Tečaj 111.
V Gorici 16. novembra 1865.
List 11.
N
„SSistriino »arodii um, po deželi širimo zsfianBje"!
, • Cigale.
Iz Ajdovščine. Gotovo je bogat in srečen tisti narod, pri kte-rcm so koristne vede in znanosti tudi po deželi razširjene. In nekteri narodi so že' tako napredovali, da se je kmetijstvo in umno gospodarstvo po deželi razcvetelo, da je tudi po kmetih ob er Uli j a razvita, in da so v primernih krajih osnovali fabrike vsake vrste. Ta je tehten dokaz, da se je pri teh narodih iz mest tudi na deželo preselilo znanje, da so razsvetljeni inožje skrbeli za primeren poduk prostega ljudstva.
Tudi na Slovenskem skrbi za to nekaj domoljubnih možakov, ki se trudijo, da bi o mikal i in tako obogatili . narod Mulcev za umno poljedelstvo imamo Slovenci še precej, in vsak dan širijo zmirom bolj „Novice", „Umni Gospodar4' in dragi časniki koristne vode po kmetih.
l>a je vse to že dosti koristilo, prepričuje' se vsak, ki med Slovenci hodi, in se z njimi peča. Tolikokrat smo že slišali marši-kterega kmeta žalovati, da no zna slovenski pisati in brati, ker vidi I o I i k o lepih bukev in časopisov. Moj oče ni skrbel za me, slišimo tožiti; prestar sem, da bi zamudo popravil, pravi drugi. Nekteri do-stavljnjo: Za mojega fanta hočem pa skrbeli; pisati in brati mora znati,' naj slane (košta), kar bodi. Takšnih mož ni bilo dosti v preteklih časih, zdaj pa slišijo se po gostoma te želja iti ti dobri nameni za mladino.
Izhaja 15. vsacega mesca navadno na '/„ poli.
Velja s poštnino vred en goldinar za celo leto.
l'isarnicn	1,1st	VredniStvo :
in čuvaj c. k. kmet. družbe: _„	kmefikf VO	na Travniku> štčv. 277,
v mestni hiši (municip. ulicah),	IJMVU I. nadstropji.—List razpošilja
H. nadstropji. in tlruge deželne zadeve. družbin čuvaj.
- 86 —
Gotovo je la spretncnilev predobro znamenje; vidimo namreč, da ljudstvo spoznava svoje potrebe, da želi napredavati, in da hoče mladini nove poli odpreti. Ljudstvo čuti tedaj, kaj da so šole, in da ni blagostanja in napredka brez njih.
Da pa le šole resnično in djansko koristijo narodu, morajo gotovo biti ljudskim potreba m p rime r n e in mora jih biti zndosli.
Ce se pa po goriški grofiji oziramo, ne nahajamo po okrajih, po kterih Slovenci prebivajo, no primernih šol, in tudi ne v potrebnem številu; vendar pa je tod Sloveneov 150000, ki živijo v osmih c. k. okrajih, in nekaj jih je tudi v karminskem in v tržiškem okraji. Nikjer(?) po tih okrajih ni ljudske šole s štirimi razredi, nikjer šole za poljedelstvo, nikjer spodnjo realke ali obrlnijske šole. Kako za Boga je mogoče, da bi bili ti Slovenci omikani, da bi se skazali v poljedelstvu v oberlniji in drugih rečeh?
Po lih okrajih je sicer nekaj šol z dvema razredoma, in ludi s tretjim razredom, pa učiteljev je premalo in otrok pre več, da bi mogle dobro koristiti te učilnice. Če se pa tudi kak olrok, ki je dobrih zmožnosti (dobrega talenta), pisati, brali in računiti nauči, mora kmali pozabili vse to, ker po dokončanji teh učilnic le malo bukev v roko dobiva. Slariši ne kupujejo odraslim sinovom in hčerem koristnih bukev, da bi se mladina neprenehoma vadila in vsako leto kaj koristnega in lepega naučila. Saj vsak skuša, da kmali pozabi kakoršno koli delo, če se zmirom ne uri.
