97 Jezikoslovni zapiski 25  2019  2 0 s uzana Todorović o snovna slovni Ca miljskega istRskObeneškeGa GOvORa: od Fonemskega sesta v a do zaimkov Cobiss : 1.01 V prispevku so prikazane izbrane slovnične značilnosti miljskega narečnega govora. V Miljah govorijo domačini istrskobeneško narečje, saj so v tem kraju, tako kot v večini drugih obmorskih istrskih mest, več stoletij vladali Benečani. Miljčani so še do konca 19. stoletja govorili muglizanščino, tj. predbeneški romanski jezik, ki se je razvil iz govorjene latinščine tega kraja. Danes se v narečju pogovarja večina meščanov, njegovo rabo smo zasledili tudi pri mlajših prebivalcih, ki pa v svoj govor pogosto vnašajo narečne izraze iz sosednje tržaščine in standardne italijanščine. Narečno gradivo smo pridobili z narečjes- lovno raziskavo, ki smo jo opravili leta 2018. Ključne besede: miljski narečni govor, istrskobeneško narečje, slovnica, dialektološka raziskava A Short Grammar of the Muggia Dialect: From Phonetics to Pronouns This article presents selected grammatical features of the local Muggia dialect. Muggia res- idents speak an Istrian–Venetian dialect because this town, like most other coastal towns in Istria, was ruled by the Venetians for several centuries. Up until the end of the nineteenth century, Muggia residents spoke the Muglisano dialect, a pre-Venetian Romance language that developed from the spoken Latin used in this town. Today most locals converse in dia- lect, and its usage has also been observed among young residents, who, however, frequently introduce dialect expressions from the neighboring Trieste dialect and standard Italian. The dialect material was collected through a dialectological study conducted in 2018. Keywords: Muggia dialect, Istrian–Venetian dialect, grammar, dialectological study V prispevku so prikazane izbrane slovnične značilnosti miljskega narečnega go- vora. V Miljah so še do konca 19. stoletja govorili muglizanščino, tj. predbeneški romanski jezik, ki je jezik ladinskega tipa (Filipi 1993: 275–284). Svoj prvotni jezik so Miljčani, tako kot večina drugih prebivalcev obmorskih istrskih (in dalma- tinskih) mest, v času nadvlade Beneške republike (od 14. stoletja dalje) postopoma zamenjali z beneščino, zato je izumiranje avtohtonih obmorskih govorov potekalo v različnih obdobjih – v Trstu so ladinsko govorili do začetka prejšnjega stoletja, na Krku so veljotščino ohranjali do leta 1898 (takrat je umrl njen zadnji govorec Antonio Udaina) (Filipi 1993: 275–284). Danes se v narečju pogovarja večina meščanov, njegovo rabo smo zasledili tudi pri mlajših prebivalcih, ki pa v svoj govor pogosto vnašajo narečne izraze iz sosednje tržaščine in standardne italijanščine. Narečno gradivo smo pridobili z narečjeslovno raziskavo, ki smo jo opravili leta 2018. https ://doi .org /10.3986/Jz .25.2.6 98 Suzana Todorović  OsnOvna slOvnica miljskega istrskObeneškega gOvOra : Od ... 98 milje in njihOvO naRečje Milje (it. Muggia) so italijansko obmorsko mestece, ki leži na skrajnem severoza- hodnem delu istrskega polotoka. Najstarejša omemba kraja Castrum Muglae se v dokumentih prvič pojavlja leta 931. Z griča Stare Milje (it. Muggia Vecchia) nad mestom so se prebivalci v današnje Milje (na predel, imenovan Borgo Luro) preselili med 10. in 14. stoletjem, predvsem pa po letu 1353, ko so jih napadli Genovežani. Staro sklenjeno pozidano mestno jedro se nahaja tik ob morju oz. mandraču (Im- pastari 1896: 7‒9) 〈http://www.comune.muggia.ts.it〉. Večstoletna prisotnost Benečanov v tem kraju se še danes odraža v lokalni arhitekturi in jeziku. V Italiji govorijo istrskobeneško le v Miljah – tržaško italijan- ščino sicer uvrščamo v skupino italijansko-beneških govorov, a je ne prištevamo k istrskobeneškim govorom, ker Trst ne leži na istrskem polotoku (prim. Todorović 2017: 16). V istrskobeneški jezikovni areal poleg miljskega govora sodijo tudi ro- manski govori, ki jih govorijo avtohtoni