
Delovne organizacije Gorenja v velenjski občini naj bi se še dejavne vključile v razreševanje problematike varstva okolja. Na področju zaposlovanja pa naj bi prešli k zmanjševanju zaposlovanja nekvalificiranih delavcev, kar je tudi sicer ena izmed predpostavk
Na razpotju
Za osmošolce so se konec minulega tedna zaprla šolska vrata, za njimi je osem let osnovne šole. Stojijo pred novo odločitvijo, nekako na razpotju...
Na slovesnem zaključku na osnovni šoli Miha Pintar Toledo v Titovem Velenju so tudi letos odlični in prav dobri učenci prejeli posebno priznanje Gorenja, knjižno darilo. Na tak način tudi Gorenje, kot pokrovitelj te šole, spodbuja znanje in ga nagrajuje. V imenu delavcev Gorenja in družbenopolitičnih organizacij je zbranim učencem
predinvesticijske študije. V skladu z njo naj bi do leta 1995 ne imeli več v proizvodnji zaposlenih nekvalificiranih delavcev. Delavci bodo imeli vsaj interno kvalifikacijo. Na črtovan kvalifikacijski sestav pa naj bi dosegli tudi s spodbujanjem študija ob delu in iz dela, štipendiranjem in zaposlovanjem delavcev ustrezne izobrazbe.
Velja poudariti, da izvedba predvidenih investicij v proizvodnjo gospodinjskih aparatov, ki naj bi omogočila tudi naše boljše vključevanje v mednarodno menjavo dela, močno zboljšuje tudi socialni in ekonomski položaj delavcev v Gorenju ter mu zagotavlja varnejšo prihodnost.
b9
in njihovim staršem ter učiteljem spregovoril Ivo Soto-šek. Med drugim je dejal;
,,Moram povedati, da smo v preteklosti izredno dobro sodelovali kljub težkim razmeram, v katerih se je nahajalo Gorenje. Ne trdim, da so sedaj razmere že takšne, ki bi nas delale brezbrižne, ampak je čutiti veliko olajšanje, ker vidimo boljšo perspektivo tako za delavca Gorenja, kakor tudi za naše nove generacije. V Gorenju smo znali in znamo izredno ceniti znanje in sposobnost, kar sta izredno pomembna elementa v naših sanacijskih programih..."
hi
V letu 1985 je bilo v Sloveniji zabeleženih 1.736 požarov s skupno gmotno škodo 2.180.517.922 dinarjev, od tega v družbenem sektorju 827, v zasebnem 902 ter v i nožem-nem 7 požarov.
V	primerjavi z letom 1984 se je število požarov povečalo za 3,1 % skupna gmotna škoda pa se je povečala za 125,8 %. 69,6 % požarne škode v družbenem sektorju v letu 1985 odpade na 3 največje požare v;
-	Krki Novo mesto, TOZD Zelišča (530.000.000 din)
-	REK Edvard Kardelj, TOZD Rudarstvo v Hrastniku (310.000.000 din)
-	Salonit Anhovo (300.000.000 din)
43,6 % gmotne škode v družbenem sektorju so terjali požari v proizvodnih obratih, 32,4 % požar v skladišču vnetljivih snovi, 6,2 % požari gozdov, 5,5 % požari kmetijskih objektov itd.
VZROKI POŽAROV
V	letu 1985 beležimo na območju Slovenije 944 požarov, katerih vzrok je malomarno, neodgovorno ali brezbrižno ravnanje posameznikov, 152 požar je bila posledica naravnega pojava (strela, samovžig in drugo) 110 poža rov so povzročili otroci z ne premišljeno ig-o z ognjem, 88 požarov je povzročil človek namerno, 4 požare so povzročile živali, medtem ko v 428 ali 25,2 % primerih povzročitelj požara ni bil ugotovljen.
V	velenjskem delu Gorenja smo v letu 1985 zabeležili 28 začetnih požarov. Požari, ki so nastali, so bili manjšega obsega in smo jih s hitro intervencijo lokalizirali in pogasili.
Škoda ob nastalih požarih je bila minimalna, lahko pa bi bila veliko večja, če ne bi bilo dobre in hitre intervencije gasilske enote Gorenja, kakor tudi pravilnega ukrepanja vseh zaposlenih.