Tudi niso po leb učilnicah pretekle čase slovenski učili, vendar pa je očitno, da otrok le v maternem jeziku razumč besedo; kar nemogočo je tedaj v drugem jeziku slovnico razumljivo razlagati, še po domače jo otrok komaj razume. Brati se vsak rad le takrat uči, kadar vč, kaj beseda pomeni, in tudi odrasli človek bere z veseljem le to, kar razume. Za Boga, prvi namen podučevanja je zmirom, bil in bo zmirom: razum en je.
Ljudska šola je za ljudstvo, tam se mora tedaj v jeziku podučevali, klerega ljudstvo govori. Ta resnica je tako jasna, tako nedvomljiva, da je ne more nikdo tajili, in Jako se pri vsili drugih narodih ludi godi. Kadar je olrok v svojem jeziku izurjen, takrat jo še le čas, druzega jezika učili se, če ga otrok .potrebuje. Zavoljo tega naj se kakega plujega jezika po ljudskih šolah učijo le tisti, ki so.ztnožnejši in kteri ga bodo poznej potrebovali.
— 87 — "
Druge otroke s tem mučiti, je z g ubije n čas. Okolščina, da so poprej po slovenskih šolah na kmetih v nematernem jeziku učili, bila je kriva, da niso kmelje marali za šolo, in da so ji celo nasprotovali. To se je pa moralo zgodili, zakaj nihče se ni v tem kralkem času tujščine naučil, otroci niso znali doma kaj lepega povedali, iti kmali so še to malo pozabili, kar so na pol znali; starši so tedaj mislili: boljši je, da otroci živino pasejo.
Prav je po tem takem, da so zdaj šole po dt želi v goriški grofiji med Slovenci in za Slovence slovenske.*)
Veseli moramo zato otroke v šolo poganjali, da se koristnih reči naučijo, in lepih bukev jim moramo kupavati, da zmirom več zvejo.
Sedanje šole pa ne zadostujejo t e m u, k a r novi časi in nove okolščine t i rja j o, he zadostujejo še tisti mladini, ki ima doma ostati, zakaj dve leti, ali naj več tri leta v takšne šole hoditi, je otroku gotovo premalo, posebno če ni „dobrega talenta". Vidimo namreč v kaki šoli 60 do 80 otrok in samo enega učitelja, in ta edini ima olroke, na tri razrede razdeljene, vsak dan vse učiti; otrok se tedaj vsak dan le kaj malega učili more. Veči del ima tak učitelj še revno plačo in zato malo veselja do šole in otrok.
Premišljevaje vse to, ne najdemo druzega pomočka, kakor da so po deželi dobre glavne šole s štirimi razredi osnujejo. Otroci bi se tam izurili, da bi si pozneje sami znali pomagali s pomočjo dobrih bukev. —
Otrok pa, kleri popusti, dasi tudi celo glavno šolo, kakoršne so »daj, se je za življenje le pripravil; da bi se pa s' tem preži-vil, ni mogoče, ie ne nastopijo posebne okolščine.
Na deželi živijo skorej vsi od kmetije, po šolah pa ne učijo poljedelstva nič," ali le malo, into je gotovo velika pomanjkljivost. Zakaj neki ne bi se otroci že v tretjem in 4tem razredu nekaj podučevali Y poljedelstvu, v sadjoreji in kako se ima živina dobro snnžiti in krmiti.
Neizrekljivo koristilo bi, ko bi se osnoval po deželi še poseben razred, v klerem bi se bolj odraslim dtčkom razlagalo umno •kmetovanje sploh in modro gospodarstvo. Gotovo pa morala bi Vsaka šola na deželi imeti toliko zemljišča, kolikor je polrebno za primerne vaje in poskušnje.