pripadniki italijanske narodne skupnosti, ki živijo v obmorskih krajih slovenske in hrvaške Istre. Miljam domačini pravijo Muja, sebi pa mujeˈżani. Leta 2018 je po podatkih Statističnega urada Republike Italije (ISTAT) tu živelo 13.111 ljudi 〈https://www. istat.it〉. zbiRanje in zapisOv anje naRečneGa GRadiv a Gradivo za pripravo osnovne miljske slovnice smo pridobili v sklopu narečjeslov- ne raziskave, ki smo jo opravili v letu 2018. Miljčane smo spraševali po domačem izrazju za 1525 pojmov vprašalnice, na katero se po navadi opiramo pri raziskova- nju istrskobeneških govorov (prim. Todorović 2015a; 2015b; 2016; 2017; 2018), ter jih obenem usmerjali k pripovedovanju anekdot, zgodb in pripovedi, iz katerih smo po transkripciji besedil 1 izluščili slovnične značilnosti. Besedišče smo zapisa- li z grafemi italijanske in slovenske fonetične pisave, ki smo jim dodali ṡ – fonem med mehčanim in mehkim š (foṡˈkija ‘meglica’), ż – fonem med mehčanim in mehkim z (ˈżenero ‘zet’) in ċ – fonem med č in ć (moċeˈkin ‘robec’). Narečni govorci, ki so sodelovali pri raziskavi, so: 2  Franco Stener, rojen 18. junija 1952  Marco Stener, rojen 24. julija 1958  Sergio Norbedo, rojen 31. avgusta 1955  Lucilla Ugo, rojena 24. septembra 1938  Francesco Russignan, rojen 18. junija 1940 1 Posnetke pogovorov hrani avtorica članka. 2 Od narečnih govorcev smo dobili dovoljenje za objavo podatkov. 1 2 99 Jezikoslovni zapiski 25  2019  2 99 s tRuktuRa in vsebina pRedsta vljene slovniCe V pričujočem poglavju prikazujemo izbrane značilnosti miljske slovnice, in si- cer fonemski sestav ter izbrane besedne vrste – člen (določni in nedoločni člen), predlog (enostavni in očlenjeni predlogi), samostalnik, pridevnik (stopnjevanje pridevnika, svojilni pridevniki, kazalni pridevniki), vprašalni prislov ter zaimek (osebni zaimki, zaimki v dajalniku in tožilniku, svojilni, povratni osebni, vprašalni in kazalni zaimki). Besedne vrste poimenujemo v slovenskem in italijanskem jeziku, njihove predstavitve pa prikazujemo v preglednicah, ob katerih so narečni primeri preve- deni v slovenščino. Stanje miljskega sistema v glavnem prikazujemo kontrastivno s knjižno italijanščino. Za prikaz osnovne miljske slovnice smo se oprli na sistem in razlage, ki smo jih uporabili tudi za prikaz slovnice istrobeneščine Kopra, Izole in Pirana (prim. Todorović 2016: 193–253), Hrvatinov (Todorović 2017: 207–226) in Bertokov (Todorović 2018: 245–264). Fonemski sesta v Samoglasniški fonemi Miljski govor ima osem samoglasniških fonemov: a, e, ẹ, i, o, ọ, u, ə. sprednji srednji zadnji visoki i u ozki sredinski ẹ ọ nevtralni sredinski ə široki sredinski e o nizki a Primeri: kalˈṡini ‘nogavice’, ṡpiˈγẹte ‘vezalke’, ˈmażena ‘mlinski kamen’, ənˈdar ‘iti’, kapeˈlar ‘zmotiti se’, uˈlivo ‘oljka’, ṡtaˈjọn ‘letni čas’, ˈṡorżo ‘miš’. Ozka samoglasnika ẹ in ọ lahko nastopata le pod naglasom, npr. γaˈlẹto ‘petelinček’ in ṡiˈvọla ‘čebula’. Soglasniški fonemi Miljski soglasniški sistem temelji na enaindvajsetih fonemih: p, b, m, w, f, v, t, d, n, ṡ, ż, l, r, ǧ, ċ, ń, ĺ, j, k, g, 3 γ. 3 Zveneči mehkonebni pripornik γ govorci pod vplivom knjižne italijanščine vedno pogosteje na- domeščajo z zvenečim mehkonebnim zapornikom g. Fonem g se sicer pojavlja le v soglasniški skupini s fonemom n, tj. ng, npr. ˈfango ‘blato’. 3 4 4.1 4.2 100 Suzana Todorović  OsnOvna slOvnica miljskega istrskObeneškega gOvOra : Od ... (dvo)- ustnični zobno- -ustnični zobni zadlesnični prednje- nebni nebni mehko- nebni zapornik p b t d k g pripornik f v ṡ ż γ zlitnik ǧ ċ nosnik m n ń lateral 3a l ĺ vibrant 3b r drsnik w j Primeri: tenˈpeṡta ‘toča’, ˈbora ‘burja’, fˈjume ‘reka’, aγˈwar ‘potok’, konˈfin ‘meja’, pjeˈvan ‘župnik’, ˈoṡte ‘prodajalec vina’, ˈbanda ‘godba na pihala’, tˈran ‘tramvaj’, ṡtramaˈṡer ‘žimničar’, penżˈjọn ‘pokojnina’, ˈṡemola ‘pege’, ˈriγa ‘preča’, ğirˈlanda ‘venec’, ṡˈpeċo ‘ogledalo’, piˈńata ‘lonec’, kandeˈĺer ‘svečnik’, ˈjaṡo ‘led’, ˈkava ‘kamnolom’, ˈlongo ‘dolg’, ṡeˈγin ‘žaga za oljčne veje’. i zbRane besedne vRste Člen Tako kot knjižna italijanščina ima tudi miljski govor določni in nedoločni člen. Določni člen Določni člen se v knjižni italijanščini in njenih narečjih rabi pred besedami, ki označujejo stvari, za katere govorec (pisec) predvideva, da jih sogovornik (bralec/ ciljna publika) pozna (Dardano ‒ Trifone 2013: 151). V italijanskem knjižnem jeziku pred samostalniki in pridevniki moškega spo- la lahko stojijo členi il, lo ali l’ (v ednini) in i ali gli (v množini); pred samostalniki in pridevniki ženskega spola la ali l’ (v ednini) in le (v množini). Merilo izbire določnega člena je poleg spola samostalnika odvisno od njegovega vzglasnega fonema. Miljska istrobeneščina pozna za moške slovnične oblike dva člena – el in l’, v množini i, za samostalnike ženskega spola pa la in l’, v množini le. Miljčani za knjiž. it. člena il in lo uporabljajo člen el, in sicer pred vsemi sa- mostalniki moškega spola, razen pred tistimi, ki se začnejo s samoglasnikom – v tem primeru uporabljajo člen l’. Pri rabi določnega člena pred samostalniki žen- skega spola veljajo enaka pravila kot v knjižni italijanščini – pred besedami, ki se začnejo s soglasnikom, stoji člen la, pred tistimi z začetnim samoglasnikom pa l’. m. sp. ed. el, l’ m. sp. mn. i ž. sp. ed. la, l' ž. sp. mn. le 5 3a Obojestranski jezičnik. 3b Nekontinuirani jezičnik. 5.1.1 5.1 101 Jezikoslovni zapiski 25  2019  2 Primeri: el kaṡˈjol ‘zajemalka’, ˈl’omo ‘moški’, la kapoˈnera ‘kokošnjak’, ˈl’onğa ‘noht, ostroga’, i uˈżej ‘ptice’, le ṡuˈkẹte ‘bučke’. Prim. tudi: Γa ṡonˈka el ˈramo ‘Posekal je vejo’, El ṡe γa ṡbreˈγa le bˈraγe ‘Strgal (si) je hlače’, La γa taˈṡa l’ajo, la ṡiˈvọla e el preˈṡemolo ‘Nasekljala je česen, čebulo in peteršilj’, El kaˈfe ˈjera ˈmaṡa bruṡtoˈla ‘Kava je bila preveč pražena’. Nedoločni člen V knjižni italijanščini se nedoločni člen rabi pred besedami, ki označujejo neko splošno, nedoločeno stvar, ki ni povsem znana. Njegova osnovna funkcija je na- povedati stvar, o kateri še ni bilo govora (Dardano – Trifone 2013: 154; Todorović 2016: 214). Miljčani uporabljajo dva nedoločna člena, in sicer un pred samostalniki mo- škega spola in na pred samostalniki ženskega spola. m. sp. ed. un ž. sp. ed. na Primeri: na ˈvolta ‘enkrat, nekoč’, La że un ṡtrafaˈniċ 4 ‘Ona je ničvrednica’, Ti ˈṡon un veˈrul ‘Naiven si’, ˈDate na ṡkurˈtada aj kaˈvej ke ti ˈṡon ˈkome un ṡˈkovolo del ˈċeṡo ‘Skrajšaj lase, ker izgledaš (si) kot straniščna metlica’, Na ˈvolta par ˈdute … ˈmetiγe un bˈjeko ke no ṡe ˈvedi el ˈbużo ‘Enkrat za vselej ... daj tja cunjo, da se ne bo videlo luknje’, Ti ṡˈpuṡi kome un kavˈrọn ‘Smrdiš kot kozel (bradač)’, El że un maˈturlo ‘On je nepredvidljiv’. Predlog Predlogi so nepregibne besede, ki odražajo odnose med stavčnimi elementi (Dar- dano – Trifone 2013: 402). V miljskem govoru smo prepoznali rabo enostavnih (it. preposizioni semplici) in očlenjenih predlogov (it. preposizioni articolate). Enostavni predlogi Raba knjižnih italijanskih predlogov di, a, da, in, con, su, per, tra/fra je večino- ma enaka rabi istrskobeneških enostavnih predlogov, ki jih s primeri navajamo v nadaljevanju. Ugotovili smo (Todorović 2016; 2017; 2018), da se v vseh istrskobeneških govorih predlog de uporablja za knjiž. it. predloga di in da, npr. Me ˈfido de ti (knjiž. it. Mi fido di te) ‘Zaupam ti’, ˈJera ˈmaṡa de maˈńar (knjiž. it. C’era molto da mangiare) ‘Bilo je veliko hrane’. V miljski istrobeneščini smo zabeležili tudi opuščanje predloga a v primerih, ko je njegova raba v knjižni italijanščini obvezna, npr. Гa ṡkanˈṡa de pˈjover, że ˈmejo ke ˈvado ˈkaża żˈvelto (knjiž. it. Ha smesso di piovere, è meglio che (io) vada 4 Dobesedno: ‘cunjica’. 