KA^ OLJg K „')%ttio»" uaaj* pet«t na eeli poli, in velja po poiti za eelo leto 4 gld. 60 kr , za pol leta 2 gl. 40 kr., za e«tert leta 1 gi. 80 kr. / tiskarniei ^pr-jjemana sa eelo leto 4 gl., sa pol leta 2 gl., za eertert leta 1 gl. ako zadene na ta dan praznik, iside ..Danica* dan pft^fr Tečaj XXXIX. v Ljubljani, 22. prosenca 1886. Ust 4. Sveto leto. (Konec.) Enciklika sv. Očeta od 22. grudua 18*5 izpeljuje nadalje, da sredi tako velikih in očitnih sedanjih stisk je rešenja upati le samo od nebeškega Očeta in njegovega varstva. Zato sv. Oče papež priserčno žele, da naj verniki začno stanovitno io goreče moliti. Tako so delali pršdniki vselej o velikih vnanjih ali notranjih nevarnostih in stiskah ter so se s svojimi prošnjami obračali v nebesa za pomoč, primerno tistemu času. Globoko prešinjen je bil njih duh z opominovanjem Kristusovim: »Prosite, in se vam bo dalo" (Mat. 7, 7), „pa da je treba moliti vedno m ne prenehati." (Luk. 18, 1.) Tako so budili tudi aposteljni: »Molite brez prenehanja* (1. Tes. 5, 17); „preii vsim vam zaterjam, da prošnje, priprošnje, molitve in zahvale opravljajte za vse ljudi/ (Tim. 2, 1.) Sv. Janez Zlatoust nam je dal primerno priliko o tem tako-le: Človeku, ki pride gol in vsega potreben, je natora dala roke, s kteri mi si za življenje potrebnih reči pripravlja; v čeznatoruih reččh pa, v kterih človek sam nič ne premore, je podelil Bog molitev, da z njo doseže vse za zveliča nje potrebno, ako jo modro rabi. Sv. Oče se vračajo a molitvi rožnega veoca in hvalijo škofe in ljudstvo, ki je povsod to molitev tako goreče opravljalo, ter opomiojajo, da naj se ohrani ta goreČnoat Poglaviten aad sv. leta pa, pravijo dalje, je poboljša nje živjjenjainrast v čednosti. Vsrovati pa se je posebno že v zadnji encikliki omenjenega zla, namreč domačih prepirov, ki razvezujejo v£z ljubezni. Naj toraj ško(je opominjajo, kličejo, uče in se trudijo, da ohranijo vai edinost duha v zvezi ljubezni. Sej Sin Božji, ko se mu je bližalo smertno terpljenje, ni ničesar tako goreče od Očeta prosil, kakor da vsi, ki vanj verujejo ali bodo verovali, naj se ljubijo med seboj, da so vsi eden. Z zaupanjem na milost Božjo tedaj sv. Oče razpisujejo sveto leto: za Evropo od 19. sušca (marca), dneva sv. Jožefa, pa do 1. listopada, do vsih Svetnikov; za vernike zunaj Evrope pa začenši od dne vsih Svetnikov, pa do zadnjega dne v letu. Pogoji za pridobijenje odpustka svetega leta so: Tujci in domači, ki so v Rimu, obišejo dvakrat cerkev v Lateranu. na Vatikanu, in baziliko Liberjjevo (Marijo Snežnico) in molijo v namen av. Očeta. Dvakrat se postijo, in sicer ob takih dnevih, ki uiso že sicer po cekveni zapovedi postni dnevi. Vredno imajo opraviti spoved in sv obhajilo. Naj dajo vbogajme po svojem premoženji po svetovanji 8Vojega spovednika za kak dober namen, ki jo za razširjanje sv. katoliške Cerkve, prav posebno priporočajo papež za ta namen zasebne otroške in duhovske semeniša. Zunaj Rima pa obišejo po dvakrat tri cerkve, ktere jim bojo odločili škofje, ali škofovi namestniki, ali duhovni oskerbniki dotičnega kraja po škofovem naročilu. Če ate tam le dve cerkvi, pa tisti trikrat; ako je ena sama, pa tiato šestkrat med tem Časom. Opravijo tudi druge predpisane opravila. Odpuatek ae smč darovati tudi dušam v vicah. Zmanjšati te obisko-vanja smejo škofje kapitelnom in družbam avetoih in redovnih ljudi, bratovšinam, vseučiliščem in vsakoverst-nim kolegijam, ki obiskujejo cerkve v procesijah. Popotniki po suhem in po vodi, ko dospejo na kako stalno bivališče, zamorejo tam dobiti odpuatek, ako obišejo šestkrat glavno ali farno cerkev in opravijo vse drugo. Kar je zapovedano. Rodovniškim osebam, ki živč v vedni klavzuri, enako svetuim duhovnom med svetom ali v rodovniškem stanu, ako jih zaderžuje jetništvo, telesna slaboat ali drugi pravičen vzrok, da ne morejo opraviti imenovanih dobrih del, nič ali le nekaj, je dovoljeno, da sme spovednik take dobre dela v drugačne premeuiti.