Znano je, da se je o tem dosti že govorilo, in da so gosposko skušale kaj tacega Vpeljati; pa kaj je koristilo vse to, ker je ljudstvo, *) I'oinamo pa vendar tudi se dekanijo, kjer še učeniki z nemščino pouašajo. Vr.
V—88 —
ker so občine sploh nasprotovale, in ker ljudje niso spoznavali svojih potreb. Omikan, razvelljen narod skrbi tudi sam za takšne šolo.
Še moramo dostavili in opazili, da posebne okolščine dežele in posebne polrebe ljudi zahtevajo ludi posebne šole. Vidimo, da je po goralih krajih goriške grofiie zdaj preveč ljudi; zalo hodijo Bov-čani, Tominci okoli po svetu, da kaj zaslužijo. V neklerem kraji je tretji del ljudi vsako lelo zunaj dežele, ki se trudijo veči del kot prosti delavci. Premisliti .pa je, da na ptujem človek toliko in toliko Iožje kaj pridobi, kolikor več zna. Tudi Svajcarjev najdemo po celem svetu,' po kavanah, po fabrikah in v drugih službah, pa ne kot prostih delavcev, ampak vidimo jih kot gospodarje ali služabnike z dobro plačo. Kadar si zadosti prihranijo, gredo domu in vživajo mirno, kar so si pridobili. Tako se jim godi, ker več in zadosti znajo. Da pa več znajo in da se dosti koristnega naučijo, skrb jim je že doma za poduk, in ne samo za izvrstne ljudske šole, ampak za učilnice vsake vrste, posebno za realke. Učilnic je njih dežela polna.
Vprašamo drugič, zakaj neki ne bi ludi mi Slovenci goriške grofije skerbeli. za takšne nam silno potrebne učilnice. Kar je drugim narodom mogoče, mogoče bo tudi nam, če le resno hočemo.
Z ozirom na vse to, kar smo zdaj na kratko razložili, ne more nihče tajiti, da bi nam neizrekljivo koristilo, in iz mnogih nadlog pomagalo, ko bi osnovali v vsakem okraju (becirku) ne samo glavno šolo s štirimi razredi, temveč še poseben razred za umno kmetovanje, spodnjo realko ali oberlnijsko šolo pa v Tominu, ki je središče naših goratih - okolic.
Če pa prevdarimo, da se ne more velika zamuda hipoma popraviti, skrbeli je, da se vendar nekaj stori, in tu nate naše predloge (nasvete).
* , V Tominu noj se osnuje cela glavna (normalna) šola, poseben razred za poljedcljslvo in spodnja realka. Zares ne more ena sama občina vsega tega napravili, zato naj pomagajo okraji, dežela, pa tudi cesarski erar bi po vsi pravici podpiral takšne naprave.
. V Ajdovščini je popolna glavna šola prepotrebna in ne bi tež- ' ko bilo osnovali jo. Tri občine so prav blizo: Ajdovščina, Šturije in Lokavcc. Prve dve vasi imate vsaka svojega učitelja. Ali ne bi lahko mogoče in prekoristno bilo, da se vse Iri vasi zedinijo, in da napravijo 4 razrede v Ajdovščini, ktera jo v sredi. Dvt učitelja sta že,
— 89 —
in Lolcayec naj preskrbi tretjega, pa dobra ljudska šobi je osnovana, posebno, ko bi za četrtega učitelja dežela ali država skrbela.
Naj se ne vgovarjo, da so Slurjo na Krajnskcm in da zato ni mogoče Sturccm zediniti se z Ajdovci na Primorskem, ker ne bi deželske in duhovske gosposke lega pripustile.
To so le prazni izgovori, snj sla oba kraja avstrijska in slovenska, in gosposko podpirajo vse, kar je dobrega in korislneua. Naj so občine le združijo in naj djanjsko pokažejo, da resno hočejo kaj storiti v občni prid, in vsi zadržki se lahko odstranijo.
Tem krajem bi pa koristila takšna šola posebno zavolj tega, ker s» tukaj fabrike in fužine, ljudje ne bi potem takem služili zmirom kot prosti delavci, ampak bili bi zmožni tudi boljše službe prejemati.
