SENTPAVEL PRI DOMŽALAH Matjaž Novšak "Arheologija na avtocestah Slovenije , r*/-i* jtaij ŠENTPAVEL PRI DOMŽALAH Matjaž Novšak S prispevki: Bojan Djurič, Ana Plestenjak, Jožica Hrustel, Iris BekljanovZidanšek, Zdravka Hincak, Metka Culiberg, Tomaž Verbič, Alenka Miškec Šentpavel pri Domžalah : Zbirka: Arheologija na avtocestah Slovenije Uredniški odbor : Špela Karo, glavna urednica : Barbara Nadbath, odgovorna urednica : Bojan Djuric, strokovni svetovalec : Tomaž Fabec, pomočnikglavne urednice : Nives Spudic, oblikovalka zbirke in likovna urednica : VanjaCelin,tehnična urednica : Matija Črešnar, član : Milan Sagadin, član : Maša Sakara, članica : Katharina Zanier, članica : Bernarda Županek, članica Izdajatelj : Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije i Poljanska cesta 40, SI-1000 Ljubljana Zanj : Jernej Hudolin, generalni direktor Avtor : Matjaž Novšak : Arhej, d. o. o. : Drožanjska 23, SI-8290 Sevnica : arhejdoo@siol.net Ostali avtorji : Bojan Djuric : Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, : UniverzavLjubljani : Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana : bojan.djuric@ffuni-lj.si : Ana Plestenjak : Arhej, d.o.o. : Drožanjska 23 i SI-8290 Sevnica : ana@piestenjak.si : Jožica Hrustel : Jožica Hrustel, s.p. : Kersnikova 1, SI-3320 Velenje : jozica.hrustel@gmail.com : IrisBekljanovZidanšek : Arhej, d.o.o. : Drožanjska 23, SI-8290 Sevnica : iris.bekljanov@gmail.com : Zdravka Hincak : Odsjekzaarheologiju, : Filozofski fakultet, Sveučilište u Zagrebu i Ivana Lučiča 3, HR-10000 Zagreb : zdhincak@inet.hr : Metka Culiberg : BiološkiinštitutJovanaHadžija, : Znanstvenoraziskovalni center SAZU i Novi trg 5, SI-1000 Ljubljana : culiberg@zrc-sazu.si : Tomaž Verbič : Arhej, d.o.o. : Drožanjska 23, SI-8290 Sevnica : tomazver@gmail.com : Alenka Miškec : Narodni muzej Slovenije : Prešernova 20, SI-1000 Ljubljana : alenka.miskec@nms.si Recenzentka : Jana Horvat : Inštitut za arheologijo, Znanstvenoraziskovalni center SAZU : Novi trg 2, SI-1000 Ljubljana Lektorja : Martina Rotar (slovenščina) : Phil Mason (angleščina) Prevajalka : Meta Osredkar Tehnična priprava publikacije : Vanja Celin, Nives Spudic, Rok Kovačič Računalniška obdelava in priprava slik : Ana Plestenjak, Mate Božinovič, Samo Hvaleč, Dejan Češarek Fotografije - terenski posnetki : Arhiv najdišča, Rafko Urankar, Jure Krajšek, Srečko First Načrt najdišča : Sašo Poglajen Geodetske izmere : Arhej, d.o.o. Risbe predmetov : Simona Tomažič, Katarina Vladimirov, Larisa Skalerič Fotografije predmetov : David Badovinac Konservacija predmetov : Saška Colnarič Ljubljana, maj 2017 2. elektronska izdaja. Vse edicije zbirke Arheologija na avtocestah Slovenije so brezplačne. http://www.zvkds.si/si/knjiznica/saas-e-knjige Vse raziskaveje omogočil DARS, d.d. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodniin univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=290534656 ISBN 9/8-961-6990-0/-3 (pdf) Vsebina Uvod Matjaž Novšak Geomorfološki in geološki oris območja Tomaž Verbič, Ana Piestenjak Arheološka podoba prostora Matjaž Novšak 8 Metodologija in potek del Matjaž Novšak 11 Izsledki Matjaž Novšak 18 Gradivo 24 6.1 Kovinski in stekleni predmeti Jožica Hrustel 24 6.2 Lončenina MatjažNovšak, Iris BekljanovZidanšek 25 Sklep Matjaž Novšak 28 Opis struktur Matjaž Novšak 29 8.1 Grobovi 29 8.2 Jarki in korita 32 8.3 Stojke 33 : Katalognajdb JožicaHrusteiJrisBekijanovZidanšek 37 10 Analize 64 10.1 Analiza novcev Alenka Miškec 64 10.2 Antrakotomske in karpološke analize Metka Cuiiberg 65 : 10.3 Analiza žganih kostnih in zobnih ostankov Zdravka Hincak 66 11 : Šentpavel near Domžale Matjaž Novšak 68 1 5 2 6 3 4 5 6 7 8 9 12 : Literatura Uvod Matjaž Novšak Pri arheološkem nadzoru zemeljskih del na avtocestnem odseku Blagovica-Šentjakob, pododsek Krtina-Šentja-kob (med avtocestnimi profili 498 in 502)je Draško Josi-povič odkril več rimskodobnih najdb. Posledičnoje bila na parcelah št. 529/327 k.o. Študa (469576,099; 107878,299; 285,429) na 2000 m2 zamejena lokacija z delno ohranjenimi arheološkimi plastmi. Po sklenitvi pogodbe (167/2001) med naročnikom (DARS d.d.) in izvajalcem (ZVNKD Kranj)je arheološke raziskave za izvajalca opravilo podjetje Arhej, d.o.o. Dela so se izvedla med 8. marcem in 10. majem leta 2001 (Sagadin et al. 2001). Pri raziskavah so sodelovali Nikša Vujnovič, Gojko Tica, Bojana Rozman, Simona Tomažič, Sašo Poglajen, Srečko Firšt, Jure Krajšek, Rafko Urankar, Ana Plestenjak, ekipa delavcev ter podjetje A&K, d.n.o. Obdelava in analiza gradivaje bila končana po sklenitvi poizkopavalnih pogodb v decembru 2008 in januarju naslednjega leta. Gradivo sta konservirala in restavrirala Saška Colnarič in Davorin Prah. Analize lesa je opravil Martin Zupančič, numizmatične opredelitve Alenka Miškec, radiokarbonski analizi dveh vzorcev oglja pa so izvedli v laboratoriju Christian-Albrechts univerze v Kielu. Ostali sodelujoči predstavljajo svoje prispevke v nadaljevanju. Vse faze raziskav je usklajevala skupina za arheologijo na avtocestah Slovenije (SAAS). Strokovni nadzor je izvajal konservator ZVNKD KranjMilan Sagadin, nadzor naročnika pa Milovan Tijanič (DDC). Arhiv najdišča je od izkopavanjdalje hranil izvajalec raziskav. Z zaključkom obdelaveje arhiv inventariziran in prehaja na mesto končne hrambe v pristojni muzej, Medobčinski muzejKamnik. 2 Geomorfološki in geološki oris območja Tomaž Verbič, Ana Plestenjak Najdišče Šentpavel 20011 leži na aluvialni ravnini, ki jo sestavlja peščeni prod Kamniške Bistrice (sl. 1). Vanjso vrezana številna erozijska korita, zapolnjena z muljasto glinenimi zasipi. Slednja se pojavljajo tudi zahodno od najdišča, proti cerkvi sv. Pavla injužneje (pozicija najdišča glede na vodotoke in še vidne depresije; sl. 2-5). Potek koritje z geomorfološkega vidika nenavaden, sajje padec terena (protijugu) ocenjen na 4 m/l km ali manj, kar pa za nastanek erozijskih vodnih korit po naravni poti ni dovoljvelik gradient. Če upoštevamo še litološko sestavo podlage,je njihov položajše boljzanimiv. Pričakovali bi, da meteorna voda pronica skozi tla in kot podtalnica odteka skozi prodnati zasip Kamniške Bistrice. Če so korita naravnega nastanka,je morala biti podtalnica v času njihovega nastanka bistveno višja kakor danes, skorajda na nivoju terena. Glede na razporeditev korit pa obstaja tudi manjša možnost, da so primarno an-tropogenega nastanka in sojih naknadno preoblikovali naravni procesi. Zanesljivo je, da je bilo eno od korit, ki je z vzhodne strani potekalo ob najdišču, pretočno že v rimskem obdobju. Dno koritaje bilo zapolnjeno s temno sivim peščenim muljem, v katerem so bili najdeni odlomki lončenine in gradbenega materiala, ohranili pa so se tudi rastlinski ostanki žit, plev in močvirnic. Med ostanki lesaje bilo največjelše, hrasta, bukve in rdečega drena. ; 1 Geografski položajnajdišča na DMR 100; ©GURS. 1 Na ožjem območju Šentpavla so se izkopavanja zaradirazličnih gradbenih posegov izvajala v letih 1997, 1998, 1999, 2001 in 2004. Dela sta naročala dva naročnika (Občina Domžale in DARS, d.d.), izvajali pa so jih trije različni izvajalci(ZVKDS, Magelan, d.n.o., in Arhej, d.o.o.). Ker nimožna identifikacija posameznih lokacij z ledin-skimi imenialikarakteristično izpovednostjo arheološkega gradiva, bodo lokacije zaradirazumljivejše razlage v obravnaviopremljene z letnico raziskav. 2 Lokacija izkopavanja najdišča na geografski karti znotraj AC trase, M 1:100000; vir: Atlas Slovenije, ©Mladinska knjiga Založba, d.o.o. ; ' Qu h 1 M """U J N A ♦-»H- A . V M 3 Položajnajdišča na trasi AC odseka Blagovica-Šentjakob, M 1:10000; podlaga TTN5 list E242700 in idejni projekt DARS; ©GURS, ©DARS. i 4 Trasa AC Blagovica-Šentjakob in območje najdišča na j digitalnem ortofoto posnetku; M 1:10000; list E242761B; I ©GURS. 5 Trasa AC Blagovica-Šentjakob in območje najdišča na Franciscejskem katastru; M 1:10000; AS 3000/L47, L047a02; 3000/L280, L280a01; 3000/L253, L253a01; ©Arhiv Slovenije; georeferenciran. 3 Arheološka podoba prostora Matjaž Novšak mlajša kamena in bakrena doba bronasta doba bronasta/železna doba starejša železna doba I mlajša železna doba □ naselbina Q podatki od 1999 daje I latenska/zgodnja rimska doba O posamična najdba I večperiodno najdišče 0 grobišče I neraziskano A depo 6 Karta prazgodovinskih najdišč (po Železnikar 1999, karte 2-5, 24, 31, 33, 38); M 1:100000; podlaga - vir: Atlas Slovenije, ©Mladinska knjiga Založba, d.o.o. Južni del kamniškobistriške ravnineje šele pred dobrim desetletjem razgalil nedrja svoje bogate arheološke preteklosti. Vzporedno z odkritji prazgodovinskih naselijna avtocestni trasi Dragomelj, Krtina, Podrečje in Podgorica (Djurič et al. 2003, 126, 167, 216, 219) seje leta 1997 izvedelo tudi za prve najdbe iz Šentpavla. Dotlejznanim najdiščem v srednjem delu porečja Pšate (Mengeš, Komenda, Žeje pri Komendi ...)2 seje pridružila nova skupina najdišč ob izlivu Pšate v Kamniško Bistrico. Ko so se v naslednjih letih raziskale še lokacije Suhadole, Gobavica nad Mengšem, Onger nad Trzinom in Šmartno pri Vodicah,je bila sklenjena veriga naselijob Pšati vse od njenega izvira do izliva. Velik naravni potencialje v rodovitnih poljih, stalnem vodnem viru, ki nima takšne rušilne moči kot npr. Kamniška Bistrica, in verjetno še v kakšnih naravnih bogastvih, ki so jih cenili že v prazgodovini (sl. 6). Kontinuiteti poselitve nekaterih lokacij sledimo od neolitika (npr. Dragomelj). Bronastodobna in starejšeželeznodobna naselja so postavljena tako na obronkih, s katerih se je nadzorovalo ravnico (npr. Onger nad Trzinom in Gobavica), kot neposredno ob reki (Šmartno, ; 7 Karta rimskodobnih najdišč (po Železnikar 1999, karta 6, ; 47); M 1:100000; podlaga - vir: Atlas Slovenije, ©Mladinska 1 knjigaZaložba,d.o.o. 2 Topografija najdiščje povzeta po Železnikar (1999, karte 2-6, 24, 31, 33, 38, 47) in dopolnjena z novimi odkritji; zadnje Železnikar 2010. O informacijah z novih izkopavanj, Šmartno 2006, mije izčrpno po-ročalDraško Josipovič. I rimska doba I neraziskano domnevni poteki rimskih cest I javna pot I lokalna pot □ naselbina O posamična najdba ^ grobišče A vila rustica ^ cestna postaja rimski most Q podatki od 1999 daje Dragomelj, Podgorica, Mengeš). Nekajredkejše so najdbe iz mlajše železne dobe. Z okupacijo Rimljanov se ponovno poveča gostota poselitve (sl. 7). Območjeje sodilo v ager Emone inje bilo z mestom povezano z mrežo cest. Glavna cestaje preko Rodice vodila do Lukovice (Ad Publicanos) in naprejproti Trojanam. V Rodici seje odcepil cestni krak, ki pelje mimo Šentpavla proti Šentjakobu (Sagadin 1999, karta 6, 47). Potek viae publicae skozi Šentpavel še ni bil neposredno ugotovljen. Glede na obseg odkrite antične arhitekture, nekropole in najdene lokalne ceste pa lahko sklepamo, da seje to naselje razvijalo ob dobri cestni povezavi. Prvi arheološki informaciji iz leta 1997 so sledile zaščitne raziskave v letih 1997,1998,1999, 2001 in 2004 (sl. 8). Izkazalo seje, da cerkev sv. Pavla s pripadajočim pokopališčem in okoliške hiše stojijo na rimskodobnih ruševinah. Leta 1999 smo vzhodno od cerkve, pod površino 56 m2, našli dobro ohranjene ostanke stavbe z mozaikom in s hipokavstom. Objekt z dvema gradbenima fazama, iz 2. in začetka 4. stoletja, je bil postavljen ob paleostrugo, ki s severovzhodne strani predstavlja rob urbanizacije vtem delu (Jerončič/No-však 2006, 204). Strugi smo sledili tudi na območju, raziskanem v letu 1998, kjerje prav tako zamejevala pozidavo. Izkopavanja ozkega kanala ob gradnji plinovoda v letu 2004 pa so poleg nadaljevanja arhitekture protijugu dala nekaj struktur tudi severno od omenjene struge, na oddaljenosti skorajlOO m. V zasutju struge