V	obdobjih 1. 1. 1986 do 13.6. 1986 smo pri nas zabeležili 9 začetnih požarov.
V	tem mesecu smo pri nas zabeležili tri požare in sicer;
. 9. junija 1986 je ob 6. uri nastal požar na prostoru Surovine, kjer je zagorela električna instalacija na akumulatorskem viličarju
•	11. junija 1986 je ob 6.10
začelo goreti v tozdu Pohištvo Gorenja Notranja oprema na ventilatorju od-sesovalne naprave za lesni prah. Požar je ogrozil tudi večji silos za prah, zato je bila potrebna tudi intervencija gasilcev iz Titovega Velenja. Domnevni vzrok požara je bilo trenje lesnega prahu v ventilatorju, zato smo določili posebno komisijo, ki bo raziskala detaljni vzrok požara in predpisala potrebne požarnovarnostne zahteve. Ob požaru je bil poškodovan motor ventilatorja, povzročil pa je tudi zastoj proizvodnje v tcedu Pohištvo, ki je vezana na odsesovanje lesnega prahu.
•	12. junija pa je ob 12.55
nastal manjši požar v toz-du Zamrzovalna in hladilna tehnika in sicer v surovinskem oddelku obrata zamrzovalnih omar, kjer je zagorelo v notranjosti 250-tonske stiskalnice. Domnevni vzrok požara je trenje, vnela pa sta se maščoba in čistilna volna. Škode ob požaru ni bilo.
Našteti primeri kažejo,da požarni varnosti in varstvu okolja posvečamo še vedno premalo pozornosti. Potrebno bo še veliko časa in truda, da se bo sleherni delavec zavedal, da je požarna varnost pomemben del družbene samozaščite in to ne samo doma, ampak tudi na delovnem mestu.
Martin Pečečnik
2. stran - informator gorenje
19.6. 1986 - številka 26
Izobraževanje
mas lov	KRAJ	KDAJ	ROK PRIJA VE	KOMU JE NAMENJENO
Obnovitveni tečaj za visoko 'n n'zko napetostne naprave	Sejna soba nad Gostinsko enoto	25.6.1986	20.6. 1986	Delavci, ki delajo z visoko in nizko napetostnimi napravami
Obnovitveni tečaj iz varstva pri delu in požarne varnosti	Sejna soba nad Gostinsko enoto	19.,24. in 26.6.1986		Delavci Pralno-pomivalne tehnike in Zamrzovalne in hladilne tehnike
^ečaj za avtokontrolorje	Jedilnica Gradbeni elementi	23.6.1986		Delavci tozda Gradbeni elementi
p°svetovanje Otežene raz-rTlere gospodarjenja — Kako ravnati?	Maribor VEKŠ	19.-20.6.1986		Vodilni delavci
^ova ureditev varstva pri delu	Ljubljana	25.6.1986		Poslovodni organi, pravniki, vodje kadrovskih služb in vsi, ki se ukvarjajo s problematiko varstva pri delu
Seminar sindikata Gorenje	T opolšica	20.6.1986		Predsedniki IO OOZSS, predsedniki konferenc OOZSS, delegati koordinacijskega odbora sindikata Gorenje SOZD
Objava
q3 Svoji 6. redni seji 30. maja 1986 so delegati tozda Galvana ,orenja Gospodinjski aparati obravnavali predlog za brezpla-J^dstop osnovnih sredstev in sprejeli naslednji sklep:
a °Zc* Galvana odstopi ostalim tozdom Gorenja Gospodinjski Patati Gorenju Notranja oprema, Gorenju Procesna oprema in in0*nju Elektronika široka potrošnja tri uporabne kaloriferje Q,. eselkar, ki je v nevoznem stanju. Ponudba velja 14 dni po k lav' v Informatorju, če v roku ponudbe ne bo interesentov, tbsp osnovna sredstva prodana v vrednosti, ki jo določi ko-
Predsednik delavskega sveta tozda Galvana Avgust Jakob
'9.6.