(Konec prih.)
Ustna obravnavi),
občno-zborne seje c. k. kmetijske družbe c Gorici 16. oktobra 1865. '
(Posnetek iz uradn. zapisnika)
.. , ,	Vdeležiti so se je:
Gosp. Gvidon bar. Kübeck, c. k. namestil. svetovaveč (okrajni predst. okolice goriške), kot namestovavec protektorja drnžbinega, Nj eksc , c. k. namestnika tržaškega. Gosp. Aleksander ž I. Claricini, predsednik družbin. Gosp. Friderik Park ar, tajnik.
Zastopniki teh-le kmet. družb: P. n. gg. G. B. Mac car i je zastopal vrtnarijsko družbo primorsko; — Adolf Bernd c. k. kmet. družbo solnogradsko; — Jem. Rad iz za hrovaško-elavonsko; — Juri Ca nd us s i koroško; — Frid. dr. Deila Bona t i r o I j -sko in češko; —"predsednik Al. Claricini dunajsko in n o v o j i 6 i n s k o"; — Jož. Kolar kranjsko; — tajnik F. Parkar moravsko in g o r e n j e - a s t r i j s k o.
Poddružnice domače so zastopali: Gg. Žiga grof Manzano karminsko; — G. F. Del Torre gradiško; — Kleni. K e r p a n - P o 11 i, kot pooblastenec, t o min s k o.
Nadalje ti—le gg. družnik i: Brandis žl. Nik., Code Iii bar. Sikst, Coronini grof. eksc.; Cerne Ant., Dottori Ant., Favetti Knrol, Galateo žl. Jan., Ilentschel vit. dr. Mili., Maccari Jož., Marizza Nik., M a u r o vi č dr. Jož., Pavletič (duh.) Andr., Per t out (duh.) Lovre, Ritter vit. Hekt., Schöpf (duh.) Jož., Sešič(duh) Ant. — Visi n tini Mih., Wunsch.
Razstavljene so bile v zborni dvorani te-lc reči: Nekoliko bombaža domačega pridelka, nekaj izbranega sadja, razne sorte krompirja in -buč iz družbine brajde, nekaj bolilj lejošnjega belega vina, kakor ga na nov način (vižo) napravlja g. Ant. 'Šinkovec- iz Ajdovščine; hrovaško grozdje, „kraljevo" imenovano, kodelja lanu iz Furlanije, poslal g. Oblak iz Rude itd.
Baron Kiibek začne sejo ob 93/4 dopoldne.
— 90 —
Preudarek za 1805, kar ga je bilo v seji 29. maja nepotrjenega ostalo, se brez prelresanja polivali. Dohodkov tedaj je ruzkuzanib 2659 gold. 4'/2 s., stroškov 2539 goldinarjev.
Ker se ni v pretrgani majni seji sporočilo o stanu družb, poskušališča bralo, bere ga g. A. Pavlelič zdaj.
Novih udov je bilo sprejetih : dopi?uj<>čih 8, rednih 32 (med posle njimi utegnejo biti Slovencom znani: Gg. Mozes Duranti, vodja mclian ške predivnice v Ajdovščini; Ant. Klodič, profesor na mestnem gimnaziji v Trstu, Emil Šular posestnik v Peumi; Frnc. Sfi-ligoi uradu. c. k. glavno denarnice v Trstu; Jož. Streissler realni prof. v Gorici, Jož. Podreka, fajm. v Breginji, Eug. Tosi, župan v Mirnu, Jern. Brence kaplan in Andrej Stok župan v Dutovljah, Ant. Blakovec, posestnik v Ajdovščini.) —
(Dalje i/i konec prih.)
E>omačc vesti.
a.) Cerkvene in duhovshe.