seje nahajal še oltar, posvečen vodnim božanstvom (Jerončič 2005, 43-45). Območje je danes zavarovano kot villa rustica (EŠD 10649). izkopavanja leta 1997 izkopavanja leta 1999 izkopavanja leta 2001 izkopavanja leta 2004 i 8 Načrt raziskanih površin v Sentpavlu (poJerončič 2005, sl. 5 in sl. 21); podlaga TTN5 list E242700; M 1:5000. Metodologija in potek del Matjaž Novšak V avgustu leta 2000 se je ob nadzoru gradbenih del našlo nekajrimskodobnih najdb. V okviru arheološkega nadzora so bili izkopani trije prečni testnijarki (sl. 9: sonde 1-3) za definiranje arheološkega potenciala in obsega najdišča. Izkopavanja so se pričela spomladi 2001. Vrhnji slojruše in tudi del premešane plasti pod njo smo odstranili strojno, z vmesnim strganjem in površinskim pregledom v mreži. raziskano območje ^ presek ^ sonda S7 sonda 7 9 Sektorska razdelitev najdišča in lokacija sond s preseki; M 1:500. S3 13 S11 S14 S6 S12 S10 S2 S5 S8 S7 S4 A Spodnji del premešane plasti in kulturno plast smo izkopali ročno. Vrh prodnate geološke osnove smo postrgali in običajno nekajcentimetrov pod njenim površjem izsledili obrise vkopanih struktur. Po odstranitvi depozitov v vkopih smo s štirinajstimi sondami preverili geološko osnovo (sl. 9). Koordinatni sistem raziskovalne površine, vpet v absoluten geografski sistem, smo razdelili v mrežo kvadrantov 5x5m. Kvadranti so predstavljali zbiralne enote za distribucijo najdb. Najdbe, ki so bile že med izkopavanji prepoznane kot opredeljive, in strukture so opremljene z merskimi podatki. Med izkopavanji seje gradnja avtoceste v neposrednji bližini že približevala zaključni fazi, zatoje bilo treba pospešiti raziskave v vzhodnem desetmetrskem pasu znotrajavto-cestnega telesa. Še preden smo ta del zaključili, je bila na utrjeni cestni ustroj okoli najdišča že položena prva plast asfalta. Naročniku smo območje kvadrantov A in B predali 5. 4. 2001, v nadaljevanju pa dokončali še raziskave na ostali površini. V dokumentaciji ni izrisa sonde 3, izkopane med arheološkim nadzorom. A1 - 2 z = 284,95 6 ■ 5 SE2- geološka plast, rumenkastorjav peščen prod £ SE6- geološka plast, sivorjav prod SE5- geološka plast, sivkastorjav prod i 10 Presek sonde 1 v smeri zahod-vzhod; M 1:50. B8 A8 se 11 grob 1 7 SE2- geološka plast, rumenkastorjav peščen prod ^ SE6- geološka plast, sivorjav peščen prod SE 11 - grob 1 ^ SE4- geološka plast, rjav peščen nanos SE5- geološka plast, sivkastorjav prod SE 8 - siva glina ^ SE7- temnorjava peščeno muljnata plast £ les keramika 11 Presek sonde 2 v smeri zahod-vzhod; M 1:50. SE 8 - geološka plast, siva glina 0 SE 8a - geološka plast, siva glina SE 5 - geološka plast, sivkastorjav prod ; 12 Presek sonde 4 v smeri severozahod-jugovzhod; M 1:50. i 13 Presek sonde 5 v smeri zahod-vzhod; M 1:50. SE2- geološka plast, rumenkastorjav peščen prod ^ SE4- geološka plast, rjav peščen nanos SE5- geološka plast, svikastorjav prod ^ SE21- geološka plast, sivorjav peščen prod ^ kamni ; 14 Presek sonde 6 v smeri zahod-vzhod; M 1:50. C3 22 / z = 285,32 5 20 ■ SE2- geološka plast, rumenkastorjav peščen prod SE5- geološka plast, svikastorjav prod £ SE 20 - geološka plast, svikastorjav prod ^ SE 22 - tlak rimske ceste ^ SE 23 - jarek ; 15 Presek sonde 7 v smeri zahod-vzhod; M 1:50. E3 D3 23- C3 z = 285,44 SE2- geološka plast, rumenkastorjav peščen prod ^ SE4- geološka plast, rjav peščen nanos SE5- geološka plast, svikastorjav prod ^ SE 20 - geološka plast, sivkastorjav prod £ SE 23 - jarek i 16 Presek sonde 8 v smeri zahod-vzhod; M 1:50. SE2- geološka plast, rumenkastorjav peščen prod ^ SE4- geološka plast, rjav peščen nanos SE5- geološka plast, svikastorjav prod ^ SE20- geološka plast, sivkastorjav prod 17 Presek sonde 9 v smeri zahod-vzhod; M 1:50. z = 285,70 E9 D9 SE2- geološka plast, rumenkastorjav peščen prod ^ SE4- geološka plast, rjav peščen nanos SE5- geološka plast, svikastorjav prod 18 Presek sonde 10 v smeri zahod-vzhod; M 1:50. z = 285,56 E13 D13 2 5 SE2- geološka plast, rumenkastorjav peščen prod 0 SE4- geološka plast, rjav peščen nanos SE5- geološka plast, svikastorjav prod glina ; 19 Presek sonde 11 v smeri zahod-vzhod; M 1:50. z = 285,85 SE2- geološka plast, rumenkastorjav peščen prod ^ SE4- geološka plast, rjav peščen nanos SE5- geološka plast, svikastorjav prod 0 SE 21 - sediment SE 24 ; 20 Presek sonde 12 v smerijug-sever; M 1:50. fcttffl SE2- geološka plast, rumenkastorjav peščen prod ^ SE4- geološka plast, rjav peščen nanos SE5- geološka plast, svikastorjav prod 21 Presek sonde 13 v smerijug-sever; M 1:50. SE2- geološka plast, rumenkastorjav peščen prod ^ SE4- geološka plast, rjav peščen nanos SE5- geološka plast, svikastorjav prod ; 22 Presek sonde 14v smerijug-sever; M 1:50. SE2- geološka plast, rumenkastorjav peščen prod SE5- geološka plast, svikastorjav prod £ SE 6b - geološka plast, sivkastorjav prod SE 21b glina ; 23 Presek sonde 15 v smerijug-sever; M 1:50. 5 Izsledki Matjaž Novšak Arheološko najdišče se razteza na dvignjenem prodnatem hrbtu (sl. 24; višina nad 285 m n. m.), ki ga oklepajo nekdanja vodna korita (nivo pod 285 m n. m). Opredeljive arheološke strukture izvirajo iz rimskega obdobja, obstajajo pa tudi sledovi še starejše človeške prisotnosti na tej lokaciji (sl. 25). Obravnavo po sklopih je zaradi lažjega razumevanja smiselno pričeti z odkritji, vezanimi na paleoreliefno dinamiko. Vsi kasneje predstavljeni posegi so bili ugotovljeni šele na nivoju prodnate podlage (grobovi, stojke, cesta zjarkoma in paleokorita). Muljaste naplavine so se v vzdolžne kotanjaste poglobitve odložile v rimskem ali porimskem času, kar potrjujejo posamične najdbe, odkrite na dnu korit (sl. 24). V kasnejšem obdobju seje teren z vodnimi nanosi postopoma še izravnaval. Z najvišjih delov prodnatega »otoka« seje material, kije vseboval fragmentiran rimski inventar, transportiral v niže ležeče predele in prekril muljaste naplavine. Debelina tega sloja z vključki proda (SE 2) sega do 0,3 m. Naknadno je bil celoten teren prekrit z 0,15-0,25 m debelo naplavinsko peščeno-mivkasto usedlino (SE la). V zadnji, recentni fazi se je na površju najdišča tvorila tanjša, do 0,15 m debela plast ruše (SE 1), s kateroje bilo površje terena izravnano, sledovi paleoreliefnih odklonov pa so bili skorajpovsem zabrisani. Iz natančnega gledanja reliefa v okolici (sl. 24) pa se lahko razbere, da so med našim najdiščem in vasjo Šentpavel še opazne blage depresije, ki se proti jugu združijo v mrtvico v trikotniku med Mlinščico in Gobovškom. Prav v bližini najdišča pride do pravokotnega križanja depresij. V izkopanem območju pa relief geološke osnove (sl. 24) kaže na nadaljevanje tovrstnih križanjv preteklosti proti vzhodu s še bolj izrazitimi reliefnimi odkloni. Ti so se s sedimentacijo zabrisali šele v porimskem času. Eno takšnih korit je prepoznano v sondah 6 in 12 - kv. E/12, D/11. Ostanki oglja iz sedimenta (SE 21), ki so zapolnjevali korito na zahodnem robu izkopi-šča, so datirani v 3.-4. stoletje n. št.3 Zgorajopisani paleoreliefje gotovo pogojeval izrabo tega prostora. Tako so za poti, bivalne objekte ali nekropolo prišle v upoštev le rahlo napete površine na prodnati osnovi. 3 KIA 22960 V z. 5, SE 021, E12: BP 1720 + 27; calAD 263, 275, 338; 11 calAD: 259-282 (21,2 %), 289-299 (6,8 %), 321-358 (29,4 %), 368-381 (10,9 %), 2 I calAD: 250-399 (95,4 %). # 285,527-285,695 # 285,360-285,527 # 285,192-285,360 285,025-285,192 284,857-285,025 284,690-284,857 # 284,522-284,690 # 284,355-284,522 # voda 11111 paleostruga ; 24 Digitalni model paleoreliefa; M 1: 500. raziskano območje £ prazgodovina ^ rimska doba rimska cesta 19 stratigrafska enota 25 Kompozitni načrt najdišča; M 1:300. 15 14 13 12 11 D C B A Ena takšnih, ob vzhodnem robu, v kv. B/7,8,je krajši čas rabila za grobišče. Našli smo štiri deloma ohranjene pokope, vkopane v prodnato osnovo (sl. 24). Gre za enostavne žgane grobove s pravokotnim ali ovalnim vkopom (sl. 26). Pokojnike so neznano kje sežgali in pri tem uporabili pretežno bukova drva. Sežgane ostanke pokojnika so razsuli pojami (grob 1) ali pa sojih shranili v žari (grob 2, morda tudi 3 in 4). Med pridatkije prevladovalo namizno in pivsko posodje (sl. 27-29). Na staroselsko tradicijo nakazuje običajprilaganja nožev (G4, G13 - iz grobov, G50 - iz plasti). Med ostanki darovane hrane so se našle kosti okončin in glave mlade svinje, v grobu 2 pa (še) zob manjšega prežvekovalca. Tegula v bližini pokopov predstavlja edini element, ki bi ga lahko razlagali kot del grobne arhitekture (sl. 26, kv. C7, in sl. 30). Grob 3 je imel sicer dobro viden vkop in zanimive pridatke (sl. 30), vendarje bil povsem brez antropoloških ostankov. Grob 4 so prekopali raziskano območje grob keramika steklo železo I bron grob * B7 A7 26 Tloris grobov; Ml:50. Šentpavel pri Domžalah, AAS 53, 2017 ob izkopu za grob 2 na skorajistem mestu. Ob grobnijami 2je bila neobičajna koncentracija najdb, ki smojih kot sklop 2a pripisali naknadno odkritemu grobu 4. Prepoznavanje grobnihjamje bilo težavno, ker so bilejame zvrha zapolnjene z materialom, ki so ga pred tem izkopali. In kerje šlo za prodnata zasutja vse do površja, seje z vodnim izpiranjem postopoma zabrisala razlika med osnovo in polnilom. Področje zahodno od najdenih grobov smo po končanih izkopavanjih prekopali s strojem in v ta del se grobišče ni širilo. Če seje nadaljevalo proti vzhodu,je povsem možno, daje bilo uničeno ob gradnji avtoceste ali še pred tem. K takšnemu razmišljanju napeljujejo najdbe v premešani plasti (npr. železen nož in britvica - G50 in G91, novci, odlomki železnih predmetov ipd.) in podatki o distribuciji lončenine v plasteh zunajgrobov. V tem se kaže velika prevlada namiznega posodja, karje prej značilnost grobišč kakor bivališč (si. 37, 38, 41; upoštevane so najdbe zunajgrobov). Ob severnem robu izkopnega polja (kv. B-D/14-16)je bilo odkritih več stojk krožne oblike - vkopov za vertikalne tramove (si. 32, 33). Smiselnojih lahko povežemo v tloris pravokotne stavbe, velike 7 x 6 m. Nekatere so bile za večjo 27 Pridatki iz groba 1. oporo tramu obložene z večjimi prodniki. V polnilih stojk so bili preskromni organski ostanki za radiokarbonsko datira-nje ali antrakotomsko opredelitev. Edini datacijski element v tem kontekstuje fragment ostenja prazgodovinske posode iz polnila SE 19j(inv. št. MMK 5890), v še dveh stojkah pa sta se našla kronološko neopredeljiva železna predmeta iz SE 19c in 19j(G77, G78). V zahodnem delu izkopa (kv. C-E/2-7) je v smeri jugoza-hod-severovzhod potekal cestni tlak (SE 22). Kot hodni nivo je bila uporabljena matična prodnata podlaga, ki je bila vzdolžno z obeh strani obkopana zjarkoma za odvodnja-vanje (SE 20 in 23 - široka več kot 1 m, globoka 0,25 m). Glede na širino cestnega tlaka (2,10-2,20 m) sodimo, da gre za lokalno cestno povezavo. Najdbe, odvržene v obcestnih jarkih (npr. križna fibula - G31, omega fibula - G32, izrabljen 29 Pridatki iz groba 3. 28 Pridatki iz groba 2. 30 Tegula na hodni površini v bližini grobov. grob datacija tloris globina vkopa človeške kosti TS - krožnik TS -skodelica LO 1— vrč -enoročajni vrč -dvoročajni, amfora vaza čaša oljenka steklenička >N O C fibula prstan novec vijček jagoda amforisk žebelj org. ostanki živalski ostanki >N > CD tn N 1 sredina 1. st. pravokoten 0,75 m 18g 30-40 let 1 1 1 1 1 1 10 bukev, 1 hrast sežgana svinjska golen 2 konec 1. st. kvadraten 0,40 m 208 g moški(?) 