5.2 5.2.1 5.1.2 102 Suzana Todorović  OsnOvna slOvnica miljskega istrskObeneškega gOvOra : Od ... a casa subito) ‘Prenehalo je deževati, bolje je, da grem čim prej domov’, Ənˈdemo nuˈdar (knjiž. it. Andiamo a nuotare) ‘Gremo plavat’. Med starejšimi govorci je raba predloga a razmeroma redka, mlajši pa ga uporabljajo zaradi vpliva knjižne italijanščine. Miljski enostavni predlogi:  de (it. di): de ˈIżola ‘iz Izole’, de inˈverno ‘pozimi’, El ˈvivi de trapoˈleṡi ‘On živi od prevar’, Me vˈjen de ˈbutar ˈfora ‘Slabo mi je’, ˈtapo de ˈṡuro ‘plutovi- nasti zamašek’;  de (it. da): kwej de Draˈγońa ‘tisti iz Dragonje’, Me par de ṡinˈtir oˈdor de bruˈża ‘Zdi se mi, da smrdi po zažganem’, koˈverċo de ˈleńo ‘Leseni pokrov’, ˈċaro de ˈluna ‘polna luna’, de maˈtina pˈreṡto ‘zgodaj zjutraj’, ˈora de pˈranṡo ‘ura kosila’, γran de tenˈpeṡta ‘zrno toče’, ˈkanpo pjen de pˈjere ‘kamnit teren’;  a (it. a): ˈDemo (a) maˈńar ‘Gremo jest’, Va (a) miṡˈjar la meˈneṡtra ke no la ṡe ˈtaki ‘Pojdi zmešat mineštro, da se ne bo prismodila’, Ənˈdemo (a) inγruˈmar le ṡarˈjeże ‘Gremo pobirat češnje’, Va del pek a ċor tre ˈbiγe ‘Pojdi k peku (v pekarno) po tri žemlje’;  in (it. in): El ˈjera ˈduto ˈroṡo in ˈviżo ‘Bil je ves rdeč v obraz’;  ko(n) (it. con): Ṡe γa ribalˈta el pikataˈbari ko(n) ˈduta la ˈroba ke ˈjera ˈṡora ‘Prevrnil se je obešalnik z vsemi stvarni, ki so bile na njem’, No ṡtruˈkarte i bˈrufoli kon kˈwele man krodiˈγoże ‘Ne stiskaj si mozoljev s tistimi umazanimi rokami’, Ṡu pel ˈmonte la ˈveċa ˈkori ko la ˈkotola pˈjena de ˈbori ... ‘Po hribu teče starka s krilom polnim denarja ...’;  ṡu (it. ṡu): ṡu na ˈtola ‘na eni/neki mizi’;  per, par (it. per): Par mi me ˈbaṡta, ṡe me ˈvanṡa γe reˈγalo a kwalkiˈdun ‘Zame je dovolj, če mi bo ostalo, ga (jo) bom komu podaril’, Γˈwantite ṡul paṡaˈman, ke no ti ṡe ˈrodoli żo par le ṡˈkale ‘Primi se za oprijemalo, da se ne boš skotalil (skotalila) po stopnicah’;  fra, tra (it. fra/tra): Tra de ˈlori że un ˈpoko de maˈrẹta 5 ‘Med njima je nekaj nesoglasij’. Očlenjeni predlogi Italijanski očlenjeni predlogi so sklopi iz zaporedja predloga in določnega člena, ki se pišeta skupaj, npr. su + la – sulla. V knjižni italijanščini so z določnimi členi v množini in ednini lahko očlenjeni predlogi di, a, da, in, su, medtem ko predlo- gov per, tra/fra in con 6 ni možno očleniti, npr.: di + lo – dello, a + l’ – all’, da + le – dalle, su + il – sul, vendar per + la – per la, tra + il – tra il, con + lo – con lo. V knjižni italijanščini predlogov ni možno očleniti z nedoločnimi členi, npr. di + un – di un, a + una – ad una itd. 5 Dobesedno: ‘bibavica’. 6 Predlog con je sicer lahko očlenjen z določnima členoma il in i, a taka raba v narečju in knjižni italijanščini peša. 5.2.2 103 Jezikoslovni zapiski 25  2019  2 V istrobeneščini so predlogi lahko očlenjeni s skoraj vsemi določnimi in nedoloč- nimi členi, izvzemši predlog tra/fra, katerega očlenitev ni možna. predlogi določni členi de a de in ko ṡu per, par el, l del al del ˈintel kol ṡul pel 6a la, l ˈdela ˈala ˈdela inˈtela ˈkola ˈṡula i dej aj dej inˈtej koj ṡuj pej, pi 6b le ˈdele ˈale ˈdele inˈtele ˈkole ˈṡule ˈparle 6c un dun6č a un de un inˈtun ko un, kun ṡun 6d na inˈtuna ˈkuna ˈṡuna Primeri: El ˈlate ṡe γa ṡˈpanto pel foγoˈler ‘Mleko se je razlilo po peči’, El γa ˈfato na żbriˈṡada ṡuj ˈjaṡo ... ‘Na ledu mu je zdrsnilo ...’, ˈMeti de ˈnovo la ˈkarne ṡul ˈfoγo ke la że ənˈkora kˈruda ‘Daj še enkrat meso na ogenj, ker je še vedno surovo’, ˈKoṡ ti ˈkuki pel ˈbużo ˈdela ṡeraˈdura ... ‘Kaj kukaš skozi odprtino ključavnice ...’, Γo inbuˈża le ˈċave del porˈtọn ‘Izgubil sem ključe dvoriščnih vrat’, La piˈtura ṡe ˈtira kol piˈnel ‘Barvo se nanaša s čopičem’, ˈMiṡja la poˈlenta ˈintela kaldˈjera ‘Polento mešaj v kotlu’, Dovaˈro ənˈdar del okuˈliṡta parˈke me ˈṡon inaˈkorto ke no ˈvedo ben ‘Moral bom k okulistu, ker sem ugotovil, da slabo vidim’, ˈJera del viˈṡin de ˈkaża ‘Bil/bila je pri sosedu’, Intˈuna fˈjaṡka ˈjera un fja de vin ‘V eni steklenici je bilo nekaj vina’, La kamiˈnava pej ˈboṡki ‘Hodila je po gozdovih’, Mi kol ˈmuṡ e ti kol tˈram ‘Jaz z oslom, ti (pa) s tramvajem’. Samostalnik