(Spremembe:) Čč. gg. Val. Žbogar subsidiär in učitelj iz Volč na Pečine za vikarja; Jan. Juli koop. in uč. pri sv. Luciji za provizorja v Jageršče; — Mark. Vales, novomašnik, za koop. in učitelja v Volče; Jož. Šlunder, vik. na (bovškem) Trnovem, za vik. v Lipo; ~ Juh Ven turi ni, koop. in uč. v Vilesu, za kapi. in uč. v Vermel j an; — S t e f. Br es s an, koop. in uč. v lašk. Št. Petru, v V i-les; — Jan. Komar, novomašnik, za koop. vi. Št. Peter. — Dvorni kaplan pri nad-vojv. Karolu Ludoviku, prč. g. Janez A bra m je postal tajni ključar sv. Očeta „in abito„ paonazzo". —
Okoli srede prihodnjega mesca bo v Veliki cerkvi misijon (eksercicije) za ljudstvo Y ilaljauskem jeziku.
b. Raznotere.
(Misli goriških Slovencov o „slovenskem programu"). Eno misel o njem je ni'inogrede „Umni Gospodar" uže sprožil: Ker je namreč na politif ko združenje vseh Slovencov misliti, greli (1), in, če ni druguči, kot da ostanemo, kakor smo: ne zmaujšujte nam goriško grofijo, da ob meji preveč ne oslabimo. Danas naj dostavimo še to, da imamo tudi še v naših srcih od nekdaj vskoreninjen pium desiderium, — pa ne, da bi ž njim koga dražili, ali hrup zbuditi hoteli — videti Ipavsko dolino v cerkvenem in politiškem oziru pod Gorico. Saj se ta naša želja tudi menda na nekakšno historično pravo opira. -Mi si našo narodno reč tako mislimo: Narodnost ohraniti, oziroma, vstavljati se nadaljnemu p o p t u j č e v a n j u, je, kakor vsem Slovencom sploh, tako sosebno nam „suprema lex" in „conditio sine qua lion" vse politike. Narod pa je kakor posamen človek. če te v noge in roko zebe, ti je ves život za nič, če pa imaš roke in nogo gorke si ves gorek. Gorkota nam je v našem primeru narodna zavednost, narodno-duševna čvrstost. Noge matere Slovenije stojijo na dovolj gorki podlagi (proti Ilrovaškemu), glejmo, da je ne bode v levo in desno roko (Stajursko in Goriško) zeblo, da ji roki po mrzlem uplivu tujstva ne otrpnete. Kar se nas Gor čanov tiče, smo prepričani, da gorkoto narodnega duha in življenja ohranimo, če nam bo lo mogoče ustavljati se presilnemu poitalijančevanju. Z vspehom ustavljali so mu bomo pa lo takrat, ako nas bo po številu več, kot našib sosedov v grofiji, in ako
' '	— 9i —
bomo imeli med seboj prvotno - čvrste elemente, kakor so Krašovci in Ipavci, da bomo mogli ~ vprti s hrbtom v Nanos — italijanizmu ob Soči veleti: Dovolj/ Ustavi sel Do Iti, in ne dalje! -- —
Kar se tiče razdelitve na „soseske", „občine", „županije" itd. in dotičnih zastopstev, zdi se našim zvedemom ta organizem nekako preveč zahomotan. Mnoge te zastopstva — je djal nekdo naših — bi ne imele skor česa in koga zastopati, in iz zgolj sejevanja in zborovanja bi se ne prišlo do delovanja. Cesar pri nas zvedenci in ljudstvo želi, je : 1) Doinata vas ali katastralna (davkovna) občina (recimo ji: soseska, srenja ali kakor hočemo) naj prevzame g o s p o d a r s t v o s v o j e g a premoženja in vse, kar se šteje v NARAVNO ali LASTNO področje; 2.) ž u p a n i j a, (Orts*IIaupt*Bezirks*Gc-meinde) obstoječa iz kolikor si bodi katastralnih občin, naj opravlja vse opravila IZROČENEGA področja; več opravil ko vlada župatnjam izroči, veči naj bi tudi županije bile. Za županijo naj pride 3.) pravično in primerno sostavljen deželni zbor. In lil ne vidimo odrešenja iz večne manjšine kot v prenaredbi volitne postave: znabiti da bi bilo po tie glasovanje po kurijah nepotrebno. — Glede generalnega (skupinskega zbora) nismo vsi edinih misli. Mord da bi skupščine (Delegirtenversammlungen) „ad hoc", za vsako skupno zadevo posebej, našim potrebam in namenom zadostovale. (Memogrede naj opomnimo, da se tudi našim Lahom včasih o združenji tiroljsko -in primorsko- laških dežel z Benečijo in o skupnem zboru v Benetkah (?) sanja.). — V družili rečeh smo nepogojno za program.