25-30 let 18g 1 1 2 1 1 1 1 3 249 bukev, 7 hrast sežgane kostinoge svinje, zob manjšega prežvekovalca 3 konec 1. st. pravokoten 0,28 m brez ostankov kosti 1 1 1 1 1 sežgane kostinoge, lobanje svinje 4/ sklop 2a starejše kot grob 2 (1. st.) ovalen 0,35 m lig 1 1 3 12 bukev, 12 hrast i 31 Preglednica grobnih kontekstov. ; 33 Izpraznjene stojke, pogled s severa. novec4), datirajo uporabo cestišča v začetek 4. stoletja n. št. (si. 34-36). Naknadno je bila v obcestni jarek z zahodne strani ceste vkopana večjajama krožne oblike, kije bila na dnu zameta-na z lesenimi bruni. V vrhnjem delu polnila seje našel dobro ohranjen novec5, ki datira obcestni poseg in s tem morda tudi konec uporabe cestišča v drugo polovico 4. stoletja n. št. 4 Konstantin I Cen 330-335; inv. št. MMK 5840. 5 Valens AE 3 364-378; inv. št. MMK 5840 5839. ; 34 Presek rimske ceste. ; 35 Pogled na cesto s severozahoda. : 36 3D-model rimske ceste, pogled zjugovzhoda. ^Gradivo 6.1 Kovinski in stekleni predmeti Jožica Hrustel Kovinski predmeti predstavljajo med inventarjem najdišča Šentpavel razmeroma velik delež. Najdenih je bilo skupaj44 kovinskih predmetov, 34 železnih in 10 bronastih. 16 kovinskih najdbje ležalo v grobnih kontekstih, in sicer 10 železnih predmetov, 4 bronasti predmeti -vse fibule in en bronast novec. V tekstu so obravnavane le najdbe, ki so časovno in tipološko opredeljive inje k temu potreben komentar. Najzgodnejša fibula (G26) je bila najdena med grobovoma 2 in 4, najverjetneje paje pripadala grobu 4. Uvrščamo jih med t. i. noriško-panonske dvogumbaste fibule, tip A 236f (Garbsch 1965, 36-37; 1985, 570). Postavljene so v čas 2. polovice 1. stoletja (Garbsch 1985, 565, si. 5), v Augstu6 s pomočjo keramičnih pridatkov v kontekstu v čas od vlade cesarja Klavdija do Vespazijana (Riha 1979, 72, t. 248: 251; 1994, 69, t. 7: 1992, 1993). Z najdišč na območju današnje Slovenije sta primerljivi fibuli z grobišča Volarje pri Žirijah na Krasu, in sicer iz grobov 1 in 4 (Bavdek 2005, 242, t. 1: 1; t. 2: 2). Ta dva grobova pripadata glavnini grobov, datiranih v drugo četrtino oz. sredino 1. stoletja n. št. (Bavdek 2005, 242, 246). Fibula, kije bila prav tako najdena v grobu 4 (G25), pripada skupini najbolj razširjenih enogumbastih fibul na vzhodno-alpskem področju, močno profiliranim fibulam tipa Almgren 68. Gre za posebno skupino teh fibul, za kateroje značilen rombičen presek loka, ki preide v glavo, gumbje profiliran le na zgornji strani loka, noga paje v obliki paralelograma (Koščevič 1980, 22, t. XV: 106-107; t. XVI: 108-115). Analogije teh fibulje mogoče najti na območju Slovenije, Bosne, Slovaške, Romunije injužne Rusije (analogije citira Koščevič 1980, 22), pojavljajo pasev2. stoletju n. št. (Koščevič 1980, 22). Ta posebna skupina je ena od najboljpoznih variant tipa močno profiliranih fibul inje zelo verjetno imel svojpro-izvodni centerv Sisku (Koščevič 1980, 22). V enem izmed obcestnih jarkov je bila najdena zelo dobro ohranjena omega fibula (G32) s kvadratnim presekom, Tipološko opredeljene kot varianta 2.10.1. opredeljena tudi kot tip Ettlinger 51 (Ettlinger 1973, 131, t. 15: 12, t. 29: 3) oz. Riha 8.1.1. Razširjene so po celotnem rimskem imperiju, časovno pa niso natančneje opredeljene kot od avgustejskega obdobja do 4. stoletja. Dva povsem primerljiva kosa sta datirana v čas od Antoninov do 3. stoletja n. št. oz. od klavdijsko-neronskega obdobja do 3. stoletja n. št. (Riha 1979, T. 69/1811 in T. 69/1774). Čebulasta fibula z vrezanim okrasom parov koncentričnih krogov na nogi (G31), najdena pravtakovobcestnemjarku, pripada tipu 3B po Kellerju (Keller 1971, 37, Abb. 11: 7) oz. tipu 3/4 B po Prottelu (Prottel 1988, 359, Abb. 4a, 3-6). Tip je datiran v obdobje med 330 in 400 n. št., v arheoloških kontekstih pa se pojavljajo tudi kasneje (Prottel 1988, 361). Razširjene so po celotnem rimskem imperiju in veljajo za tipičen del poznorimske moške noše. Najdragocenejša najdba je vsekakor z morskim prizorom okrašena gema z motivom morskih živali, najverjetneje iz stekla (Nestorovič 2005, 38), vložena v železen prstan iz groba 3 (G21). Prstan pripada tipu 2.1.2 po Rihi, variante tega tipa v železni izvedbi pa se pojavljajo vse od 1. do 3. stoletja n. št. (Riha 1990, 31). Trije noži z najdišča pripadajo nožem z rahlo upognjenim rezilom in s trnastim ročajem - Alc po Dolenzu (Dolenz 1998, 259), in sicer noži iz groba 1 (G4), groba 2 (G13) ter iz plasti SE 2 (G50). Noži z upognjenim rezilom so poimenovani tudi »noriški noži« ravno zaradi oblike rezila, katerega tradicija izhaja iz časa železne dobe (Dolenz 1998, 251). V Noriku se začenjajo pojavljati v avgustejskem oz. tiberijskem času, slediti pajimje mogoče vse do 4. stoletja n. št. in dlje (Dolenz 1998, 254). Četrti železni nož, najden zunajarhe-oloških kontekstov (G91), pa je zaradi slabe ohranjenosti teže tipološko opredeljiv, saj ni mogoče z gotovostjo trditi, ali ima hrbet raven ali usločen. Izstrelek mehaničnega orožja (G36)je edini predmet, ki ga lahko z gotovostjo pripišemo vojaški opremi oz. orožju, najden paje bil v obcestnemjarku (SE 23). Kot izstrelek mehaničnega orožjaje opredeljen na podlagi kriterijev velikosti in teže, in sicer s 47,2 ginz 10,7 cm ohranjene dolžine pripada skupini izstrelkov mehaničnega orožja manjših kalibrov (Horvat 2002,157 s pripadajočo literaturo o danih kriterijih). Tovrstni izstrelki se pojavljajo že v republikanskem obdobju, a s kratko in masivno konico. Ta se na prehodu v 1. stoletje n. št. podaljša in taki oblikije mogoče slediti še stoletja (Rad-man Livaja 2004, 59; Deschler Erb 1999, 17). Najdena jagoda ogrlice iz modrega neprosojnega stekla iz groba 3 (G20) pripada obročasti obliki jagod, ki jih je Riha opredelila kot tip 3 (Riha 1990, 85, t. 28:1209-1211). Tovrstne jagode se pojavljajo že v keltskem obdobju, izdelava pa seje nadaljevala v rimskem času. Pojavljajo se od 1. do 4. stoletja n. št. na območju celotnega rimskega cesarstva (Riha 1990, 85). V grobu 3je bila najdena skorajv celoti ohranjena steklenica (G18) s kvadratnim trupom in z narebrenim ročajem. Ti-pološkoje primerljiva s steklenicami, opredeljenimi kot 6.3.1 in stem datirana od druge polovice 1. stoletja do 2. stoletja n. št. (Lazar 2003, 149). 6.2 Lončenina (si. 37, 38) Matjaž Novšak, Iris Bekljanov Zidanšek Med 2300 kosi lončenine izhaja 9 posod iz grobov. Preostalih 30 fragmentov lončenine v kataloguje iz ornice oz. iz zasutijvodnih korit. Sigilatni servis krožnika in skodelice iz groba lje proizvod padskih delavnic iz druge četrtine 1. stoletja n. št. Krožnik oblike Consp. 4.6 (G1) z gladko površinoje časovno zamejen v tiberijsko-klavdijski čas. Nasledijo jih krožniki z apliciranim okrasom. (Consp. 1990, 86; Žerjal 2005, 269). V isti časovni okvir sodi cilindrična skodelica oblike Consp. 27.1 (G2) (Consp. 100; Oberosler 1995, 294). Vsi ostali kosi sigilate zunajgrobnih sklopov so se nahajali v kvadrantih B/7 in A/8, torej v neposredni bližini pokopov. Tako kakor posodi iz groba so padski proizvodi. Skodelica (G39) in trije krožniki imajo gladko površino brez apliciranega okrasa. Krožnika (G83 in G86) imata zaobljene prehode in sta lahko sočasna primerku iz groba 1. Iz odlomkov tretjega krožnika G87 smo ugotovili podoben premer kakor pri ostalih - 16 cm. Krožnik (G87) pa opredeljujemo po žigu in pianta pedis ()...LVI... ().7 Verjetno predstavlja oznako delavnice SALVIVS (OCK 1776/3 ali 1776/4). Znana je predvsem po izdelavi koničnih skodel (Consp. 22-25). Žiga 1776/3 ali 1776/4 sta si zelo podobna. Verjetnejšaje opredelitev 1776/4, kije znana tudi iz Emone. Različico 1776/3 doslejpoznamo le z italijanskih najdišč (Aquileia in Cupra Marittima). Obe različici lahko glede na delovanje delavnice datiramo v drugo četrtino 1. stoletja n. št. Lahko seje zadržal v uporabi tudi po sredini 1. stoletja n. št., vendar velja poudariti, da s Štalenskega vrha izvira 9 primerkov žiga delavnice SALVIVS, in sicer iz kompleksov V in VI, ki prenehata okoli 45 n. št. Analogije za omenjeni žig (OCK 1776/4) so na Štalenski gori (kompleks V; Zabehlicky Scheffene-gger 1980, p. 228, fig. 4); v Emoni (Narodni muzej, inv. št. R 6282; CVArr no. 1648:e) in v Akvileji (CVArr no. 1648:c; Pais 1888 no. 1080 119). Glede na distribucijo žigov jih je največ iz Norika (Štalenski vrh - 9 primerkov) in iz X. Italske regije (v Akvileji 4 in 1 v Emoni), dva primerka pa število kosov odstotek namizno posodje 1541 68 kuhinjsko posodje 512 23 amfore ^ 125 6 gradbeni material ^ 74 3 neopredeljeno Q 6 0,004 skupaj 2258 100 37 Zastopanost posameznih vrst lončenine po številu odlomkov. teža [g] odstotek namizno posodje 4577 59 kuhinjsko posodje 1697 21 amfore ^ 1278 16 gradbeni material ^ 343 4 neopredeljeno ^ 26 0,00 skupaj 7921 100 7 Jure Krajšek je žig opredelil zahvaljujeva. in navedelparalele, za kar se mu 38 Zastopanost posameznih vrst lončenine po številu odlomkov. Kvadranti A B C D E 1 2 1 3 16 4 2 1 5 6 7 24 12 8 9 3 10 1 8 1 11 1 12 1 13 14 1 15 2 16 i 39 Razpršenost gradbenega materiala. Kvadranti A B C D E 1 3 2 3 3 4 1 5 10 6 1 7 2 45 5 8 9 13 1 10 11 1 12 1 13 4 1 14 17 3 15 16 2 ; 40 Razpršenosttransportnegaposodja. iz Pičena (Cupra Marittima) in Transpadane (Como). Pojavljajo se skoraj izključno na krožnikih. Komplet finega namiznega posodja v grobu lje dopolnjevala še skodelica keramike tankih sten (G3). Luskinast okras v treh pasovihje kombiniran z metličasto zaglajenim peska-stim nanosom na spodnjem delu površine. Ta kombinacija je značilna za sredino 1. stoletja (Plesničar Gec 1977, 16). Med najdenimi vrči prevladujejo enoročajni, karje običajno na grobiščih (Istenič 1999, 129). Le v grobu 1 seje nahajal dvoročajni vrč (G6). Zaradi širine vratu ga imamo za posodo, namenjeno shranjevanju razsutega živeža. Njegova prostorninaje 9,6 I (1,1 modius). Velikostjo opredeljuje kot posodo za shranjevanje in ne za namizno rabo (Krajšek 2008, 250). Po obliki trupa in namestitvi ročajaje podoben številnim dvoročajnim vrčem s Štalenske gore, med katerimi so najprimerljivejši oblike Dressel 28 (Schindler-Kaudelka 1989, 40, T. 18-22, posebej! 19: 15). Ta oblika se na Šta-lenski gori pojavlja od okoli leta 20 pr. n. št. do klavdijske-ga obdobja (Schindler-Kaudelka 1989, 41). Oblika izvira iz Mediterana. Bruknerjeva je mnenja, da gre v spodnji Pa-noniji za nadaljevanje latenske tradicije (Brukner 1981, 44). Po kvaliteti fakture in kroglasti obliki trupa ter širokem vratu lahko umestimo naš vrč v 1. stoletje n. št. Podobno trdi Ple-sničarjeva, ki omenja tudi dolenjska najdišča in jih datira v 1. stoletje n. št. (Plesničar Gec 1977, 33). V istem grobuje enoročajni vrč z izlivom (G5). Pod obodom trupa sta slabo vidni, z rjavkasto rdečo barvo naslikani dve liniji. Po obliki spominja na oinoichoe. V emonskih nekropo-lah so enoročajni vrči z lijakastim ustjem v rabi v 1. stoletju oz. od sredine 1. stoletja n. št. do prve polovice 2. stoletja n. št. (Plesničar Gec 1977, 31). Takšni vrči na Štalenski gori sodjjo v prvo skupino t. i. italskih oblik vrčev, kjer se pojavljajo od leta 10 pr. n. št. (Schindler Kaudelka 1989, 32, T. 3,4). Podobne oblike so v poetovionskih kontekstih datirane nekoliko pozneje, od druge polovice 1. stoletja n. št. do začetka 3. stoletja n. št. (Istenič 1999,127, si. 117). Vrč iz SE 2 (G76) strakastim ročajem nima ohranjenega dela ustja, kjer najbi bil izliv. Vrči z bikonično obliko trupa in prelom na prehodu vratu v trup se pojavljajo od konca 1. do vključno 2. stoletja n. št., morda še v začetku 3. stoletja n. št. (Istenič 1999, 127-129). Enoročajni vrč s kroglastim trupom brez izliva iz groba 2 (G7) po fini fakturi in kroglasti obliki trupa predstavlja primer italske tradicije. Isteničeva zelo podobne vrče označi kot tip VE 10 in jih datira od druge polovice 1. stoletja oziroma flavijskega časa do prve polovice 2. stoletja n. št. (Istenič 1999, 124). Vaza (G11) je v grobu 2 rabila za žaro. Po Isteničevi gre za fine lonce (Istenič 1999, 130). Na zoženem vratu so plitve kanelure. V emonskih