- Otroke, ki še ne hodijo k sv. Obhajilu, smejo spovedniki obhajila oprostiti ter tudi otroci zamorejo odpustek za dobiti. Vsi verni, neduhovni in svetni duhovni in rodovniške osebe si smejo izvoliti v ta namen kteregakoli spovednika, samo da ima privoljenje spo vedo vati. To velja tudi za nune v „klavzuri", ako je tisti duhoven pooblaščen nune spoved o vati. Spovedniki imajo za čas svetega leta vse tiste pravice, ktere so jim dali v apo-stoljskem pismu nPootifices maximi" 15. febr. 1879; za zmeraj pa so izločene tiste pravice, ki so izločene v tistem pismu. Poslednjič papež priporočajo, da naj v tem času vsi posebno časte veliko Božjo Mater Marijo. Žele namreč, da to sveto leto bodi pod varstvom presv. Device sv. rožnega veoca. Z njeno pomočjo, upajo papež, so bo mnogo duš očistilo in s Bogom spravilo, ter so obnovilo v sv. veri, v pobožnosti in pravičnoeti, in teko si npejo ponoči oe se semo večno življenje, ampak tndi, dn učsksjo bolj mirnih časov. Poslednjič škofom, duhovnost, in vernikom podeli apostoljski blagoslov. donk In ihraL (Ke~e.) Povedali mso ia, da ree je človek e svojim razumom visoko pofzdigigen nad žival in da napreduje v umetnosti in vednoeti od dnč do doč. Pomisliti pa mo-ramo, da bi posamezen človek, ločen od druzih, ne mogel kaj enacega storiti, temveč ostal bi reven na duši in na telesu. Vsak namreč lahko sprevidi, da eden in isti človek ne more biti ob enem učenjak in umetnik, kovač in krojač, mizar in mlinar i. L d. Nauči se sicer po več rokodelstev; da bi pe jaz ali ti vse sam naredil, kar potrebujem za življenje, ni misliti. Toraj je človek navezan na druzega in le a skupnimi močmi nam je mogoče, da obstoji družine, da se vzderžuje deržava in da sploh živi človeštvo. Zato pa tudi vidimo pri vseh narodih in v vseh čaaih, da ai išče človek družbe in da ne tava sam po kosteh, kakor kaka živaL Družba je človeku žo prirojena. Mislimo si novorojeno dete, kako je to revno! Ne sni govoriti, ne hoditi. Ko bi ga skerbna mati ne od-gojevala, oe redila, ter ne učila ga hoditi in govoriti, oatal bi revež za celo življenje mutec, uadložen in pokvečen. Včmo sicer, da ima človek že od rojstva podeljeno mu pamet; pa ravno ta pamet, ki posebno loči človeka od živali, potrebuje vodnika in oogoje. Drugač namreč pamet tako rekoč zeepi, kar vidimo pri maraikaterem, ki oetane neveden, kor se ni ničessr učil. Ked6 pa uči človeka mialiti, io to, kar miali, tudi z besedami tako povedati, da ga drugi umevajo? Kakor sem že rekel, najpervo mati, dalje učitelji in alednjič občevanje v družbi Toraj človek potrebuje človeka, narava ssma mu je le mačeha. Ksj pa potem, ko je človek dorasel, hodil v šolo ter se že marsičesa naučil; ali zamore sedaj zaač živeti? Ali si bo mogel sam pomagati, brez tuje pomoči? Tudi sedaj bi bil pravi revež, ko bi bil aam. Kedo bi mu oblačil, kedo mu dajal hrano? Vsega bi si sam gotovo ne bi mogel preskerbeti. In ko bi zbolel, kedo bi mu stregel? V žaloeti ne bi imel prijatelja, kateremu bi potožil svoje bolečine; v nevarnosti moral bi obupati brez pomoči. Rekel bi pa kedo, ree da, tukaj v Evropi, kjer ao ljudje že bolj omikani, sicer skupaj živš; ali tam kje v Afriki ali Aziji so pa vender le še divji ljudje, ki posamezni živč po hoatah in jamah. Pa popotniki, ki so prehodili že vse kraje po zemlji, najdejo povsod, da tudi divji ljudje skupaj živč v selih in vaačh. Več vasi pa aknpaj vlada en poglavar. Toraj so povsod ljudje združeni v vaseh, mestih, dalje v kraljestvih in cesarstvih. Da pa je mir med poaameznimi, da se opravila redno veršijo, in da je premoženje varno, zato