Miljski samostalniki moškega spola se lahko končajo na samoglasnika -e in -o, npr. ˈpadre ‘oče’, ˈjorno ‘dan’, v množini pa na -i, npr. ˈbanki ‘klopi’, ali na so- glasnike -r, -n ali -l, npr. żbrufaˈdor ‘zalivalnik’, inbrijaˈγọn ‘pijanec’, kaṡˈjol ‘za- jemalka’. V množini se ti lahko končajo na -i, npr. żbrufaˈdori ‘zalivalniki’ in inbrijaˈγọni ‘pijanci’, ali na -j, npr. kaṡˈjoj ‘zajemalke’. Samostalniki ženskega spola so po navadi izglasni na -a in -e, npr. oṡteˈrija ‘gostilna’, ˈmare ‘mati’, v množini pa na -e, npr. oṡteˈrije ‘gostilne’; samostalniki ženskega spola, ki se v ednini končajo na -e, ostanejo v množini nespremenjeni, npr. la rede ‘mreža’, le rede ‘mreže’, la mare ‘mati’, le mare ‘matere’. Tvorba množine na -i nakazuje vpliv knjižnega jezika na narečje, npr. milj. mari ‘matere’, 6a Tudi par el. 6b Tudi par i. 6c Pogosto je težko določiti, ali je predlog očlenjen ali pa stoji samostojno ob predlogu, saj se pri zapisu narečnega želimo čim bolj približati izgovorjeni besedi. 6č Tudi de un. 6d Značilno je opuščanje zadnjega samoglasnika (ali soglasnika) predloga, ko je izgovorjen s čle- nom, npr. ṡu un – ṡun; de un – dun. 5.3 104 Suzana Todorović  OsnOvna slOvnica miljskega istrskObeneškega gOvOra : Od ... toda knjiž. it. luce ‘luč, svetloba’, luci ‘luči, svetlobe’, legge ‘zakon’, leggi ‘zako- ni’ idr. Samostalniki ženskega spola se redko končajo s soglasnikom, npr. komuˈńọn ‘obhajilo’, preˈżọn ‘zapor’, penżˈjọn ‘pokoj, pokojnina’, infeṡˈjọn ‘infekcija’, ṡtaˈjọn ‘letni čas’, kanˈṡọn ‘pesem’ idr. V vseh istrskobeneških govorih (prim. Todorović 2018: 249) so manjšalnice samostalnikov večinoma tvorjene s priponami -el, -eto (m. sp.) in -eta, -ela (ž. sp.), večalnice pa s priponama -ọn (m. sp.) oz. -ọna (ž. sp.). Nekatere večalnice in manjšalnice (Todorović 2018: 249) lahko nastopajo tudi kot stilno nezaznamovani samostalniki, npr. ṡtriˈγọn ‘čarovnik’, panˈṡẹta ‘slanina’. Pridevnik Pridevniki moškega spola so lahko izglasni na -o, -e in -a, npr. ˈżalo ‘rumen’, peˈżante ‘težek’, ṡaˈla ‘slan’, v množini -i, npr. ˈżali, peˈżanti, ali -j, npr. ṡaˈlaj. Moški pridevniki se lahko končajo na soglasnik -n, -r, -l, npr. maˈron ‘rjav’, liˈğer ‘lahek’, ṡuˈtil ‘tanek’; v množini na -i, npr. maˈroni ‘rjavi’, ali -j, npr. ṡuˈtij ‘tanki’. Pridevniki ženskega spola se praviloma končajo na -a ali -e, npr. faṡtidˈjoża ‘nadležna’, ˈabile ‘sposobna’; v množini se edninski izglas -a spremeni v -e, npr. faṡtidˈjoże, edninska končnica -e pa ostane nespremenjena, npr. Le ˈjera ˈabile ‘Bile so sposobne’. Pridevniške in deležniške pripone za moški spol v ednini se končajo z nagla- šenim -i, -u ali -a, npr. kuˈżi ‘zašit’, beˈvu ‘pijan’, viṡˈja ‘razvajen’, v množini na -j, npr. beˈvuj ‘pijani’. Pripone za ženski spol so -ada, -uda, -ida, npr. konˈṡada ‘začinjena’, v množini pa -ade, -ide, -ude, npr. inbjanˈkade ‘pobeljene’. Stopnjevanje pridevnika Miljska istrobeneščina pozna tristopenjsko stopnjevanje pridevnika. osnovnik (it. grado positivo) ˈBepi że ˈbọn ‘Bepi je dober’ primernik (it. grado comparativo) ˈBepi że ˈmeno ˈbọn 6e de ˈMarjo ‘Bepi je slabši od Maria’; ˈBepi że (kuˈṡi) bọn ˈkome ˈMarjo ‘Bepi je (tako) dober kot Mario’; ˈBepi no że kuˈṡi bọn ˈkome ˈMarjo ‘Bepi ni tako dober kot Mario’ presežnik (it. grado superlativo) ˈBepi że el pju ˈbọn de ˈduti ‘Bepi je najboljši (od vseh)’; El pju ˈbọn że ˈBepi ‘Najboljši je Bepi’; elativ ˈBepi że ˈmaṡa (ṡaj) ˈbọn ‘Bepi je izjemno dober/predober’ 6e Dobesedno: ‘manj dober’. 