nekropolah so v starejšem obdobju uporabljene kot žare ali kot pridatek (Plesničar Gec 1977, 43). Po fakturi so najboljprimerljive vaze z emonske nekropole. Pojavljajo se s predmeti od flavijskega časa do 2. stoletja n. št. Plesničarjeva vidi njihov izvor v prazgodovinski tradiciji (Plesničar Gec 1977, 43). Na Ptujuje podobna posoda v grobu 580 (Istenič 1999, 134) in je po Isteničevi kot tip LF varia datirana povsem enako (Istenič 2000, 384). Podobne opredelitve veljajo tudi za vazo, najdeno zunaj grobov (G81). Kuhinjsko posodjeje maloštevilno zastopano le z nekajod-lomki loncev. V plasti SE 2je dno lonca z ornamentom glav-ničenja (G67). Iz premešanih plasti sta tudi lonca z izvihanim ustjem in kroglastim trupom (G79, G80). Na emonskih nekropolah so številni, v funkciji žare datirani v 1. stoletje n. št., Kvadranti A B C D E 1 7 4 7 2 4 5 3 3 11 6 16 4 5 9 27 66 5 15 40 68 18 6 8 59 43 7 25 317 8 11 8 40 38 9 17 13 1 10 22 14 30 37 11 5 48 8 1 12 10 17 12 30 13 11 2 82 16 14 86 2 70 15 8 30 8 2 16 10 25 3 Kvadranti A B C D E 1 7 2 3 3 18 6 17 4 48 25 27 17 5 2 11 6 18 7 7 23 5 1 8 4 15 9 112 6 10 8 29 4 11 17 8 1 12 6 11 12 10 13 7 19 4 14 11 70 15 15 8 2 16 1 3 3 i 41 Razpršenost namiznega posodja. j 42 Razpršenost kuhinjskega posodja. največ do časa Trajana (Plesničar Gec 1977, 38). Plesničarje-vajih obravnava kot prežitek prazgodovinske tradicije (Plesničar Gec 1977, 40). Med ptujskim gradivom je primerljiv tip LG 1 (Istenič 1999, 137). Najstarejši primerektega tipaje v grobu 265 iz prve četrtine 1. stoletja n. št. (Istenič 2000, 313). Lonci istega tipa so datirani v 1. in 2. stoletje n. št. tudi z ostalimi primeri z zahodnih petovionskih grobišč (Istenič 1999,137; Kujundžič 1982, grobova 210 in 402). Med posodami za shranjevanje omenjamo le odlomek ostenja dolija iz plasti SE 2 (G73). Okrašenje z vodoravnimi žlebovi in pod njimi vrezano večpasovno valovnico. Plesni-čarjeva datira rabo teh posod od sredine 1. stoletja do sredine 2. stoletja n. št. (Plesničar Gec 1977, 45). Edina oljenka na najdišču iz groba 2 je volutne oblike z oglatim noskom, tip Loeschke 1 (G15). Rame ločujejo od diska trije žlebovi, površina diska pa se ni ohranila. Ohranjene značilnosti dopuščajo datacijo v 1.-2. stoletje n. št. (Istenič 1999, 160-164). Opozorimo še na amforisk iz groba 3 (G19). Glede na volumen posodice, natanko dve liguli (2,25 cl), morda predstavlja unguentarium. Ta se sicer v grobnih kontekstih najpogosteje pojavlja v steklenih izvedenkah, glineni primerki pa so piriformnih oblik. V našem primeru gre za obliko, kiji v pregledanih grobiščnih arhivih nismo našli primerjave. Sklep Matjaž Novšak Predstavljeni arhiv najdišča vsebuje ostanke lesene stavbe, verjetno iz prazgodovine, zgodnjerimsko grobišče in tlak lokalne rimske ceste. Glavnina gradiva izhaja iz grobnih kontekstov, tj. štirih deloma poškodovanih grobov ter iz plasti ob pokopih, kamorje bilo verjetno odloženo v okviru nagrobnega obredja. Velikost grobišča bi lahko ocenili na nekajveč kakor deset zgodnjerim-skih pokopov, glede na količino predmetov v preme-šanih plasteh, ki verjetno izvirajo iz grobov (G40, G50, G55-66, G81, G91). Ugotovljeni pokopi datirajo grobišče od sredine 1. stoletja n. št. (grob 1) do zadnjih desetletji, stoletja n. št. (grob 2 - datacije v preglednici sl. 31 in v katalogu). Pokojniki so bili sežgani na skupni ustrini, ki se ni nahajala znotrajraziskane-ga območja. Grobnejame so pravokotni ali ovalni vkopi v prod. Z izkopanim prodom so bilejame po pokopu zasute. Grobova 1 in 2 sta bila intaktna, grob 4 pa prekopan ob izkopu za grob 2. Za grob 3 ocenjujemo, daje bil deloma izropan. Vsebuje le drobne predmete in ostanke hrane, ni pa ohranjenih ostankov žganine. Lastnika železnega prstana z gemo (G21) lahko imamo za rimskega državljana,8 ki muje bil morda priložen še kakšen vabljiv predmet, morda pokopan v dragoceni žari9, kar bi razložilo plenitev in izgubo kostnih ostankov pokojnika/-ce. Pogrebno obredje nakazuje preplet staroselske in rimske duhovne kulture. Grob 1 kaže staroselski karakter. Čeprav vsebuje pet posod italske proizvodnje, ni niti enega pridat-ka, ki bi odseval rimsko obredje (npr. oljenke, balzamari-ji, novci ali kadilnice); namesto teh pa je v grobu značilno staroselski »noriški nož«. Nasprotno bi veljalo za grob 3, ki, čeprav okrnjen, odseva uniformno rimsko obredje. Pri grobu 2 je staroselska komponenta (G9, Gll-13, nož, vijček, fibula, žara) številnejša, vendar edini vsebuje tudi oljenko kot najboljznačilen rimski pogrebni pridatek. Ostali pridatki, npr. daritve svinje, ki je v treh primerih sežgana na ustrini s pokojnikom, lahko odsevajo v virih izpričan rimski obred darovanja Manom ali pa lokalen element. V zaključku pa najgrobišče vpnemo še v kompleks šentpa-velskih arhitekturnih ostankov, raziskanih med 1997 in 2004. Dve fazi stanovanjske gradnje datirata od druge polovice 2. stoletja n. št. do vključno prve polovice 4. stoletja n. št. in sta zanesljivo mlajši od pričujočega grobišča, ustrezata pa najdbam, povezanim z rimsko cesto. Sagadin sklop opredeljuje kot ostanke vile rustike (Sagadin 1999, 45; 2006 205), drugi avtorji pa vsajza zgodnejšo fazo predlagajo drugačno razlago poselitve (Jerončič 2005, 72-74, Jerončič/ Novšak 2006, 204, 205).10 Naše najdišče k osvetlitvi procesa romanizacije prispeva inventar iz časa pred starejšo gradbeno fazo. Poleg značilnega italskega posodja v grobovih se kažejo že omenjeni staroselski elementi v prilaganju nožev v grobove ter loncev tradicionalnih oblik (G11). Prostoročno izdelano posodje v lokalni tradiciji je bilo najdeno tudi v starejših plasteh pri cerkvi sv. Pavla (Jerončič 2005, 54, 55, t. 20: 99, 24: 118). Najdb iz predrimskega časa doslejnismo poznali. Ostanki lesenega objekta (sl. 32, 33) s fragmentom prazgodovinske posode v eni od stojk pa nakazujejo možnost starejše poselitve pred romanizacijo emonskega agra. Intenzivnejši posegi v Šentpavlu datirajo v 2. stoletje n. št. Takratje bila zgrajena stavba, odkrita 1999. leta, obenem pa opuščeno naše grobišče. Ni znano, zakajin kam so ga prestavili. Ena od možnostije, daje šlo za širitev gospodarskih površin, ki so potisnile novo grobišče dalje vstran. Takšna širitev bi bila možna z obsežnimi melioracijskimi posegi, ki se nakazujejo v nenavadnih potekih paleokorit, vidnih v blagih depresijah v bližjem okolišu. 8 O pomenu geme, pravicah do nošnje in atribucyina bogatejšisloj v: Gaspariefa/. 2008, 8, 9. 9 Primer otroškega pokopa desetletnika/-ce iz 1. stoletja n. št. v dra- gocenialabastrnižarije bil leta 2003 odkrit na Križišču. Vir: Arhiv najdišča Križišče, ZVKD (neobjavljeno). 10 Draško Josipovič, kije vodil izkopavanja v letih 1997, 1998 in 2004, se nagiba k tezi, da gre za neko drugo obliko naselja (ustni vir). Za posredovane informacije in mnenja se mu najlepše zahvaljujem. Opis struktur Matjaž Novšak Okrajšave Legenda dl. dolžina ^ keramika pr. premer 0 steklo š. širina 0 železo v. višina bron gl. globina nmv absolutna kota dna Vse strukture so v merilu 1:20, razen kjerje navedeno drugače. 8.1 Grobovi Grob 1 -SE 11, kv. B8 Grob je bil deloma poškodovan s strojno sondo. Vkop je tlorisno pravokotne oblike. Jamo je zapolnjeval prodnat zasip, skorajidentičen kot osnova v okolici. Mere: dl. 1 m, š. 0,8 m, gl. 0,75 m. Najdbe: V zgornjem delu polnila je bilo najdeno ostenje amfore. Grobni inventar je bil položen na dno vkopa, ki pa ni bil raven. Severni del je bil ok. 0,1 m višji in na tem delu sta bila položena dvoročajni vrč (G6) in enoročajni vrč (G5). V najnižjem delu so se nahajali ostali pridatki, namizno posodje (Gl-3) in železen nož (G4). Ostanki ožganih kosti (18 g) so se nahajali v grobu in so bili dobljeni z vodnim izpiranjem. Organski ostanki: deset primerkov bukve (Fagus) in le en primerek hrasta (Quercus). V peščenem sedimentu so bili še drobci oglja, ki pajih ni bilo mogoče determinirati. Človeški ostanki: masa vzorca 18 g, spol (?), starost 30-40 let. Makroskopska analiza: ohranjenoje večje število zelo drobnih fragmentov dolgih kosti, katerih dolžina ne presega 6 mm. Barva kosti je segala od temno sive, sive do svetlo sivo bele. Vsi vzorci so sežgani. Ohranjeni so trije drobni fragmenti kosti lobanje (ossa cranii). Debelina kompaktnega tkiva (substantia compacta) diafiz dolgih kosti za fragment diafize nadlahtnice (humerus) znaša 2 mm, za vse ostale fragmente od 1 do 2,5 mm. Fragmenti so zelo slabo ohranjeni, zato spola osebe ni bilo mogoče določiti. Mikroskopska določitev starostne dobe: iz treh fragmentov diafize stegnenice (femur) so bili izdelani histološki preparati. Po modificirani Kerleyjevi metodije bila določena starost, ki seje gibala v razponu 30-40 let. Živalski ostanki: mlada svinja (Sus sp.) - ohranjenje majhen sežgan fragment prokismalne popolnoma nezraščene epi-fize golenice (tibia) zelo mlade svinje (Sus sp.). Datacija: sredina 1. stoletja n. št. Grob 2 - SE 12, kv. B7 Polnilo grobne jame je bilo povsem intaktno. Vsebovalo je precejorganskih primesi, v nasprotju z ostalimi grobovi je bilo povsem zemljeno. Žara je bila položena v sredino grobnejame; grobni pridatki so bili položeni ob in pod njo. Mere: dl. 1,31 m, š. 1,04 m, gl. 0,4 m. Najdbe: žara - vaza (G11), namizni in pivski servis sestavljajo vrček (G7) in 2 lončka (G16, G17), 2 fibuli (G9), oljenka (G15), 3 železni žeblji z ostanki razpadlega lesa (G8, G10, G14), železen nož (G13), vijček (G12). Organski ostanki: dva vzorca iz groba sta bila ločena na vzorec iz žare in vzorec iz groba. Oglje iz žareje pripadalo izključno bukvi (Fagus), od tegaje bilo 47 primerkov velikih 2-3 cm, manjših primerkovvvelikosti 1-2 cm x 0,2-0,5 cm paje bilo še 52. Drobci niso bili determinirani. Tudi oglje iz grobaje pripadalo skorajizključno bukvi, determinirana pa sta bila 202 primerka. Le 7 primerkov je pripadalo hrastu 0Quercus). Med ogljemje bilo tudi več manjših fragmentov zoglenelih kosti. Človeški ostanki: masa vzorca 125 g, spol moški (?), starost 25-30 let. Makroskopska analiza: ohranjeni so fragmenti kosti lobanje (ossa cranii) z robustnim fragmentom čelnice (os frontale) v področju glabele, dva fragmenta temenice (os parietale), debele med 3,6 in 4 mm, trije fragmenti zatilnice (os occipi-tale) z merami med 3,8 in 5,3 mm. Ohranjeni fragmenti šivov sutura sagitalis in sutura lambdoidea so v ektokranialnem delu odprti. Ohranjena sta tudi dva krajša fragmenta zatilnice (os occipitale) s področja do šilastega odrastka senčnice {processus mastoideus partis petrosae ossis temporalis). Fragmenti diafiz stegnenice (femur) so ohranjeni v razponu od 3,6 do 4,8 mm. Boljpoškodovani primerki v debelino merijo do 2,6 mm. Ohranjeni so tudi manjši fragmenti nadlahtnice (humerus), podlahtnice (ulna) in koželjnice (radius). Ostali fragmenti predstavljajo zelo drobne odlomke žganih kosti. Barva kosti lobanje sega od sive do temno sive, pri diafizah dolgih kostije zunanji del kosti svetlo siv, notranji pa bolj temno obarvan. V naslednjem skupku vzorcev seje našlo pet fragmentov dolgih kosti in fragment sklepne ploskve (facies articularis anterior) vretenca (vertebra). Vsi navedeni vzorci so svetlo sive do bele barve. Mikroskopska analiza: iz štirih fragmentov diafize stegnenice (femur) so bili izdelani histološki preparati. Vidni so dobro ohranjeni osteoni in Haversovi kanali. Po modificirani Kerleyjevi metodije določena starost v razponu v 25-30 let. Živalski ostanki: masa vzorca 140 g, svinja (Sus sp.), mali prežvekovalci - ovca, koza ali srna (Ovis aries, L., Capra hir-cus, L., Capreolus capreolus, L.). Makroskopska analiza: ohranjeni so fragmenti kosti mlade svinje (Sus sp.): proksimalni fragment epifize desne golenice (tibia), kije