skerbe postave. Ker so pa pri vsacem narodu drugačne šege in navade, so tudi njih postave drugačne. Pri starodavnih Gerkih n. pr. smel je vsak krasti, da 'ga le pri tatvini niso zasačili ; pri nas pa je to ostro prepovedano. Pred nekaj leti bila je po Bosni še navada, da se je vsak moral maščevati nad onim, ki mu je kacega aorodnika ubil. Naa pa vera drugač uči, in tudi cesarake postave tako maščevanje ostro prepovedujejo. Ltd. To sem pa zato omenil, da vidimo, kako je pervič že človeku prirojeoo skupno življenje, ker to opazujemo pri vseh narodih in v vseh časih. Drugič pa, da si človek sam di postave prostovoljno, kakor so mu prilegajo. Vernimo se pa še k živali. Tudi nekatere živali kot bučele, mravlje in še mnogo druzih žuželk, živč v dražbi njih po več tisoč skupaj Vender je pa veRk razloček med živalske družbo in Človeško. Pervič eo le nekatere živali, ki skupoo živč, človek pa povsod £ivi v družbah. Dalje je namen pri obeh popolnoma različen. Živali živč skupno, da si ohranijo življenje, druzega na-mena njih družba nima nobenega. Pri živalih nikjer ne opazimo, da bi se pečale s kako rečjo, ki bi imela višji namen, kakor samo tega, da se skupno preskerbč z živežem za zimo, ali da skopno potujejo v jeseni v južne kraje. Tudi ne izdelujejo živsli kscih izdelkov, katere bi prodsjsle za denar ali zameojavale med sabo za druge potreboe reči. Živsli tudi nimsjo onih pripomočkov, s katerimi bi mogle med aabo občevati ter se združiti v skupne namene, da bi se pogovsrjale, kako bi to ali to storile. Če vidiš n. pr. na senožeti mravljišče, polno pridnih mravelj, in komaj kacih trideset korakov proč zopet drugo: miališ li, da se ti dvč živalski deržsvici kaj poznate? Ali imajo morda med sabo železnice in ceete napeljane, ali celo pošto? Gotovo ne; vsako mravljišče je samo zi-se, ker tako hoče narava, tako jih je vstvaril Bog. Le kedar se je treba braniti ter varovati svoje življenje in živež, se bo^e spoznajo, se vč, le kot sovražnice. Ker vsaka živalica po naravnem nagonu pozni svojega sovražnika, tako n. pr. nastane večkrat med bučelami hud boj, če pridejo roparice iz ptujega bučel-njaka. Morda bi pa le kateri zmajal z glavo in terdU, da morajo živali vender le nekaj razuma imeti. Oe namreč opazujemo živali, kako skerbno ekerbč za svoje mlade, kako pridno jim donašajo hrane; in Če se bliža aovražnik. kako stari mlade svar6 pred njim, ter celd svoje življenje za-nje darujejo. — To je vse ris, da živali tako delajo, ali to ni ljubezen starih do mladih. Človeku, ki n. pr. opazuje kokljo a piščanci, ae le zdi, da stara mlade ljubi, v resnici pa je ta »navidezna* ljubezen le prisiljena po naravnem nagonu. Koklja še ne vč, zakaj da sploh skerbi za svoje mlade. Če se hočemo prepričati, da živali rčs nič ne ljubijo svojih mladih, in da iz tega ne moremo sklepati, da bi imele živali kaj razuma, moramo jih natanko in več časa opazovati. Poslušajmo, kaj nam dr. Altum o ptičih piše. ai je več let te živalice opazoval: »Če uzameš mlade iz gnjezda ter jih v kletki kam obesiš, priletč, kakor je znano, stari ter jih pitajo skozi luknjice kletke. Po tem bi marsikateri sodil, piše Altum dalje, da v resnici stari svoje mlade ljubijo, ker pridejo celo za njimi in jih brez strahu hodijo pitat. Ce pustimo kletko delj časa viseti, postaja ljubezen starih ptičev vedno hladneje, kolikor bolj odraščajo mladi, in svoj dan stari izostanejo. Ni jih več, ljubezen je ugasnila. Mladi še visč v kletki, stradajo in milo kličejo stare, pa stari so na nje pozabili. Je li to ljubezen? Zakaj jim ne prineso hrane, če vedo, da so mladi zaperti in lačni ? To nam že nekoliko priča, da stari ptič nima prave ljubezni do mladega, toraj tudi nima one vezi, ki veže človeško družbo. Našo terditev pa poMbno še to podpira, da stari le