Ljubitelji
gora
IZLET IMA MANGART
V nedeljo, 29. junija 1986, pripravlja Planinska sekcija Gorenje izlet na Mangart.__________________
Odhod je ob 5. uri izpred Rdeče dvorane, hoje je za dve uri in, ker je Mangart že kar visoka gora,2678 metrov meri, je prav, da se vsi planinci izletniki obujete in oblečete tako kot je to primerno za visokogorje.
Zakaj tako?
Neupoštevanje varnostnih predpisov je v tozdu Zamrzovalna in hladilna tehnika v Gorenju Gospodinjski aparati povzročilo v začetku meseca kar dve
poškodbi!_______________
V dodelavi obrata zamrzovalnih omar je delavki med delovno operacijo vstavljanja pokrova v delovno pripravo stisnilo prsta Delavka je delala na preizkušeni in varni delovni pripravi z dvoročnim vklopom, a ni upoštevala varnostnega predpisa. Stroj je namreč z dvoročnim vklopom vključila sodelavka. Na takšen način so seveda odpovedali vsi varnostni elementi. Namesto, da bi bilo delo hitreje opravljeno, je delavka morala iskati zdravniško pomoč.
Drugo nesrečo pa je povzročil Ibrahim Damlič, ki je neizkušen in nepoučen za opravljanje vožnje z viličarjem samovoljno sedel za volan ter pri vožnji po obratu zadel svojo sodelavko.
S takšnim ravnanjem, ki pomeni hujšo kršitev delovne dolžnosti, je delavec povzročil poškodbe glave, rok in nog sodelavke, ki je morala seveda v zdravstveni dom.
Zakaj tako?
Alojz Me terc
Kadrovske
vesti
Gorenje SOZD
Delavski svet Gorenja SOZD je na svoji zadnji seji, 30. maja 1986 imenoval za podpredsednika Poslovodnega odbora Gorenje SOZD za področje financ Ivana Vitežnika.
Na isti seji je bil za vodjo delovne skupnosti skupnih služb Gorenje SOZD imenovan Alojz Batič, ki je ta dela opravljal doslej kot vršilec dolžnosti.
Gorenje Procesna oprema Delavski svet Gorenje Procesna oprema je na svoji 3. seji, ki je bila 30. maja 1986, Boža Lednika na njegovo zahtevo razrešil dolžnosti predsednika poslovodnega odbora delovne organizacije, s 15. junijem 1986.
Za vršilca dolžnosti predsednika poslovodnega odbora Gorenja Procesna oprema so s 15. junijem 1986 imenovali Henrika Dvoršaka.
1986 — številka 26
informator gorenje — 3. stran
Varujmo svoje okolje
Velenjska občina sodi med ekološko najbolj ogrožena območja v Sloveniji, zato je njuno potrebna sanacija, če želimo dolino obvarovati pred popolnim uničenjem.
Najnovejše vesti o možnosti odlagališča jedrskih odpadkov v velenjski občini so še toliko bolj vznemirile številne občane. To problematiko je obravnaval tudi izvršni svet skupščine občine ter sprejeta stališča dal tudi v javno obravnavo.
Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva in Občinski svet Zveze
sindikatov sta pripravila številne javne tribune in razprave zaključna pa bo v ponedeljek, 23. junija ob 17. uri v avli osnovne šole Anton Aškerc v Titovem Velenju. Na to tribuno vabijo vse, ki jim skrb za zdravo okolje ni tuja in še posebej vse, ki s svojim znanjem in poznavanjem problematike lahko prispevajo k uspešnosti njenega reševanja. K sodelovanju so pritegnili tudi številne strokovnjake in družbenopolitične delavce sosednjih občin, da bi z odkritim in strpnim razgovorom osvetlili problem in nakazali smernice za njegovo reševanje.
bg
Na kratko
BALINANJE
V oddelku za rekreativno in kulturno dejavnost sprejemajo prijave za ekipno prvenstvo G oren ja v balinanju do 23. junija 1986, do 12. ure, ko bo žrebanje ekip
UDELEŽENCI PRE VENTIVNO—REKREATIVNEGA ODMORA
Srečanje udeležencev prve izme ne preventivno rekreativnega od mora bo 28. junija 1986, prijave sprejema Marija Ocepek, tel. 725 (I. ATC).
Plavalci, pozor!