popolnoma nezraščen; fragment distalne epifize stegnenice (femur); trije distalni fragmenti diafize dolgih kosti (ossa longa), predvsem stegnenice (femur), in večje število drobnih kosti. Starost živali v času smrti verjetno ni presegala leta in pol. S histološko analizo dveh fragmentov diafiz stegnenice (femur) seje potrdila opredelitev ožganih kosti za mlado svinjo (Sus sp.). Ohranjena sta dva vzorca zobne krone oz. zobne sklenine najverjetneje malega prežvekovalca. Štirje fragmenti kosti verjetno pripadajo alveo-larnemu zidu čeljusti. Datacija: konec 1. stoletja in začetek 2. stoletja n. št. Grob 4 - SE 16, sklop 2a-SE 15, kv. B7 Vkop nepravilno ovalnega tlorisa v prod. Dno vkopa je stopničasto z 0,1 m dvignjenim vzhodnim delom. Večji del gro-baje najužnem delu presekan z vkopom za grob 2. Mere: dl. 1,3 m, š. 1,06 m, gl. 0,35 m. V intaktnem polnilu grobaje bila najdena le bronasta fibula. V predelu med groboma 2 in 4 paje bila na verjetnem hodnem površju zgostitev najdb (v dokumentaciji z oznako 2a), ki verjetno izvirajo iz groba 4. Najdbe: v ohranjenem delu groba bronasta fibula (G25); v sklopu 2a dve bronasti fibuli (G26, G30), dva železna predmeta (G28, G29). grob 4 Ml:25 t E F Organski ostanki: 12 primerkov ogljaje pripadalo bukvi {Fagus) in prav tako 12 hrastu (Quercus). V manjši količini drobcev po pregledu pod lupo prevladujejo primerki bukve. Živalski ostanki: masa vzorca manjkot 0,1 g. Ohranjeno je deset drobnih žganih fragmentov kosti. Njihova velikost ne presega 1 mm. Vzorci niso primerno ohranjeni za makroskopsko ali mikroskopsko analizo. Barva vzorcev se giblje med svetlo sivo, sivo rumeno in belo barvo. Zaradi slabe ohranjenosti vzorca ni bilo mogoče določiti izvora kosti. Datacija: 1. stoletje n. št. (starejše od groba 1) Grob 3-SE 13, kv. B7 Polniloje bilo povsem prodnato z zelo malo organskih primesi, pravtako ni bilo žare ali razsutih ostankov pepela in koščic. Očitno gre za deloma izropan grob. Mere: dl. 1,24 m, s. 0,84 m, gl. 0,28 m. Najdbe: steklenička z ročajem (G18), amforisk (G19), bronast novec (G23), steklenajagoda (G20), prstan zvloženojantarno gemo (G21), fragment železnega noža (G24). Organski ostanki: V peščenem skupku so bili drobci, podobni koščicam. Del tega skupkaje bil tudi raztopljen vvodnem mediju in izločenaje bila luknjičava oziroma mrežasta, kalcini-rana struktura, velikosti ok. 1,5 cm, ki paje še ni bilo mogoče determinirati. Datacija: konec 1. stoletja n. št. Ml:25 8.2 Jarki in korita SE 10, kv. E5 -jama Večja vkopanajama nepravilne ovalne oblike, zapolnjena s plastjo sivega mulja z ostanki neobdelanega lesa tik nad dnom. Jamaje bila naknadno vkopana v »obcestni«jarek SE 23 in delno tudi v cestni tlak SE 22 ter v samo podlago za cesto SE 5. Material, kije bil izkopan pri vkopavanju v podla-go,je bil odvržen vvzdolžnijarek SE 20, kijevtem času še funkcioniral. Mere: dl. 5 m, š. 2,88 m, gl. 0,8 m. Radiokarbonska datacija11: BP 1779±23 (AD 243), novec Konstantin I Cen 330-335, inv. št. MMK 5840. Organski ostanki: V vzorcu sta bila le dva nezoglenela koščka lesa. Lesna strukturaje bila močno uničena, preperela. Pri enemje bilo mogoče razločiti anatomske značilnosti hrasta [Quercus), pri drugem paje manj zanesljivo, da gre za les bukve [Fagus). V vzorcuje bil tudi fragment lupine lešnika [Corylus) in seme rdečega drena (Cornus sanguined). Živalski ostanki: masa vzorca 1,2 g. Ohranjenoje dvaindvajset drobnih fragmentov kosti živalskega izvora. Največji odlomek meri 15 x 11 mm in pripada fragmentu dolge kosti. Barva ne-žganih vzorcevje rjava. Žgani vzorci kažejo razpon odtenkov od črne, temno sive do sive barve. Okvirna datacija: rimska doba. 11 KIA 22959 Flot. 26, SE 10: BP 1779 ± 23; calAD 243; 1 I calAD 225-259 (36,2 %), 281-291 (6,8 %), 298-322 (25,3 %), 2 I calAD 135-161 (4,8 %), 168-196 (5,7 %), 209-263 (42,0 %), 275-339 (42,9 %). B i Ml:50 SE 14 - jama Pravokoten vkop, vkopan v SE 5. Leži v neposredni bližini grobov inje zagotovo antro-pogenega nastanka. Polnilo je bilo arheološko sterilno. Vkopana grobnajamaje bila zasuta z izkopanim materialom ^ in ni bila nikoli uporabljena kot grob. Vkopanaje bila v isti osi vzporedno s strugo kot ostali grobovi. Mere: dl. 0,94 m, š. 0,58 m, gl. 0,26 m. Okvirna datacija: rimska doba. SE 20, kv. C3-E6 -jarek Vzdolžnijarek na V strani SE 22 (sl. 25 - kompozitni načrt, 33B). Jarekje vkopan v prodnato osnovo, ravno po osi, kjer poteka prelom naplavinskih nanosov. Mere: dl. 27 m, š. vrh 2 m, dno 1,5 m, gl. 0,24 m. Najdbe: dve bronasti fibuli (G31, G32), železen predmet (G33), lonec (G34), vrč (G35). Okvirna datacija: rimska doba. SE 23, kv. D3-E5 -jarek Vzdolžnijarek na Z strani SE 22 (sl. 25, 33B). Mere: dl. 16 m, š. vrh 1,64 m, dno 1,05 m, gl. 0,18 m. Najdbe: železen izstrelek za katapult (G36). Okvirna datacija: rimska doba. 8.3 Stojke SE 18, kv. B14 Okrogle oblike, obdana s kamenjem (prodniki). Zasledili smo le dno stojke. Mere: pr. 0,22 m, gl. 0,18 m. Okvirna datacija: prazgodovina SE 19a, kv. D14 Ovalen tloris, obložena s kamni (prodniki). Zapolnjena s sivim muljastim nanosom. Mere: dl. 0,7 m, š. 0,56 m, gl. 0,33 m. Okvirna datacija prazgodovina. B SE 19b, kv. C15 Ovalen tloris, obložena s kamni (prodniki). Zapolnjena s sivim muljastim nanosom. Mere: dl. 0,6 m, s. 0,5 m, gl. 0,25 m. Okvirna datacija: prazgodovina. SE 19d, kv. D16 Okrogle oblike, v polniluje le en kamen. Zasledili smo le dno stojke. Mere: pr. 0,44 m, gl. 0,15 m. Okvirna datacija: prazgodovina. SE 19c, kv. E15 Ovalen tloris, obložena s kamni (prodniki). Zapolnjena s sivim muljastim nanosom. Mere: pr. 0,45 m, gl. 0,15 m. Najdbe: železen okov (G77). Okvirna datacija: prazgodovina SE 19e, kv. D16 Okrogle oblike, brez kamnite podloge. Zasledili smo le dno stojke. Mere: pr. 0,4 m, gl. 0,15 m. Okvirna datacija: prazgodovina. A A B B A B SE 19f, kv. D15 Okrogle oblike, na severni strani dva kamna. Zasledili smo le dno stojke. Mere: pr. 0,34 m, gl. 0,10 m. Okvirna datacija: prazgodovina. AB I I SE 19g, kv. D14 Okrogle oblike, obložena s kamni (prodniki). Mere: pr. 0,42 m, gl. 0,15 m. Okvirna datacija: prazgodovina SE 19j, kv. D14 Ovalne oblike, obložena s kamenjem na SV strani. Mere: dl. 0,6 m, s. 0,46 m, gl. 0,34 m. Najdbe: železen predmet (G78), odlomek ostenja prazgodovinske posode. Okvirna datacija: prazgodovina. A Katalog najdb Jožica Hrustel, Iris Bekljanov Zidanšek Barva keramikeje določena po Munsell Soil Color Chart (Baltimore 1990). Površinaje določena na otip, vse ostale značilnosti, premaz in primesi, pa s prostim očesom. Gradivo hrani Medobčinski muzejKamnik. Okrajšave in kratice vel. velikost inv. št. inventarna številka odl. odlomek kv. kvadrant db. debelina SE stratigrafska enota dl. dolžina MMK Medobčinski muzej d. dno Kamnik š. širina ohr. ohranjen (-a/-o) v. višina pr. premer u. ustje prim. primesi rek. rekonstruirana Fakture Fina namizna keramika FN padska sigilata B FN1 keramika tankih sten Namizna N1 masa mehka, oksidacijsko žgana, zelo redke primesi N2 masa trda, redukcijsko žgana, redke primesi: sljuda, zelo drobni temni delci N3 masa trda, redke primesi: sljuda, oksidacijsko žgana Kuhinjska K1 masa trda, oksidacijsko žgana, zelo goste primesi: kremenov pesek, drobni beli delci K2 masa zelo trda, oksidacijsko žgana, zelo redke primesi: sljuda, drobni temno sivi delci K3 masa trda do zelo trda, redukcijsko žgana, zelo redke primesi Transportna T1 amfore T2 doliji 1 SE 11, kv. B8, inv. št. MMK 5843/4 Odlomek krožnika; faktura FN; tip Consp. 4.6; barva površine 5 YR 7/4 roza, barva premaza 2.5 YR 4/6 rdeča; ohr. v. 4,5 cm, pr. u. 16,7 cm. 5 SE 11, kv. B8, inv. št. MMK 5843/6 Enoročajni vrč z izlivom, morda detejjičasta oblika ustja, stožčastvrat; faktura N3; barva površine 7.5 YR 6/6 rdečkasto rumena; ohr. v. 19,4 cm, pr. u. zunanji 5,5 cm, pr. d. 8,2 cm. 2 SE 11, kv. B8, inv. št. MMK 5843/2 Odlomki skodelice; faktura FN; tip Consp. 27.1; barva površine 5 YR 5/6 rumenkasto rdeča, barva premaza 2.5 YR 4/8 rdeča; ohr. v. 3,6 cm, pr. u. 7,3 cm. 3 SE 11, kv. B8, inv. št. MMK 5843/5 Odlomek skodelice tankih sten s premazom, barbotinom in ornamentom lusk; faktura FN1; barva površine 7.5 YR 7/6 rdečkasto rumena, barva premaza 2.5 YR 4/8 rdeča; pr. u. 7 cm, pr. d. 3,5 cm. 4 SE 11, kv. B8, inv. št. MMK 5843/1 Železen nož; rahlo upognjeno rezilo s trnastim nastavkom za ročajkvadratnega preseka; konica rezila prelomljena, konica trna odlomljena; tip: Dolenz Alc; ohr. dl. 18 cm, š. rezila 2,5 cm, db. trna 0,7 cm. 6 SE 11, kv. B8, inv. št. MMK 5843/5 Dvoročajni vrč; faktura N3; barva površine 7.5 YR 6/8 rdečkasto rumena; ohr. v. 35,1 cm, pr. d. 11,4 cm. Grob 1; merilo 1:2. 7 SE 12, kv. B7, inv. št.MMK 5844/8 Enoročajni italski vrček; faktura N3; barva površine 5 YR 5/8 rumenkasto rdeča, barva preloma 5 YR 7/8 rdečkasto rumena; ohr. v. 12,2 cm, pr. u. 4,5 cm, pr. d. 7,8 cm. 12 SE 12, kv. B7, inv. št. MMK 5844/12 Keramično vretence stožčaste oblike; barva površine 7.5 YR 6/4 svetlo rjava (lisasta); v. 2,4 cm, pr. 4,1 cm. 13 SE 12, kv. B7, inv. št. MMK 5844/4 Železen nož; rahlo upognjeno rezilo s trnastim nastavkom za ročaj pravokotnega preseka; konica rezila odlomljena, del trna prelomljen; tip: Dolenz Alc; ohr. dl. 11,1 cm, š. rezila 1,6 cm, db. trna 0,3 cm. 14 SE 12, kv. B7, inv. št. MMK 5844/5 Železen žebejj; okrogla sploščena glavica s steblom kvadratnega preseka; del glavice in konica stebla odlomjjena; ohr. dl. 6,5 cm, pr. glavice 3 cm, db. trna 0,4 cm. 8 SE 12, kv. B7, inv. št.MMK 5844/2 Železen žebelj; ovalna stožčasta glavica z zatolčenim vrhom ter steblom kvadratnega preseka; dl. 7,7 cm, vel. glavice 1,4 x 1,3 cm, db. trna 0,5 cm. 9 SE 12, kv. B8, inv. št.MMK 5844/6 Bronasta fibula; del perosovine in igle fibule; ohr. vel. peresovi-nelx 0,9 cm, dl. igle 1,2 cm. 10 SE 12, kv. B7, inv. št.MMK 5844/3 Železen žebelj?; steblo kvadratnega preseka; odlomljen na obeh koncih; ohr. dl. 3,7 cm, db. 0,4 cm. 11 SE 12, kv. B7, inv. št.MMK 5844/9 Vaza (keltska tradicija); faktura N3; barva površine 7.5 YR 2.5/1 črna, barva preloma 7.5 YR 6/6 rdečkasto rumena; ohr. v. 16,9 cm, pr. u. 11,3 cm, pr. d. 8 cm. 15 SE 12, kv. B7, inv. št.MMK 5844/10 Volutna oljenka; tip: Loeschke 1; barva površine 7.5 YR 7/4 roza; ohr. v. 2,5 cm, dl. 10,5 cm. 18 SE 13, kv. B7, inv. št.MMK 5846/7 Kvadratna steklenica z ročajem; tip: Lazar 6.3.1 (Is 50a); v. 17,1 cm, pr. u. 3,6 cm. 16 SE 12, kv. B7, inv. št.MMK 5844/7 Lonček, lokalni izdelek; faktura KI; ohr. v. 8,7 cm, pr. u. 9,4 cm, pr. d. 6,2 cm. 17 SE 12, grob 2, kv. B7, inv. št. MMK 5844/9 (rek.) Lonček, lokalni izdelek; faktura N3; barva površine 10 YR 7/8 rumena, barva preloma 7.5 YR 7/6 rdečkasto rumena; ohr. v. 8,1 cm, pr. u. 7 cm, pr. d. 3,3 cm. 19 SE 13, kv. B7, inv. št. MMK 5846/8 Amforisk; severnojadranski; barva površine 2.5 Y 8/4 bledo rumena; ohr. v. 8,3 cm, pr. u. 3,3 cm, pr. d. 2,1 cm. 20 SE 13, kv. B7, inv. št.MMK 5846/5 Steklenajagoda; modro neprosojno steklo s tanko belo horizontalno nitjo; pr. oboda 1 cm, pr. odprtine 0,4 cm, db. 0,6 cm. 21 SE 13, kv. B7, inv. št.MMK 5846/6 Železen prstan z gemo; del prstana z ovalno gemo, z vrezanim morskim motivom delfina, školjke in najverjetneje sipe; del odlomljenega prstana, površina geme zglajena; dl. geme 0,7 cm, s. geme 0,6 cm, db. geme 0,15 cm, ohr. dl. prstana 1,4 cm, ohr. s. traku prstana 0,4 cm. 22 SE 13, kv. B7, inv. št.MMK 5846/2 Železen amorfen predmet; ohr. dl. 2,5 cm, ohr. s. 1,2 cm. 23 SE 13, kv. B7, inv. št.MMK 5846/3 Bronast novec; Domitianus;As; 84; Rim; RIC249] dl. 2,8 cm, s. 2,7 cm. 24 SE 13, kv. B7, inv. št.MMK 5846/1 Železen nož?; del konice rezila z ravnim hrbtom; ohr. dl. (1) 3 cm, (2) 1,3 cm, s. (1) 1,3 cm, (2) 1,7 cm. O Grob 4 SE 15 (zraven