—	(Železnica koroško-goriška.) V kratkem, prav v kratkem bo razsojeno, kod se ima potegniti železnica s Koroškega do morja: čez Predel na Gorico ali skoz Po-tabelj na Videm in - Cervinjan. Okoli srede t. m. pride v drugo komisija z Dunaja (min. svet. g. Hofmann z zvedencoma Ruppert-om in Mraz-om) obe črti še enkrat prealedat. Ker centralni (središčni) odbor ministerstvo sili, da naj potabeljsko-videmsko-cervinjansko črto potrdi, so šle prve dni t. m. iz Gorice (fdegm. grf. Coronini in v. H. Ritter), iz Trsta in Čividada deputacije na Dunaj, da bi izprosile, da bi se zatrdna določba še za kratek čas odložila, dokler namreč naš nadinženir Semrad, ki (tukaj v Gorici, v deželni hiši) nadrobne projekte in strošovnik piede'Iske črte izdeluje, vsaj poglavitnih reči ne dovrši. (Do 15. t. m. ima za glavni projekt odlog). Razun Videmcov je neki peščica ptujih (švajcarskih) sebič-nikov v kupčijski zbornici v Trstu, kteri se za črto na Videm in Cervinjan poganjajo. Tudi družbi, ktera misli železnico prevzeti, bi bila neki potabeljska ljubši. Sicer pa se sliši, da, kar je zdaj pri poslednjem merjenji tj črte inž. Kazda naredcl, ni, ko za pod klop. Ce vkljub vsemu prizadevanju naša črta ne obvelja, ostane nam ta tolažba, da se bodo stroški za zmerjenje predelske črte (menda že blizo 12000 gold.) naši deželi povrnili. --V malo tednih ali dneh smerno^ pričakovati razsodbe.
— 24. okt. je tukajšnja c. k. okr. sodnija k smrti obsodila tistega 24 let starega mizarja,.Fr Perisota iz Romansa, ki je na dan sv. Antona t. I. v Medeji pri plesu (o mraku) neko I. Bosco-vo iz ljubosumnosti in ker ni hotela z njim plesati s sklepcom (britvijo) umoril, in na žandarma, ko ga je od zad za zatilnik zgrabil, pištolo sprožil, pa po sreči ni bilo kapseljnh na nji. Pričakuje se pa vendar da ga iz mnogih polajšavnih vzrokov Nj. vel. pomilosti.----V 6 mescih je bilo v 2 laških okrajih 6 ljudi ubitih.
—	(Šolske zadeve.) — Novi professorji na gimnaziji so (povrh že v poprejšnjih listih naznanjenih); gg. Maks. Pletcršnik, štaj. Slovenec (za slov. lat. in grški j.), Fr. Rebec (Slov. s Krasa), D. Bressan (Lah iz Fare); poslednja dva sta suplenta. Med gimuazijsk. professorji je letos 7 Slovencov, 4 Labi in 5 Neincov. — Na realko sta -prišla na novo Fr. Zverina (Čeh.) in gg. F r. S pital er (Tiroljec.) — Na Toma-novo mesto na norma lkije imenovan slavnoznani ipavski učilelj g. A nt. Hribar. --
Na gimnaziji -so razhga verstvo (letos v prvo) v I. 11. in HI, razreilu (v ločenih oddelkih) po slovenski in po laški; na rcalhi je bilo lo že poprej.