5.4 5.4.1 105 Jezikoslovni zapiski 25  2019  2 Svojilni pridevniki moj; moja mi, ˈmijo; mi, ˈmija moji; moje ˈmiji; ˈmije tvoj; tvoja tu; tu tvoji; tvoje tu, tuj; tu, ˈtuwe njegov; njegova ṡu; ṡu njen; njena ṡu; ṡu njegovi; njegove ṡu, ṡuj; ṡu, ˈṡuwe njeni; njene ṡu, ṡuj; ṡu, ˈṡuwe naš; naša ˈnoṡtro; ˈnoṡtra naši; naše ˈnoṡtri; ˈnoṡtre vaš; vaša ˈvoṡtro; ˈvoṡtra vaši; vaše ˈvoṡtri; ˈvoṡtre njihov; njihova ṡu; ṡu njihovi; njihove ṡu; ṡu Primeri: Mi ˈṡantolo me γa reγaˈla un oroˈlojo de ˈpolṡo par la kˈreżima ‘Moj boter mi je za birmo podaril ročno uro’, Гo ˈviṡto tu ˈpare e tu ˈmare ‘Videl sem tvojega očeta in tvojo mater’, Гo ˈviṡto un dej ṡuj fraˈdej ‘Videl/videla sem enega od njegovih bratov’, Le ˈvoṡtre ṡoˈrele le że ənˈdade ˈdute in Amerika? ‘So vse vaše sestre odšle v Ameriko?’, La ṡu erˈmana la że pju ˈbela de ˈela ‘Njena se- strična je lepša od nje’. Kazalni pridevniki ta (m. sp. ed.) ṡto tisti (m. sp. ed.) kwel ta (ž. sp. ed.) ṡta tista (ž. sp. ed.) kˈwela ti (m. sp. mn.) ṡti tisti (m. sp. mn.) kwej te (ž. sp. mn.) ṡte tiste (ž. sp. mn.) kˈwele Primeri: ˈDame un żˈluk de ṡto vin ˈnovo ‘Daj mi požirek tega novega vina’, ˈTi- rime ˈfora ṡto ˈdente ke me djol ‘Izpuli mi ta zob, ker me boli’, Inˈpika ṡto viṡˈtito in armeˈrọn ‘Obesi to obleko v omaro’, Ṡta boˈtiĺa la że ˈṡaj veċa ‘Ta steklenica je precej stara’, ˈVerżi ṡta feˈneṡtra ke ˈveńi un fja de ˈarja ‘Odpri okno, da pride nekaj zraka’, Ṡti ˈomini li ˈbevi ˈmaṡa ‘Ti moški veliko pijejo’, Kwel oroˈlojo że kuˈṡi γˈrando ke ˈpar na żˈveja ‘Tista ura je tako velika, da izgleda kot budilka’, ˈNeta ben kˈwele ṡˈkiṡe ko la ˈkarta de ğorˈnal ke że kˈwela ke ˈneta ˈmejo ‘Dobro počisti tiste kaplje s časopisnim papirjem, kar ta najboljše počisti’, ˈṠentite ṡu kˈwela kaˈreγa ‘Sedi na tisti stol’. Zaimek V miljskem govoru se uporabljajo osebni zaimki (v imenovalniku, dajalniku in tožilniku) ter svojilni, povratni osebni, vprašalni in kazalni zaimki. 5.4.2 5.4.3 5.5 106 Suzana Todorović  OsnOvna slOvnica miljskega istrskObeneškega gOvOra : Od ... Osebni zaimki jaz mi ti ti (za oba spola) on lu el ona ˈela la mi nuˈaltri, nu, nojˈaltri vi vuˈaltri, vu, vojˈaltri oni ˈlori i one ˈlore le Za drugo in tretjo osebo ednine ter za tretjo osebo množine (prim. Todo- rović 2016; 2017; 2018) je značilna raba dvojnega osebnega zaimka, a govorci spontano uporabljajo oba zaimka ali le enega, npr. Lu el że ṡaj ˈabile/Lu że ṡaj ˈabile/El że ṡaj ˈabile ‘On je zelo sposoben’. Prim. tudi: Mi γo ˈdito ˈduto e de pˈju ma no mi ṡˈkolta ‘Povedal sem jim vse in še več, a me ne poslušajo’, ˈLori i va inγruˈmar oˈlive ‘Oni gredo pobirat oljke’, Ti ti ˈṡon tˈropo ˈbọn ‘Predober si’, Vuˈaltri ve preokuˈpe tˈropo ‘Preveč skrbite’, La γa laˈṡa ˈPaolo par un de Toˈrino ‘Pustila je Paola zaradi nekoga iz Torina’, I γaˈveva reżenˈta ˈduti i linˈṡjoj ‘Sprali so vse rjuhe’, El że un floˈċọn ‘On je lažnivec’, La ˈṡaγra ke i γa ˈfato a Buˈżiċi (la) ˈjera ṡaj ˈbela ‘Šagra, ki so jo pripravili v Božičih, je bila zelo lepa’. Osebni zaimki v dajalniku Oblike miljskih osebnih zaimkov v dajalniku so: meni, mi me tebi, ti te njemu, mu γe njej, ji γe nam ne vam ve njim, jim γe njim, jim γe Primeri: Me ˈtoka ˈdirte ˈduto ‘Moram ti vse povedati’, Γe γo ˈfato ċaˈpar paˈura ‘Ustrašil sem ga (jo, jih)’, El γe γa ṡkiˈṡa de ˈoċo ˈala puˈtela ... ‘Pomežiknil je dekletu ...’, Ne γa ˈfato ṡaj ˈrobe kaˈtive ‘Naredili so nam veliko slabih stvari (slabega)’, I ˈveċi ne konˈtava le ṡˈtorje de γˈwera ‘Stari so nam pripovedovali vojne zgodbe’. 5.5.2 5.5.1 107 Jezikoslovni zapiski 25  2019  2 Osebni zaimki v tožilniku Oblike miljskih osebnih zaimkov v tožilniku so: mene, me me tebe, te te njega, ga lo njo, jo la nas ne vas ve njih, jih li, i njih, jih le Primeri: El trovaˈra kˈwela ke lo ˈmeti a ˈposto ‘Našel bo tisto, ki ga bo spravila v red’, Lo γo ˈviṡto un do ṡetiˈmane fa ‘Videl sem ga pred približno dvema tednoma’, Li ˈvedo ˈońi diˈmeneγa in ˈċeża ‘Vidim/videvam jih vsako nedeljo v cerkvi’, Le γo ṡinˈtude kanˈtar na beˈliṡima kanˈṡọn ‘Slišal sem jih peti lepo pesem’. Svojilni zaimki moj; moja ˈmijo; ˈmija moji; moje ˈmiji; ˈmije tvoj; tvoja ˈtuwo; ˈtuwa tvoji; tvoje tuj; ˈtuwe njegov; njegova ˈṡuwo; ˈṡuwa 6f njen; njena ˈṡuwo; ˈṡuwa njegovi; njegove ṡuj; ˈṡuwe njeni; njene ṡuj; ˈṡuwe naš; naša ˈnoṡtro; ˈnoṡtra naši; naše ˈnoṡtri;ˈnoṡtre vaš; vaša ˈvoṡtro; ˈvoṡtra vaši; vaše ˈvoṡtri; ˈvoṡtre njihov; njihova ˈṡuwo; ˈṡuwa njihovi; njihove ṡuj; ˈṡuwe Primeri: Kˈweṡto że ˈṡuo (de lu), e ṡto ˈaltro że ˈnoṡtro ‘To je njegovo, to drugo pa naše’, I fˈjoj ke γaˈve ˈviṡto ˈfọra że ˈnoṡtri (de nuˈaltri) ‘Otroci, ki ste jih videli zunaj, so naši’, I probˈlemi ke i γa ˈṡon de ˈlori, no tuj ‘Težave, ki jih imajo, so njihove, ne tvoje’. Miljski narečni govorci izražajo svojino tudi s predložno zvezo de + osebni zaimek, npr. Ṡta ˈkaża że de nuˈaltri, dobesedno ‘Ta hiša je od nas’. 