groba 4) 25 SE 16, kv. B7, inv. št. 5847 26 SE 15, kv. B7-C7, inv. št.MMK 5845/2 Bronasta močno profilirana fibula; perosovina, lok in del noge; Bronasta noriško-panonska dvogumbasta fibula; lok, peresovi- noga prelomljena; tip A 68r; ohr. dl. 3,8 cm. na in noga fibule; lok prelomljen, spodnji del noge odlomljen; tip: A 236b/c/f; ohr. dl. 4,3 cm. 27 SE 15, kv. B7-C7, inv. št.MMK 5845/4 Železen nož?; del rezila; ohr. dl 2,5 cm, š. 2,7 cm. 28 SE 15, kv. B7-C7, inv. št.MMK 5845/5 Železen trakast predmet; ohr. dl. 5,1 cm, š. 1,4 cm. 29 SE 15, kv. B7-C7, inv. št.MMK 5845/1 Železen paličast predmet okroglega preseka; na delu pritrjena trakasta objemka; ohr. dl. (1) 7 cm, (2) 3,9 cm, db. 0,3 cm. 30 SE 15, kv. B7-C7, inv. št.MMK 5845/3 Bronast gumb loka fibule; tip: A 236 ali A 68; ohr. dl. 1,5 cm, š. gumba 1 cm. Jarka 36 SE 23, kv. D3-D4, inv. št. MMK 5813 31 SE 20, kv. D5, inv. št. MMK 5811 Bronasta križna fibula; lok in noga fibule; na sredi loka prelomljena; tip: Keller 3B; dl. 8,2 cm, s. 5,1 cm. Železen izstrelek za katapult; piramidalna konica in tulast nastavek s kvadratno odprtino za zakovico; konica odlomljena; ohr. dl. 10,7 cm, db. konice 1,1 x 1,1 cm, pr. nastavka 1,7 cm. 32 SE 20, kv. E7, inv. št. MMK 5812 Bronasta omega fibula; lok kvadratnega preseka in igla okroglega preseka fibule; tip: Ettlinger 51 oz. Riha 8.1.2; dl. 3,8 cm, s. 3,6 cm, db. 0,4 cm. 33 SE 20, kv. D6, inv. št. MMK 5815 Železen predmet; ploščat trapezast predmets priostrenim spodnjim robom; vrhnji del verjetno odlomljen; ohr. dl. 2,4 cm, s. 2,3 cm, db. 0,7 cm. 34 SE 20, kv. C3-C4, inv. št. 5877 Odi. ostenja lonca, okrašenega z glavničenim vzorcem valov-nice; faktura KI; barva površine 7.5 YR 7/8 rdečkasto rumena; ohr. v. 2,7 cm, ohr. š. 2,4 cm. 35 SE 20, kv. D5, inv. št. 5878 Odi. dna vrča; faktura N3; barva površine 10 YR 7/4 zelo bledo rjava; ohr. v. 2,1 cm, pr. d. 5 cm. b 37 SE 1, kv. A15, inv. št. MMK 5850 Odi. ustja in ostenja skodelice; faktura NI; barva površine 2.5 Y 2.5/1 črna, barva premera 2.5 Y 4/1 temno siva; ohr. v. 3.2 cm, ohr. š. 4,2 cm. 38 SE 1, kv. B9, inv. št. MMK 5853 Odi. ustja lončka z izvihanim robom ustja; faktura N2; barva površine 10 YR 7/3 zelo bledo rjava, barva preloma 2.5 Y 2.5/1 črna; ohr. v. (1) 4,5 cm, (2) 1,9 cm. 39 SE 1, kv. B7, inv. št. MMK 5851 Odi. ustja skodelice s slabo ohranjenim premazom; faktura FN; barva površine 10 YR 7/4 zelo bledo rjava, barva premaza 2.5 YR 5/6 rdeča; ohr. v. 2,6 cm, ohr. š. 3,9 cm. 40 SE 1, kv. B8, inv. št. MMK 5808 Železen žebelj; oglata (trapezasta), rahlo piramidalna glavica s steblom kvadratnega preseka; dl. 6,3 cm, vel. glavice 2.3 x 1,9 cm, db. stebla 0,5 cm. 41 SE 1, kv. A13, inv. št. MMK 5849 Odi. ostenja lonca z okrasom metličenja; faktura KI, porozna keramika; barva površine 2.5Y 3/1 zelo temno siva; ohr. v. 3,7 cm, ohr. š. 4,5 cm. 42 SE 1, kv. A5, inv. št. MMK 5848 Odi. ustja dvoročajnega vrča; faktura NI; barva površine 7.5 YR 7/6 rdečkasto rumena; ohr. v. (1) 0,2 cm, (2) 2,5 cm; 43 SE 1, kv. B8, inv. št. MMK 5809 Železen žebljiček; nepravilno stožčasta glavica s steblom kvadratnega preseka; rob glavice odlomljen na več mestih; dl. 1,8 cm, ohr. vel. (glavice) 0,9 x 1,1 cm, db. (steblo) 0,2 cm. 44 SE1, kv. A13, inv. št. MMK 5806 Bronast žebljiček z železnim steblom; polkroglasta pločevinasta glavica s steblom kvadratnega preseka; konica stebla odlomjjena; ohr. dl. 1,2 cm, pr. glavice 1,2 cm. 45 SE 1, kv. B7, inv. št. MMK 5852 Odi. ustja skodele; faktura K3; barva površine 5 YR 6/6 rdečkasto rumena, barva preloma 7.5 YR 4/1 temno siva; ohr. v. 2,4 cm, ohr. š. 3,2 cm. 46 SE1, inv. št. MMK 5852 Odi. dna z ostenjem posode; faktura FN1; barva površine 5 Y 8.1 bela; ohr. v. 1,7 cm, ohr. š. 3,5 cm. 47 SE 1/2, kv. B7, inv. št. MMK 5857 Odi. izvihanega ustja in ostenja lonca, pod robom ustja kanelure, ostenje okrašeno z metličenjem; faktura KI; barva površine 10 YR 4/2 temno sivkasto rjava, barva preloma 10 YR 3/1 zelo temno siva; ohr. v. 5,7 cm, pr. u. 8,1 cm. 48 SE 1/2, kv. Al-Cl, inv. št. MMK 5858 Odi. dna posode; faktura NI; barva površine (zunanja) 10 YR 5/1 siva; ohr. v. 1,7 cm, pr. d. 5,7 cm. 49 SE 1/2, kv. Al-Cl, inv. št. MMK 5855 Odi. ustja krožnika z ravnim dnom in premazom na notranji površini, zunanja površina ožgana; faktura N3; barva površine (zunanja) 2.5 Y 2.5/1 črna, barva premaza 5 YR 4/3 rdečkasto rjava; ohr. v. 3 cm, ohr. š. 5,1 cm. 1 i' 47 46 48 49 37-46 SE 1, 47-49 SE 1/2; 40, 43, 44 merilol:l, ostalo merilol:2. 50 SE 2, sonda 1: profil 1, inv. št. MMK 5800 Železen nož; rahlo upognjeno rezilo s trnastim nastavkom za ročaj, pravokotnega preseka; konica odlomljena; tip: Dolenz Alc; ohr. dl. 12,8 cm, s. rezila 1,7 cm. 51 SE 2, kv. C14, inv. št. MMK 5810 Železen žebelj; pravokotna sploščena glavica s steblom pravokotnega preseka; konica stebla odlomljena; ohr. dl. 3,2 cm, vel. glavice 2,1 x 1,8 cm, db. stebla 0,7 cm. 52 SE 2, kv. D3, inv. št. MMK 5822 Železna šivanka; lečasta odprtina ušesa z žlebovoma na obeh straneh odprtine, ravnim vrhom in delom igle ovalnega preseka; ohr. dl. 3,1 cm, db. 0,3 cm. 53 SE 2, kv. E7, inv. št. MMK 5818 Železen žebelj'?; steblo kvadratnega preseka; odlomljeno na obeh koncih; ohr. dl. 2,2 cm, db. 0,3 cm. 55 SE 2, kv. B6, inv. št. MMK 5807 Železen žebelj; pravokotna, rahlo piramidalna glavica s steblom kvadratnega preseka; konica stebla odlomljena; dl. 5,6 cm, vel. glavice 1,4 x 1,3 cm, db. stebla 0,5 cm. 56 SE 2, kv. D8, inv. št. MMK5816 Železen kembejjzvonca; dl. 7,6 cm, pr. 1,3 cm, db. trna 0,4 cm. 57 SE 2, kv. D5-D6, inv. št. MMK 5820 Železen žebelj; pravokotna sploščena glavica s steblom pravokotnega preseka; ohr. dl. 11,7 cm, vel. glavice 2,6 x 1,7 cm, db. stebla 1,1 cm. 54 SE 2, kv. E7, inv. št. MMK 5817 Železen žebelj?; steblo kvadratnega preseka; odlomljeno na obeh koncih; ohr. dl. 3,7 cm, db. 0,3 cm. 58 SE 2, kv. D3, inv. št. MMK 5821 Železno šilo; steblo kvadratnega preseka, proti vrhu sploščeno, vrh zaobljen; dl. 8,5 cm, db. 0,7 cm. 59 SE2,kv. C3,inv.št. MMK 5825 Železen predmettrakaste oblike; odlo-mljen na obeh koncih; ohr. dl. 4 cm, š. 0,8 cm. 60 SE 2, kv. C3, inv. št. MMK 5826 Železen predmet paličaste uvite oblike; odlomjjen na obeh koncih; ohr. dl. 4,8 cm, db. 0,7 cm. 61 SE 2, kv. D4, inv. št. MMK 5829 Železen žebljiček obuvala; ovalna rahlo izbočena glavica s pravokotno upognjenim steblom kvadratnega preseka in sploščeno konico; dl. 0,6 cm, vel. glavice 0,9 x 0,8 cm, db. trna 0,2 cm. 62 SE 2, kv. D12, inv. št. MMK 5827 Železen žebelj; ovalna sploščena glavica s steblom kvadratnega preseka; dl. 10,4 cm, vel. glavice 2,9 x 2 cm, db. 0,5 cm. 63 SE 2, kv. D6, inv. št. MMK5814 Železen žebljiček obuvala; ovalna, rahlo konkavno upognjena glavica s steblom kvadratnega preseka; dl. 1,5 cm, vel. glavice 1,1 x 1 cm, db. stebla 0,3 cm. 64 SE 2, sonda 1, kv. 1, inv. št. MMK 5803 Železen žebelj; ovalna sploščena glavica s steblom pravokotnega preseka; dl. 3 cm, š. glavice 1 cm, db. stebla 0,3 cm. 65 SE 2, sonda 1, kv. 1, inv. št. MMK 5802 Železen žebejj; pravokotna sploščena glavica z ukrivljenim steblom pravokotnega preseka; dl. 5,4 cm, vel. glavice 1,2 x 1 cm, db. stebla 0,6 cm. 66 SE 2, kv. C5-D5, inv. št. MMK 5823 Bronasta pločevina, zložena v prisekano piramido; dl. 4,2 cm, db. 1,3 cm. 67 SE 2, kv. D12-E12, inv. št. MMK 5875 Odi. dna lonca z okrasom glavničenja; faktura K3; barva površine 10 YR 6/4 svetlo rumenkasto rjava, barva preloma 10 YR 3/2 zelo temno sivkasto rjava; ohr. v. 4,1 cm, ohr. š. 5,4 cm. 68 SE 2, kv. B6-C7, inv. št. MMK 5891 Odi. prstanastega dna vrča; faktura NI; barva površine 7.5 YR 6/6 rdečkasto rumena; ohr. v. 1,7 cm, pr. d. 7,6 cm. 69 SE 2, kv. D13, inv. št. MMK 5859 Kamnit brus; ohr. dl. 10,1 cm, ohr. š. 4,6 cm, ohr. db. 2,9 cm. i 70 SE 2, kv. D13, inv. št. MMK 5872 Odi. ustja lonca (srednji vek?); faktura K3; barva površine 10 YR 6/3 bledo rjava, barva preloma 10 YR 4/1 temno siva; ohr. v. 2,6 cm, ohr. š. 3 cm. 71 SE 2, kv. D13, inv. št. MMK 5868 Odi. izvihanega ustja lonca; faktura K2; barva površine 10 YR 7/3 zelo bledo rjava, barva preloma 10 YR 7/4 zelo bledo rjava; ohr. v. 1,9 cm, ohr. š. 3,1 cm. 72 SE 2, kv. D10, inv. št. MMK 5869 Odi. ročaja vrča z dvema grbinama; faktura NI; barva površine 7.5 YR 7/6 rdečkasto rumena; ohr. v. 4,2 cm, ohr. š. 3,6 cm. 73 SE 2, kv. D12, inv. št. MMK 5874 Odi. ostenja dolija zvrezanovalovnico; faktura T2; barva površine 5 YR 6/8 rdečkasto rumena; ohr. v. 4,5 cm, ohr. š. 4 cm. 74 SE 2, kv. D9, inv. št. MMK 5873 Odi. ročaja amfore ovalnega preseka; faktura TI; barva površine 7.5 YR 6/6 rdečkasto rumena, barva preloma 5 YR 6/6 rdečkasto rumena; ohr. v. 16,5 cm, ohr. š. 4,3 cm. 75 SE 2, kv. D12, inv. št. MMK 5876 Odi. ostenja čaše z zelo slabo ohranjenim premazom, okrašene s koleščkanjem; faktura FN1; barva površine 10 YR 7/4 zelo bledo rjava, barva premaza 2.5 YR 4/6 rdeča; ohr. v. 2,3 cm, ohr. š. 2,9 cm. 76 SE 2, kv. B6-C7, inv. št. MMK 5865 Odi. prstanastega dna, ostenja, ustja tertrakastega ročaja z dvema vzdolžnima grebenoma enoročajnega vrča; faktura NI; barva površine 7.5 YR 7/6 rdečkasto rumena; ohr. v. ok. 15 cm, pr. u. 7,6 cm, pr. d. 7,5 cm. Stojki 77 SE 19c, kv. D15-E15, inv. št. MMK 5819 Železen trakast okov; pravokotno zapognjen, z vzporednima žlebovoma na robovih; odlomljen na obeh koncih; ohr. dl. 6 cm, š. 3,5 cm, db. 0,3 cm. 78 SE 19j, kv. D14, inv. št. MMK 5824 Železen trakast predmet; na obeh koncih rahlo razširjen; odlomljen na obeh koncih; ohr. dl. 6,6 cm, š. 0,9 cm, db. 0,4 cm. Najdbe brez opredeljene SE 79 kv. B14, inv. št.MMK 5883 Odi. izvihanega ustja lonca; faktura KI; barva preloma 2.5Y 3/1 zelo temna siva; ohr. v. 2,5 cm, pr. u. 14 cm. 80 kv. B9, inv. št.MMK 5887 Odi. ustja lonca z izvihanim, ravno odrezanim robom; faktura K3; barva površine 10 YR 7/6 rumena, barva preloma 10 YR 3/1 zelo temna siva; ohr. v. 3,3 cm, pr. u. 8,5 cm. 81 kv. A7, inv. št.MMK 5879 Odi. dna, ustja in ostenja vaze z narebrenim vratom; faktura NI; barva površine 7.5 YR 8/4 roza; pr. u. 10,5 cm, pr. d. 6,9 cm. 82 kv. A14, inv. št.MMK 5882 Odi. dna, ostenja in ročaja vrča na nogi; faktura N3; barva površine (notranja) 10 YR 6/4 svetlo rumenkasto rjava, barva površine (zunanja) 5 YR 5/6 rumenkasto rdeča; ohr. v. 4,1 cm, pr. d. 5,7 cm. 83 kv. A8, inv. št.MMK 5890 Odi. dna krožnika; faktura FN; barva površine 5 YR 7/4 roza, barva premaza 2.5 YR 4/8 rdeča; v. 2 cm, pr. d. 11,5 cm. 84 kv. B12, inv. št. MMK 5884 Odi. dna vrča; faktura NI; barva površine 5 YR 6/8 rdečkasto rumena, barva preloma 7.5 YR 7/8 rdečkasto rumena; ohr. v. 2,6 cm, ohr. š. 5 cm. 85 kv. Eli, inv. št. MMK 5889 Odi. dna krožnika; faktura NI; barva površine 2.5 Y 2.5/1 črna, barva preloma 2.5 Y 4/4 olivno rjava; ohr. v. 2,2 cm, pr. d. 14,8 cm. 86 kv. A8, inv. št.MMK 5880 Odi. ustja in ostenja krožnika z dvema tankima kanelurama na notranji strani; oblika Consp. 