— V deželni hiši pri Vel. cerkvi so poprave malo da ne dovršene; vse jo prenarejeno; zborna dvorana je obrnjena; kjer je bil poprej oder za poslance, jo zdaj vhod, in na nasprotnem konca, kjer so bile popred vrata, bojo zdaj poslanci sedeli. — 23. t. m. se bo začela 4 sejna doba. —
^gied |H> SVCdSH.
Za Avstrijo važni dnevi so prišli. Y nedeljo 12. I. m. se je začel v Zagrebu liro vaš k i deželni zbor: prihodnjo nedeljo se bo erdeljslii začel. Zanimive in prevažne, da morda še nikoli tako, bojo posvetovanja zlasti hrovaškega zbora, kteri ima določiti, v kakšni zvezi da bo v prihodnje Hrovaško z Dunajem in slovansko-nemškimi deželami, in v kakšni zvezi s Peš to m t. j. z madžjarskimi deželami. To pa so trdi lešniki.
Predloženi so zboru kot kraljevi predlogi: Oktobcrni diplom in- februar ni patent; tiste reči, klerih ni utegnil leta lStil r.izpuščeni zbor opraviti; zadeva zastran združbe z O ge rs k im; naročeno mu je zadnjič, da naj napravi diplom ali pismo, ki sc navadno naredi za kedar se da ccsar za kralji ogersko-hrovaškega kronati.,— Kar sicer sedanji stan nostrauje politike avstrijske zadeva, zdi se, kar je nekaj časa, kakor da bi premočno madžjarski veter pihljal; memo druzih narodov gre Madžjarom zdaj vse nar bolj *p° godu; bali se je torej, da ne postanejo prevzetni; ošabnega njih gospodarstva se drugi narod , sosfbno I {rova ti in Slovani sploh, še bolj bojijo, kot nemškega. Kar bolj pa bi se. bilo bali, ko bi prišlo do tega, da bi na eni strani Jlanžjari gospodovali, na drugi pa Nemci, in da bi bili vsi druži narodi tem ali niiim več ali manj podložni [Takemu sistemu (vladanju) se pravi dualizem]. — Uni dan le je državni minister grof Uelltredi vsem deželnim poglavarjem (že drugo) okolno pismo poslal. To pismo meri na lo, da bi se po kancelijah nepotrebne p i s a r i j c odpravile, zavoljo kterih je zdaj opravilstvo zaliomotauo in v marsičem prav smešno. G. minister želi, naj bi se, kar koli so da brez pisarji opraviti, koj us trne no opravilo; ljudje pa, občinski možje naj ne tekajo za vsako stvarco v kancelljo (k ,.pecirhu",) ampak naj se navadijo na svojih nogah stati. —
V Italiji so volitve za parlament končane; izvoljenih je še. precej novih po-slancov, ki niso v poprej šnj. m zboru sedeli. Kar važnejši vprašanje na Laškem je zdaj to, kako se bo rimska zadeva rešila. Francozi so začeli po malem Rimsko zapuščati. V JI e h i k u je izdal cesar Maks. ojsler razglas zoper tiste, ki se nočejo njegovi .vladi podvreči; če jih oborožsue ujamejo, ustrelijo jih v 21 urah. --
OZNANILO. Časnik , Zukunft", ki izhaja na Dunaj i enkrat na teden -in slovanske zadeve v zgodovinsko-federalnein zinislu zastopa, bo začel v kratkem kot velik vsakdanji časnik izhajati.
Prihodnji „Zukunft-"in list prinese, dotični program in naročilno povabilo, ki ga „U. G." .drugi pot naznani. Goriške Slovence vabimo, naj se na „Zukunft" naročijo.
Jzdujatelj in odg. vrednik: Ä ml rej Maruüc. — Tiskar: Janez I'ulcrimUi v Gorici.