6f Ob prikazanih svojilnih zaimkih nekateri starejši govorci uporabljajo tudi analitično obliko upo- vedovanja svojine, sestavljeno iz predloga de in osebnega zaimka, npr. de lu, de ela, de nojˈaltri, de vojˈaltri ... 5.5.3 5.5.4 108 Suzana Todorović  OsnOvna slOvnica miljskega istrskObeneškega gOvOra : Od ... Povratni osebni zaimki Raba miljskih povratnih osebnih zaimkov ob glagolih v sedanjiku je podobna rabi, ki jo določa slovnica knjižne italijanščine – ob povratnem osebnem zaimku stoji spregan glagol, npr. istr. ben. I ṡe naṡˈkondi ko ne ˈvedi, knjiž. it. Quando ci vedono si nascondono ‘Ko nas vidijo, se skrijejo’. Primeri lavˈarṡe ‘umiti se’: mi me ˈlavo ti te ˈlavi (lu) el ṡe ˈlava (ela) la ṡe ˈlava nojˈaltri ṡe laˈvẹmo vojˈaltri ve laˈve ˈlori i ṡe (m.) ˈlava ˈlore le ṡe (ž.) ˈlava Pri rabi preteklika se v knjižni italijanščini ob povratnih osebnih zaimkih zahteva rabo glagola essere ‘biti’, medtem ko se v istrobeneščini uporablja gla- gol ver ‘imeti’, npr. Mi γo taˈa un ˈdeo, knjiž. it. Mi sono tagliato un dito ‘Urezal sem se v prst’. Prim. tudi rabo s preteklikom, npr. ṡenˈtarṡe ‘sesti’: mi me γo ṡenˈta ti te γa ṡenˈta (lu) el ṡe γa ṡenˈta ela la ṡe γa ṡenˈta nojˈaltri ṡe γaˈvẹmo ṡenˈta vojˈaltri ve γaˈvẹ ṡenˈta ˈlori i ṡe γaˈvẹva ṡenˈta ˈlore le ṡe γaˈvẹmo ṡenˈta Vprašalni zaimki kdo (it. chi) ki kaj (it. che, che cosa) ˈkoṡ(a) kateri (it. quale, quali) kwal, kˈwala, ke (ed.) kwaj, kˈwale, ke (mn.) koliko (it. quanto, quanta, quanti, quante) kˈwanto, kˈwanta, kˈwanti, kˈwante Primeri: Koṡ ti ˈvol de mi? ‘Kaj hočeš od mene?’, Kwaj ˈpomi te ˈdopri par far el ṡtˈrukolo? ‘Katera jabolka uporabljaš za zavitek/štrudelj?’, Kˈwala kaˈmiża te ˈmeti ˈoği? ‘Katero srajco boš oblekel danes?’. 5.5.6 5.5.5 109 Jezikoslovni zapiski 25  2019  2 Kazalni zaimki ta (m. sp. ed.) kˈweṡto tisti (m. sp. ed.) kwel ta (ž. sp. ed.) kˈweṡta tista (ž. sp. ed.) kˈwela ti (m. sp. mn.) kˈweṡti tisti (m. sp. mn.) kwej te (ž. sp. mn.) kˈweṡte tiste (ž. sp. mn.) kˈwele Primeri: Ṡe te ˈdoperi kˈweṡti ti faˈra un laˈvor parˈfeto ‘Če boš uporabil te, boš opravi odlično delo’, Kwej ˈjera bej ˈtenpi ... ‘Tisto so bili lepi časi ...’, Kˈweṡti i ˈpenṡa de ṡaˈver ˈduto ... ‘Tile mislijo, da vedo vse’, Ċol kˈweṡte ke le że le ˈmejo ... ‘Vzemi te, ker so najboljše’. Vprašalni prislovi kako (it. come) ˈkome kje (it. dove) ənˈdove, ˈdove kdaj (it. quando) kˈwando koliko (it. quanto) kˈwanto zakaj (it. perché) parˈke Primeri: ˈKome ti pituˈraṡi ṡta ˈkamara? ‘Kako bi pobarval to sobo?’, Ənˈdove te ˈjeri jeri? ‘Kje si bil (bila) včeraj?’, Kˈwanto ti me fa par ˈmeżo ˈkilo de ṡti faˈżoj? ‘Koliko bi boš zaračunal za pol kilograma tega fižola?’, Parˈke ti ṡon ˈṡenpre kuˈṡi rabˈja? ‘Zakaj si vedno tako jezen?’. Če so vprašalni prislovi rabljeni v vzkličnih povedih, ki izražajo govorčev strah, navdušenje, zadrego ipd., dobijo vprašalni prislovi vlogo vzkličnih prislo- vov (it. avverbi esclamativi), npr. Ma ˈkoṡ te ˈṡiγi ke no te ṡˈkolta niˈṡun! ‘Zakaj kri- čiš, saj te nihče ne sliši!’, ˈKoṡa te ˈdiżi! ‘Kaj praviš!’, Kˈwanta ˈroba te ga porˈta! ‘Koliko stvari si prinesel!’ s klep Istrobeneščina je osnovni sporazumevalni jezik prebivalcev mesteca Milje, ki leži na skrajnem severozahodnem delu istrskega polotoka. Tukajšnji narečni govor, ki ima veliko skupnih značilnosti z drugimi beneškimi govori v Istri, se je razvil z beneško nadvlado v Istri, ki je poleg nove administracije vpeljala tudi svoj jezik in kulturo. Prej obstoječo muglizanščino, ki jo uvrščamo v ladinsko jezikovno sku- pino, so Miljčani govorili do konca 19. stoletja, danes je to izumrli govor. Miljska istrobeneščina sodi v italijansko beneško narečno skupino, in sicer v skupino ko- lonialnih beneških govorov, ki so se uveljavili zunaj italijanske regije Veneto s politično ekspanzijo Serenissime ali Beneške republike. V narečju se danes pogovarja večina meščanov, a vanj predvsem mlajši na- rečni govorci vnašajo tržaškoitalijanske in knjižne italijanske jezikovne prvine. 6 5.5.7 5.6 110 Suzana Todorović  OsnOvna slOvnica miljskega istrskObeneškega gOvOra : Od ... Živost narečja v tem kraju nam je omogočila izvedbo narečjeslovne raziskave, v okviru katere smo zapisali preko 2000 narečnih izrazov in več narečnih besedil. Iz zapisanega gradiva smo razbrali osnovne slovnične značilnosti obravnavanega narečnega govora in jih strnjeno prikazali v tabelah, ki smo jim dodali razlage in primere iz narečja. Prikazali smo fonemski sestav in izbrane besedne vrste – člen, predlog, samostalnik, pridevnik, vprašalni prislov ter zaimek. V prihodnjih razi- skavah bo analizirana tudi raba miljskega glagola, in sicer obsežen nabor glagol- skih časov, prav tako pridobljen z dialektološko raziskavo. o kRajša ve ed. – ednina istr. ben. – istrskobeneško it. – italijansko knjiž. it. – knjižno italijansko m. sp. – moški spol mn. – množina prim. – primerjaj ž. sp. – ženski spol v iRi in liteRatuRa Dardano – Trifone 2013 = Maurizio Dardano – Pietro Trifone, Grammatica italiana con nozioni di linguistica, Bologna: Zanichelli, 2013. Filipi 1993 = Goran Filipi, Istriotski jezikovni otoki v Istri, Annales: series historia et sociologia 11 (1993), 275−284. Impastari 1896 = Antonio Impastari, Muggia e il suo vallone, Trieste: Stabilimento artistico ti- pografico G. Caprin, 1896. Todorović 2015a = Suzana Todorović, Šavrinsko in istrskobeneško besedje na Piranskem, Koper, Libris, 2015. Todorović 2015b = Suzana Todorović, Slovensko istrsko izrazje v zaledju Kopra, Koper: Libris, 2015. Todorović 2016 = Suzana Todorović, Narečje v Kopru, Izoli in Piranu, Koper: Libris, 2016. Todorović 2017 = Suzana Todorović, Narečna raznolikost v okolici Kopra, Koper: Libris, 2017. Todorović 2018 = Suzana Todorović, Raznovrstnost narečnih govorov na Koprskem, Koper: Libris, 2018. Comune di Muggia/Občina Milje, http://www.comune.muggia.ts.it (30. 6. 2019). Isttituto Nazionale di Statistica (Istat), http://www.istat.it (29. 6. 2019). 111 Jezikoslovni zapiski 25  2019  2 s ummaRy A Short Grammar of the Muggia Dialect: From Phonetics to Pronouns This article presents selected grammatical features of the local Muggia dialect. Muggia locals speak an Istrian–Venetian dialect because this town, like most other coastal towns in Istria, was ruled by the Venetians for several centuries. Up until the end of the nine- teenth century, Muggia residents spoke the Muglisano dialect, a pre-Venetian Romance language that had developed from the spoken Latin used in this town. Today most locals converse in dialect, and its active usage has also been observed among young residents, who, however, intensively introduce dialect expressions from neighboring Trieste and standard Italian. The dialect material was collected through a dialectological study con- ducted in 2018. Over 2,000 dialect terms and several dialect texts were recorded. The basic grammatical features of the dialect studied were identified from this material and presented in a summarized form in tables, which also included explanations and exam- ples taken from the dialect. In terms of phonetics the Muggia vowels and consonants are presented, and in terms of morphology the use of articles, prepositions, nouns, adjectives, pronouns, and interrogative adverbs is demonstrated. Future studies will analyze the use of Muggia verbs, specifically an extensive selection of verb tenses obtained through a dialectological study.