4; faktura FN; barva površine 5 YR 7/4 roza, barva premaza 2.5 YR 4/8 rdeča; ohr. v. 1,8 cm, pr. u. 14,2 cm. 87 kv. A8, inv. št.MMK 5881 Odi. krožnika z delno ohranjenim žigom in planta pedis (...LVI); faktura FN; barva površine 5 YR 7/4 roza, barva premaza 2.5 YR 4/8 rdeča; ohr. v. 4,4 cm, ohr. š. 3,6 cm. 88 kv. C13, inv. št. MMK 5886 Odi. izvihanega ustja lonca (visoki srednji vek); faktura KI; barva površine 10 YR 5/1 siva; ohr. v. 1,9 cm, ohr. š. 3,3 cm. 89 kv. B15, inv. št. MMK 5885 Odi. ostenja dolija z ornamentom glavničenja; faktura T2; barva površine 5 YR 6/4 svetlo rdečkasto rjava, barva preloma 5 YR 6/8 rdečkasto rumena; ohr. v. 4,3 cm, ohr. š. 2,5 cm. 90 kv. B6, inv. št.MMK 5888 Odi. ustja, ostenja in dna dvoročajnega vrča; faktura NI; barva površine (zunanja) 7.5 YR 7/6 rdečkasto rumena; pr. u. 19,7 cm, pr. d. 9,7 cm, db. ostenja 0,7 cm. 91 pod humusom, profil AC 500-501 (detektorski pregled), inv. št. MMK 5801 Železen nož; del rezila z ravnim hrbtom, s trnastim nastavkom za ročajin kvadratno zakovico na prehodu rezila v ročaj; del trna odlomljen; ohr. dl. 12,8 cm, s. rezila 1,7 cm. 92 pod humusom, profil AC 500 (detektorski pregled), inv. št. MMK 5828 Bronasta zakovica; okrogla sploščena glavica s steblom okroglega preseka, ki prebija glavico; del stebla odlomljen; ohr. dl. 0,6 cm, pr. glavice 1,6 cm, pr. trna 0,4 cm. Pod humusom, merilo 1:1. Analize 10.1 Analiza novcev Alenka Miškec Posamična najdba RIC prostorski kontekst tip/napis teža velikost ohranjenost Rimsko obdobje Domitianus 1 As 81-96 Rom ? ITR profil 500, plast pod humusom Av.: IMP CAES DOMIT AVG GERM... PR Rv.: MONETA AVGVST 8,8 g pr. 28 mm dobro ohranjen Hadrianus 2 Dp 117-138 Rom ? izkopavanje, kv. C8, SE 1 Av.: HADRIA... Dop.: žarkovna krona, r. Rv.: COS... Tip: sedeča figura 10,62 g 25 x 23 mm izrabljen Constantinus I. 3 Cen 330-335 ? ? izkopavanje, kv. D6, SE 20, x = 0,80 m,y= 1,50 m Gloria Exercitus, 2 vojaškiznamenji 1,26 g pr. 17 mm izrabljen Constantius II. (Constantius Gallus alilulianus) 4 AE2 351-361 ? ? ITR profil 500, plast pod humusom FelTemp Reparatio, padajočikonjenik (?) 3,19 g 21x20mm izrabljen Constantinus II., Constans al Constantius II. 5 Cen 337-341 ? ? ITR profil 500, plast pod humusom Gloria Exercitus, 1 vojaško znamenje 0,80 g fragmentiran, izrabljen Constans aliConstantius II. 6 AE 3 348-361 ? ? izkopavanje, kv. B13, SE 1 FelTemp Reparatio, feniks 0,70 g fragmentiran, izrabljen Constans, Constantius II., Constantius Gallus a lilulianus 7 AE 3 348-361 ? ? ITF? profil 500, plast pod humusom FelTemp Reparatio, padajočikonjenik (?) 2,73 g 21 x 19 mm izrabljen 8 AE 3 364-378 ? ? izkopavanje, kv. E5, SE 10, x = 4,10 m,y = 2,50 m Securitas Reipublica 1,54 g 16 x 14 mm dobro ohranjen Valentinianus I., Valens, Gratianus, Valentinianus II., Theodosius I. aliArcadius 9 AE 3 364-388 ? ? ITF? profil 500, plast pod humusom Gloria Romanorum 1,99 g fragmentiran, dobro ohranjen Nedoločljiv 10 An druga pol. 3. st. ? ? ITR profil 495-500, plast pod humusom 4,30 g 25 x 22 mm zelo močno izrabljen Novi vek Sveto rimsko cesarstvo, Avstrjsko-češkiokrog, Avstrijska hiša, Maria Theresia (1740-1780) (Gorica) 11 Soldo 1741-1770 Graz Eyp. 462/1-15 ITR profil 500 2,06 g pr. 21 mm izrabljen Grobna najdba |ric prostorski kontekst |teža |velikost | ohranjenost rimsko obdobje Domitianus 1 | As | 84 Rom 1 RIC 249 izkopavanje, kv. B7, grob 3, SE 13 | 8,69 g | 28 x 27 mm | izrabljen 10.2 Antrakotomske in karpološke analize Metka Culiberg Oglje Iz grobov najdišča Šentpavelje bilo skupno determiniranih 394 primerkov oglja. Od tega jih je pripadalo 330 (84 %) bukvi (Fagus), 60 (15 %) hrastu (Quercus) in le 4 (1 %)jelši (Alnus). To kaže, daje bil za obrede sežiganja pokojnikov uporabljen večinoma les bukve, gotovo zato, ker ima veliko toplotno moč. Tudi v številnih drugih doslejraziskanih arheoloških najdiščih z žarnimi ali žganimi pokopije bilo najpogosteje ugotovljeno oglje bukve. Med drugim to pomeni tudi, da so bila rastišča bukovih ali bukovo-jelovih gozdov v rimski dobi razmeroma še precejobsežna. V okolici Šentpavlaje bila bukev v času teh pokopov (1. stoletje n. št.) zelo verjetno še razmeroma dobro zastopana, vendar pa oglje hrasta že nakazuje krčenje njenega rastišča. V takem antropo(zoo) geno spremenjenem okolju so si našle svoja rastišča naj-prejgrmovne vrste, kot so leska (Corylus), v živih mejah ali na nabrežjih rdeči dren (Cornus sanguined) ali črni bezeg {Sambucus nigra). Iz skopih paleovegetacijskih podatkov, ki smo jih na tem najdišču dobili z determinacijo lesnega oglja ali semen in plodov, je seveda negotovo sklepati o tako močnem vplivu človeka na okolje. Pa vendar, mnogo bogatejši paleo-vegetacijski inventar z bližnjega, stoletje ali dve mlajšega, prav tako rimskodobnega najdišča podpira to domnevo. Oglje s tega najdišča sicer izhaja pretežno iz kurišč, a prav v kuriščih, ki so rabila za kuhanje ali ogrevanje, praviloma ugotavljamo mnogo večjo pestrost drevesnih vrst, sajje za kurjavo primeren vsakršen les. V bogati vsebini oglja s tega najdišča je največ primerkov pripadalojelši, hrastu injelki, medtem koje bilo oglja bukve razmeroma malo. Najboljzanimivo je oglje jelke, sajpo-meni, da sta skupajz bukvijo nedavno nazajtu uspevali v vrhunski bukovo-jelovi združbi. Kakor kažejo analize oglja, pa je bila bukev tedajže močno razredčena. Na odprtih, degradiranih površinah se ni več obnavljala, njena rastišča pa so poselili drugi listavci, npr. gaber, jesen,javor, jerebika, breza. Ugotovljenoje bilo tudi oglje kostanja, ki pa najbi ga šele prav Rimljani prinesli v naše kraje in ga tu zasadili. Semena in plodovi V peščenem sedimentu iz odkopanega jarka z najdišča Šentpavelje bilo najdenih tudi nekajsemen, večinoma travniške ali močvirne lokalne vegetacije ter semena bezga in drena ter fragment lešnika. Od kultiviranih rastlin so bila najdena le tri zoglenela žitna zrnaječmena {Hordeum). Ali so žito pridelovali sami, bi lahko ugotovili le s pelodno analizo, če bi našli primerne sedimente. Zanimivoje, da so bile ob izkopavanjih ostankov vile v letu 2001 bogate tudi najdbe žitnega zrnja (pšenica,ječmen, oves in proso). Vzorci zunaj grobnih kontekstov12 Vz. 5 (SE 21): Vzorec peščenega sedimenta z dna struge. Del vzorca smo raztopili v vodi. Najprejsmo izločili kos »svežega« lesa, potem pa raztopino precedili skozi sito in iz posušenega vzorca izbrali semena in druge rastlinske ostanke. Lesje bil popolnoma preperel. Determinirati smo poskušali tako moker kot posušen les. Narejenoje bilo večje število mikroskopskih preparatov, da smo razpoznali nekajtipičnih anatomskih znakov: v prečnem prerezu nize lumnovtrahej, v tangencialnem prerezu kumulirane žarke, sestavljene iz enoplastnih žarkov, in v radialnem prerezu lestvičaste perforate na stikih trahej. Les po vsejverjetnosti pripada jelši {Alnus). Semena: tri pooglenela žitna zrna. Enoje bilo še v plevi, eno precejko-rodirano, eno pa inkrustirano. Najverjetneje vsa pripadajo ječmenu {Hordeum). Ostala semena niso bila pooglenela in lahko izvirajo od tedanje bližnje vegetacije: tri semena črnega bezga {Sambucus nigra), štiri semena metlikovk {Chenopodiaceae), eno seme klinčnic {Caryophyllaceae) in še posamezna semena nekaterih travniških rastlin. Od vodnih oziroma močvirnih rastlin je bilo dvanajst semen ježka {Sparganium) ter fragmenti stebla preslice {Equisetum) in še več nedoločljivih rastlinskih ostankov. Vz. 17 (SE 17, kv. A2): 39 primerkov ogljaje pripadalo hrastu {Quercus), dva bukvi {Fagus) in trijejelši {Alnus). Nekajoglja je bilo popolnoma nedoločljivega, kerje bilo preperelo, im-pregnirano ali pa so bili primerki premajhni. 12 Analize posamičnih vzorcev so navedene pri opisanih kontekstih. 10.3 Analiza žganih kostnih in zobnih ostankov Zdravka Hincak Za analizoje bilo zbranih 12 vzorcev žganih kostnih in zobnih ostankov človeškega in živalskega izvora iz treh grobov in iz struge z najdišča Šentpavel. Grob 1 in grob 4 sta bila predstavljena s po enim vzorcem, grob 2 je vseboval devet vzorcev, dvanajsti vzorecje bil fragment kosti z dna struge. Pri makroskopski antropološki analizi je bila za določitev spola osebe iz groba 2 uporabljena sekundarna makromor-fometrična metoda (meritev debeline kompaktnega tkiva (.substantia compacta) posamezne diafize). Kadar ta metoda ni zadoščala za popolnoma natančno določitev spola,je to v besedilu označeno z vprašajem. Za določitev starostne dobeje uporabljena mikroskopska metoda za žgane kostne ostanke z modificirano metodo po Kerleyju, ki se uporablja od skupine adultus I (20-29 let). Prisotnost živalskih ostankov je bila določena makroskopsko, s pomočjo primerljivega materiala, ki pripada recen-tnim živalskim vrstam. Večinoma so makroskopske določitve preverjane z mikroskopskimi metodami. Analiza z mikroskopsko metodo vključuje izdelavo preparata po protokolu. Vzorci so vzeti iz odlomkov diafiz dolgih kosti stegna {femur) na mikrotomu Minitom (Struers) in obdelani na aparatu za fino poliranje Labopol-1 (Struers). 43 Fotomikrogram odraslega goveda (60s sp.), diafiza stegnenice {femur), detajl. 44 Fragment diafize stegnenice {femur) odraslega goveda (60s sp.). Analiza histoloških preparatovje izvedena z mikroskopom CX41RF (Olympus), rezultati so posneti z digitalnim fotografskim aparatom C-5050 Zoom (Olympus). Vzorce lahko glede na njihovo maso razdelimo na več skupin. V prvo skupino bi sodil najobsežnejši vzorec iz groba 2 (žara PN 1, 2/4, kv. B/7, SE 12), katerega masa znaša 179 g. Drugo skupino tvorijo vzorci, katerih masa znaša med 10 in 100 g. Sem sodijo večina vzorcev iz groba 2 in vzorec iz struge. Tretja skupina obsega maloštevilne vzorce, katerih masa znaša manjkot 0,1 g do 10 g. V to skupino sodijo ostanki iz groba 4 in nekajvzorcev iz groba 2. Za nekatere vzorce tretje skupine ni bilo mogoče določiti, ali so človeškega ali živalskega izvora (grob 2, kv. B/7, SE 12, fiotacija 12, 26. 3. 2001, grob 4, kv. B7, fiotacija 16, 31. 3. 2001). Za samo en vzorec človeškega izvoraje bilo mogoče določiti spol osebe (žara PN 1, 2/4, kv. B/7, SE 12), ostali vzorci so bili premajhni ali premalo številni za natančno antropološko analizo. Analizoje oteževalo tudi zvijanje in krčenje vzorcev, kije nastalo pri žganju kosti. Za pokojnika iz groba 1 zaradi slabe ohranjenosti vzorcev ni bilo mogoče določiti spola. Mikroskopska analiza starostne dobeje določila starost v razponu od 30-40 let. Pokojnik iz groba 2je bil, kakor kaže sekundarna makrometrična metoda, najverjetneje moškega spola. Razpon starostne dobe je 25-30 let. Odlomki kosti iz groba 4 so bili maloštevilni in zelo slabo ohranjeni za makroskopsko ali mikroskopsko metodo. Fragmenti diafiz stegnenice {femur) z dna struge 45 Fragment proksimalne epifize golenice {tibia) mlade svinje {Sus sp.). 46 Fragment proksimalne epifize golenice {tibia) mlade svinje {Sus sp.). kažejo določeno kemično spremembo. Vzorci so pripadali govedu (Bos sp.) (si. 43, 44). Odlomki živalskih kostnih in zobnih elementov so številni. Iz ostankov na najdišču lahko rečemo, da so najdeni odlomki najmanjštirih živali: malih prežvekovalcev - ovce, koze ali srne (Ovis aries, L., Capra hircus, L., Capreolus capreolus, L.), mlade in stare svinje (Sus sp.) ter goveda (60s sp.). Dobro ohranjeni ostanki svinje (Sus sp.) so prikazani na slikah 45 in 46. Vsi vzorci predstavljajo žgane kostne in dentalne ostanke. Barva žganih anatomskih elementov je v razponu od temnejše sive, sive, sivo bele do bele barve. Temnejše sive do sive barve so vzorci, ki so najslabše žgani - goreli so na nizki temperaturi od 400 do 500°C. Sivo bela do bela barva kaže na visoko temperaturo žganja. Če predpostavljamo, da je gorenje potekalo na odprtem in telo ni bilo sežgano vjami, bi bila temperatura žganja za navedene vzorce v razponu 500-900°C. Šentpavel near Domžale Matjaž Novšak The site archive presented in the following publication includes the remains of a wooden building that probably dates to the Prehistoric period, an early Roman cemetery and the metalled surface of a local Roman road. The greater part of the material was derived from funerary contexts, i.e. in four partially disturbed graves and in the layers associated with the burials, which were probably deposited within the framework of the funerary rituals. The cemetery can be estimated as comprising slightly more than ten early Roman period burials, based on the number of artefacts in the disturbed layers that were probably derived from the graves (G40, G50, G55-66, G81, G91). The identified burials date the cemetery to the period between the mid-l3 Century (Grave 1) and the last decades of the 1st Century (Grave 2 - the dates are given in the table on Fig. 31 and in the catalogue). The deceased were cremated on a communal ustrinum, which was not located within the excavated area. The grave pits were cut into the gravel subsoil. The excavated gravel was then used to backfill the pits after burial. Graves 1 and 2 were intact, but Grave 4 had been damaged by the cut of the grave pit for Grave 2. Grave 3 is thought to have been partly robbed, since it only contains small objects and food remains, without any cremated bones. The owner of an iron finger-ring with a gem (G21) can be considered to have been a Roman citizen,13 whose grave might have contained other tempting artefacts and was perhaps buried in a valuable urn14, which would explain the looting and loss of the skeletal remains of the deceased. The funerary rituals indicate a fusion of indigenous and Roman spiritual beliefs. Grave 1 shows an indigenous character. Although it contained five Italic vessels, there were no grave goods reflecting Roman rituals (e.g. oil lamps, balsa-maria, coins, censers); instead, the grave contained a typical indigenous "Noric knife". However the opposite may be 13 With regard to the meaning of gems, the rights to wear them and their attribution to the richer classes: Gaspariet al. 2008, 8, 9. 