V oddelku za rekreativno in kulturno dejavnost so tudi letos priskrbeli sezonske karte za bazen v Titovem Velenju za delavce delovnih organizacij in delovnih skupnosti Gorenja v Titovem Velenju ter njihove otroke. Do 1. julija 1986 lahko v tem oddelku odrasli dobite karte po 3.200 din, za otroke pa je cena 2 500 din. Zanje je potrebna tudi fotografija.
Karte lahko plačate v treh obrokih.
OBVESTILO
KOLESARJEM
Kolesarska sekcija vabi na Kolesarski maraton po dolini Krke.
Tradicionalni maraton, dolg 100 km, bo 22. junija 1986. Organiziran bo prevoz z avtobusom. Odhod ob 5. uri izpred Rdeče dvorane Prijavnina 500 din.
Kultura_____________
Knjige.	Knjige.
Tudi letos bodo kulturni animatorji v tozdih in delovnih skupnostih ter v oddelku za rekreativno in kulturno dejavnost zbirali naročila za nakup zbirke Prešernova družba.
V	redni letni zbirki, ki jo broširano moč naročiti do 30. junija po 2.300 dinarjev in vezano v polusnje po 3.500 dinarjev, boste lahko brali; Prešernov koledar 1987 Anoton Ingolič—Zgodilo se je Mimi Malenšek — Počitnice v Bayangi
Andrej Seliškar in Tone Wra-ber — Travniške rastline na Slovenskem
Vladimir Utvič — Velike in mali bolezni človeštva
V	zbirki romanov Ljudska knjiga bodo izšla naslednja dela;
Utta Danella — Pozabi, če
hočeš živeti
Mary Higgins Clark — Na pre-
Una Troy — Vrata v nebeško kraljestvo
Antti Tuuri — Severna dežela Nikola Cvetič — Čemerna Johanna Jonas — Krivda Line Besenbock.
Cena zbirke je do 30. junija 7.200 dinarjev.
V zbirki Zakladnica uspešnic (7 — 12) bodo izšli naslednji romani;
Arnold Krieger — Mlada ljubezen — 2 knjigi Emil Ludvvig — Kleopatra Prosper Merimčč — Carmen Emile Zola — Therese Raguin Alberto Moracia — Ciociara — 2 knjigi
A. J. Cronin — Angeli noči
Cena zbirke je do 30. junija 8.900 dinarjev.
Vsako od treh zbirk je možno odplačati v dneh obrokih.
Janez Pušnik
Vabimo
V dvorani Glasbene šole v Titovem Velenju bo v petek, 20. junija ob 20. uri Srečanje oktetov, na katerem sodelujejo Koroški oktet z Raven na Koroškem,	Ljutomerski
oktet, Oktet Tosama iz Dom žal, Oktet Terca iz Celja, Šentjanški oktet iz Vinske gore ter Rudarski oktet iz Titovega Velenja. Vstopnice po 200 dinarjev dobite pri kulturnih animatorjih.
Zaključek 8. bralne akcije
V petek, 27. junija 1986, bo zaključek 8. bralne akcije. Udeležila se ga bosta pisatelja Tone Partljič m Franček Rudolf.
V soboto, 21. junija, bo v atriju Velenjskega gradu ob 18. uri občinska revija odraslih pevskih zborov in oktetov. Če bo slabo vreme, bo revija v dvorani Glasbene šole v Titovem Velenju. Vstopnice po 200 dinarjev dobite pri kulturnih animatorjih.
JV? fim t»u dobru voi/kpvanje voifkp. v*/, jejl'Jim a tek^doperne/iel ,jejljim vero ohranil. S^jiprej vjhe je mene perlo/hena 55™ /(ronj teprj* ice , katero bo mem GOS. EVa jP V Z) /14 vtu dan , ta pmiejni T^tbtar, HCti dal.	pak^le*reni, (emutudi vfem
tem, kpteri njegovu}rikjtanje ta lubu ima. J°-1.7/«. 4.
M W
INFORMATOR - LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV GORENJA V TITOVEM VELENJU. Družbeni organi: Izdajateljski svet — predsednik: dr. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Kranjc. Ureja: Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič. Izhaja tedensko. Naklada 6900 izvodov. Tisk: GRAFIKA Prevalje, 1986. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421—1/72 z dne, 23. 1. 1974