14 A child burial, a ten-year-old boy/girl in a precious alabaster urn, dating to the 1st Century, was discovered at the Križišče site in 2003. Source: Archive of the Križišče archaeologicalsite, Institute for the Protection of Cultural Heritage of Slovenia (unpublished). said for Grave 3, which, while lacking some of its contents, reflects general Roman rituals. In Grave 2, the indigenous component (G9, Gll-13, knife, spindle whorl, fibula, urn) is represented by a larger number of items, but this is the only grave that contains an oil lamp, the most characteristic Roman grave good. The remaining grave goods, e.g. offerings of pigs, which were in three cases cremated in the ustrinum together with the deceased, could either reflect a Roman ritual of sacrifice to the Manes as described in sources, or a local element. In conclusion, the cemetery should be considered in the context of the architectural remains discovered in Šentpavel between 1997 and 2004. There are two phases of domestic buildings, dated to the period between the second half of the 2nd Century up to and including the first half of the 4th Century. Both these phases are certainly later than the cemetery, but they correspond to the finds associated with the Roman road. It has been suggested that the complex represent the remains of a villa rustica (Sagadin 1999, 45; 2006, 205), but other authors have suggested a different interpretation at least for the earlier phase (Jerončič 2005, 72-74; Jerončič/Novšak 2006, 204, 205).15 The material from the cemetery sheds more light on the process of Romanization, dating as it does to the period, prior to the earliest construction phase. In addition to the typical Italic vessels in the graves, the above-mentioned indigenous elements include the deposition of knives and traditional forms of pottery (G11) in graves. Handmade vessels made in the local tradition have also been found in the earlier layers at the church of St. Paul (Jerončič 2005, 54, 55, t. 20: 99, 24: 118). Although pre-Roman finds had been previously unknown, the remains of a wooden building (Fig. 32, 33) with a prehistoric vessel fragment in one of the post holes indicate the possibility of earlier occupation, before the Romanization ofthe ager of Emona. Larger interventions at Šentpavel are dated to the 2nd century, when the building (excavated in 1999) was constructed 15 Draško Josipovič, who led the excavations in 1997,1998, and 2004, is inclined to believe that it was a different type of settlement (oral report). The author is gratefulfor the provided information and opinions. and the cemetery was abandoned. It is unknown where and why it was moved. One of the possibilities could be the expansion of the area of land, used for economic purposes, which resulted in the establishment of a new cemetery at a more distant location. Such an expansion could have been made possible by extensive amelioration works, which are indicated bythe unusual courses of the palaeochannels, visible as slight depressions in adjacent areas. Literatura ACSADI, G. Y in J. NEMESKERI 1970, History of human life span and mortality. - Budapest. BASS, W. M. in R. JANTZ 2004, Cremation weights in East Tennese see.-Journal of Forensic Sciences 49, 901-904. BRUUN, P M. 1966, The Roman Imperial Coinage. Vol. VII: Conn stantine and Licinius (A.D. 313-337). - London. CHIARELLI, A. B. 1980, Reccomandation for Age and Sex Diae gnoses of Skeletons. - Journal of Human Evolution 7, 517. DESCHLER ERB, E. 1999, AdArma! Romisches Militar des 1. Jahr-hunderts n.Chr. in Augusta Raurica. - Forschungen in Augst 28, Augst. DOLENZ, H. 1998, Eisenfunde aus der Stadt auf dem Magda-lensberg. - Archaologischen Forschungen zu den Grabungen auf dem Magdalensberg 13, Klagenfurt. ETTLINGER, E. 1973, Die romischen Fibeln in der Schweiz. -Handbuch der Schweiz zur Romer- und Merovwingzeit, Bern. ETTLINGER, E. et al. 1990, Conspectus formarum terrae sigillatae italico modo confectae. - Materialen zur romisch-germanischen Keramik 10, Bonn. EYPELTAUER, T. 1973, Corpus Nummorum Regni Mariae Theresi-ae 1740-1780. - Basel. GARBSCH, J. 1965, Die norisch-pannonische Frauentracht im 1. und 2. Jahrhundert. - Munchner Beitrage zur Vor- und Fruhge-schichte 11, Munchen. GARBSCH, J. 1986, Die norisch-pannonische Tracht. - Die Auf-stieg und Niedergang derromischen Welt2, 12.3, 546-577. GIOVANNINI, A. 1996, Osservazioni sui tipi di pietre dure in rela-zione all'uso in alcuni anelli del Museoarcheologico nazionale di Aquileia. - Gemme romane daAquileia, 27-34. ISTENIČ, J. 1999, Poetovio, zahodna grobišča I. - Katalogi in monografije 32, Ljubljana. ISTENIČ, J. 2000, Poetovio, zahodna grobišča II. - Katalogi in monografije 33, Ljubljana. JERONČIČ, J. 2005, Šentpavel pri Domžalah. Rezultati izkopavanja iz leta 1999. - Diplomsko delo. Univerza v Ljubjjani, Filozofska fakulteta, Oddelek za arheologijo, Ljubljana. JERONČIČ, J. in M. NOVŠAK 2006, Šentpavel pri Domžalah. - Varstvo spomenikov 39-41, 204-205. JOBST, W. 1975, Die romischen Fibeln aus Lauriacum. - Forschungen in Lauriacum 10, Linz. KELLER, E. 1971, Die spatromischen Grabfunde in Sudbayern. -Munchener Beitrage zur Vor- und Fruhgeschichte 14, Munchen. KENT, J. F! C. 1981, Coinage. Vol. VIII: The FamilyofConstantine I (A.D. 337-364). - London. KERLEY, E. R. 1965, The microscopic determination of age in human bone. - American Journal of Physical Anthropology 23, 149-164. KERLEY, E. R. in D. H. UBELAKER 1978, Revisions in the microscopic method of estimating age at death in human cortical bone. - American Journal of Physical Anthropology 49, 545-546. KLEPPINGER, L. L. 2006, Fundamentals of Forensic Anthropology. - New Jersey. KOŠČEVIČ, R. 1975, Die Werkstatte kraftig profilierter Fibeln in Siscia. - Archeologia lugoslavica 16, 51-61. KOŠČEVIČ, R. 1980, Antičke fibule s područja Siska. - Zagreb. KRAJŠEK, J. in F! STERGAR 2008, Keramika z rimskega svetišč-nega območja v Podkraju pri Hrastniku. - Arheološki vestnik 59, 245-277. KUJUNDŽIČ, Z. 1982, Poetovijske nekropole. - Katalogi in monografije 20, Ljubljana. LAZAR, I. 2003, Rimsko steklo Slovenije. - Opera Instituti archae-ologici Sloveniae 7, Ljubljana. MATTINGLY, H., SYDENHAM, E. A. 1926, The Roman Imperial Coinage. Vol. II: Vespasian to Hadrian. - London. MIHOVILIČ, K. 1979, Prstenje i naušnice rimskog doba Slovenije. -Arheološki vestnik 30, 223-242. NELSON, R. J. 1992, A microscopic comparison of fresh and burned bone. - Journal of Forensic Sciences 37,1055-1060. NESTOROVIČ, A. 2005, V dragulje vbrušene podobe sveta: rimske geme vSloveniji. - Ljubljana. NICKEL, R., A. SCHUMMER in E. SEIFERLE 1986, The Anatomy of DomesticAnimals, Vol. 1. - Berlin. NOVŠAK, M. 2003, Šentpavel. - V: D. Prešeren (ur.), Zemlja pod vašimi nogami: arheologija na avtocestah Slovenije: vodnik po najdiščih, Ljubljana, 253-255. NOVŠAK, M., R. NOVŠAK, N. VUNOVIČ, G. TICA, B. ROZMAN, S. TOMAŽIČ in S. POGLAJEN 2001, Poročiloozaščitnih arheoloških izkopavanjih na lokaciji Šentpavel na trasi AC Šentjakob-Bla-govica, pododsek Šentjakob-Krtina. - Kranj. OBEROSLER, R. 1995, Trento - Pallazo Tabarelli. Ceramica in terra sigillata. - V: E. Cavada (ur.), Materiali per la storia urbana di Tri-dentum, Archeoalp, Archeologia delle Alpi 3, 271-359. OXE, A. in H. COMFORT 1968, Corpus Vasorum Arretinorum: A Catalogue of the Signatures, Shapes and Chronology of Italian Sigillata. - Bonn. OXE, A., H. COMFORT in P. M. KENRICK 2000, Corpus Vasorum Arretinorum: A Catalogue of the Signatures, Shapes and Chrono-logyofltalianSigillata. - Bonn. PAIS, E. 1888, Corporis Inscriptionum Latinarum Supplementa Italica I, Additamenta ad Vol. V Galliae Cisalpinae. - Rome. PEARCE, J.W.E. 1951, The Roman Imperial Coinage. Vol. IX: Va-lentinian I - Theodosius I. - London. PLESNIČAR GEC, L. 1977, Keramika emonskih nekropol. - Katalogi in monografije 20, Ljubljana. PROTTEL, P M. 1988, Zur Chronologie der Zwiebelknopffibeln. - Jahrbuch des Romisch-Germanischen Zentralmuseums Mainz 35, 347-372. RADMAN LIVAJA, I. 2004, Militaria Sisciensia - nalazi rimske vojne opreme iz Siska u fundusu Arheološkoga muzeja u Zagrebu. - Katalozi i monografije Arheološkoga muzeja u Zagrebu 1, Zagreb. RIHA, E. 1979, Die romische Fibeln aus Augst und Kaiseraugst. -Forschungen in Augst 3, Augst. RIHA, E. 1990, Die romische Schmuck aus Augst und Kaiseraugst. - Forschungen in Augst 10, Augst. RIHA, E. 1994, Die romischen Fibeln aus Augst und Kaiseraugst. Die Neufunde seit 1975. - Forschungen in Augst 18, Augst. SAGADIN, M. 1999, Arheološki sledovi poselitve Mengeškega pojja: Rimska doba. - V: J. Železnikar (ur.), Poselitvena podoba Mengša in okolice: od prazgodovine do srednjega veka, Mengeš, 39-41. SAGADIN, M. et al. 2001, Poročilo o arheoloških izkopavanjih na lokacijiŠentpavel. - Kranj(neobjavljeno poročilo). SAGADIN, M. 2006, Šentpavel pri Domžalah. - Varstvo spomenikov 39-41, 205. SCHINDLER KAUDELKA, E. 1989, Die gewohnliche Gebrauchke-ramik vom Magdalensberg. - Karntner Museumsschriften Ti, Archaologische Forschungen zu den Grabungen auf dem Magdalensberg 10, Klagenfurt. SCHMIDT, E. 1972, Atlas of Animal Bones. - Amsterdam. SISSON, S., J. D. GROSSMAN in R. GETTY 1975, Sisson and Grossman's the Anatomy of the Domestic Animals. - Philadelphia. TASSAUX, F., R. MATDAŠIC in V KOVAČIČ 2001, Loron (Croatie). Un grand centre de production d'amphores a huile istriennes. - Bordeaux. VERBIČ, T. 2001, Geološka spremljava arheoloških izkopavanj na najdišču Šentpavel. Poročilo. - Ljubljana (neobjavjjeno poročilo). ZABEHLICKY SCHEFFENEGGER, S. 1980, SigiHata-Stempel - Na-chtrag 1973-1976, Magdalensberg-Grabungsbericht 14, Klagenfurt, 215-232. ZABEHLICKY SCHEFFENEGGER, S. 1992, Terra SigiHata tardo-pa-dana. - RCRF Acta 31-32, 415-443. ŽELEZNIKAR, J. (ur.) 1999, Poselitvena podoba Mengša in okolice: od prazgodovine do srednjega veka. - Mengeš. ŽELEZNIKAR, J. 2009, Ongrovci, prvi Tržnici: arheološke priče preteklosti. - Kamnik. ŽERJAL, T. 2005, Sigilata s Školaric pri Spodnjih Škofijah. Trgovina s sigilatnim posodjem v severni Istri v 1. in 2. st. - Arheološki vestnik 56, 263-292. ŽIŽEK, T. in Š. TOMAŽINČIČ 2006, Šmartno pri Cerkljah. Poročilo o zaščitnih arheoloških izkopavanjih. - Kranj(neobjavjjen tipkopis).