toliko čaaa mlade pitajo, dokler niao godni. Toraj jim je prirojeno za mlade le toliko čaaa skerbeti, dokler ae sami ne morejo preži viti.". Tako nam dr. Altum todi lop zgled pripoveduje, da res atari mladih nič ne poznajo in ne ljubijo. Kakor jo anaoo, tako on pite, da kuksvica ne vali aama avojih mladih, temveč skrivaj znese jajce v gnjezdu kakega druzega ptiča, najraje pasta ričice. Tako je tudi na vertu nekega vertnarja bilo gnjezdo in v njem pet mladih pastaričic in ena kukavica. Mlada kukavica je kmalo toliko doraatla, da mladi ptički niao več imeli proatora v gnjezdu. In kaj naredi stara paetarica? Vae avoje laatno mlade pomeče iz gnjezda, da je imela kukavica dosti prostora. Vertnar dčne mlade nazaj v gnjezdo, pa atarka ravno tako naredi, kakor prej. Ko bi toraj paataričica avoje mlade ljubila, kakor ljubi človečka m h ti svoje otroke, bi gotovo prej kukavico vergla iz gnjezds. To nas uči, da živali ne poznajo nobene čednosti, da nimajo moči, a katerimi bi se med sabo spoznavale. Ker smo že pri krajih hočem te opomniti, da tudi človeško telo samo priča, da prebiva v njem nekaj višjega, kakor v živalakih telesih, namreč duša. Človeško * telo je lepše, plemeniteje, kakor živalsko. Da. celo ker-voločni lev prizaneae človeku, ker ga nekako pretrese, ko vidi človeka. Poglejmo, če katera živa) hodi po konci, kasor človek. Le on je vreden, da gleda tje gori, Iger je njegov pravi Oče. In kaka je živalaka glava v primeri a človeško? Na človeškem obrazu se lahko bere, kedaj da je človek vesel, žalosten, srečen in zadovoljen, da, celo miali včasi po obrazu uganemo. Pri živali je obraz vedno enak. Dalje ima človek roke, s katerimi opravlja svoja opravila; žival pa dela vse le z ustmi, aU bolje rečeno, z gobcem. Tudi noge so bolj gibčne pri človeku, kakor pri živali. Ob kratkem rečeno, človeško telo je tako atvarjeno, da smemo res reči: človek je gospodar na zemlji In ker ima človek dušo, je on za kaj višjega namenjen, kakor živali. Žival je od dančs do jutri, človek je vatvaijen za vae veke. Njegovo telo sicer umeije, toda na sodnji dan vatalo bode na klic Gospodov, aa združilo z dušo ter živelo na veke, ali v nebeškem veaelji, ali pa v večnem pogubljenji. Delaj toraj, o človek, dokler je še čas, za svojo dušo; spominjaj ao vedno, da ne živiš le jedenkrat, kakor žival, temuč. da te čaka večnost, in če tako rešiš avojo dušo, srečen bodeš tu na zemlji in onkraj vekomaj. v» i.... Kslltov spokornika (po iv. Ludovikn fciaiftsm) Za potok. Vsegamogočni Oče! Ti si aama dobrota in usmi-ljmost, jeat ubogi grešnik, postavim se v nsj veči ponižnosti v Tvojo pričujočnost in spoznam avoje brezštevilno grehe, a katerimi sem Te razžalil. Spoznam tudi avojo veliko nehvaležnoat, da sem tako malo cenil Tvqje mi podeljene brezštevilne dobrote, posebno zato, kar ai me zmeraj tako ljubil in me toliko časa čakal, da bi ae k Tebi spreobernil in ae vekomaj ne pogubil, kakor aem a svojimi grehi zaalužil, in da ai me vedno k pravičnoati opominjal in ponujal Svoje gnade. Kolikokrat si Ti, o Gospod t s Svojim notrapjim navdihovanjem terkal na vrata mojega serca; kolikokrat si me z dobrotami k ljubezni nagibal; kolikokrat z nadlogami ailil, da bi k Tebi pribežd! Oh, jeat pa aem Te od aebe suval in ae od Tebe obračal! In vender ai ma te prenašal v Svoji nosapopadljivi poterpežjivoati in prizanaš-Ijrvoati. Spoznam, o Gospod! da bi me bil prav po pcavid na vekosutj lahke zavergei; pa Tvoje umailjeaje je zaderževalo Tvojo jezo, ktero sem tolikokrat dražiL Zares, moj preljubi Oče, čuditi se zsorsm, da se moje eerce žalosti ne razstopi, če vae to premišljujem. Nisem vreden, Tvoja stvar imenovan biti; niaem vreden, kosilu v kavarno, dvč uri tam igri, potem gre zvečšr na plčs, po plesu omete še dve — tri krčme in primo-tovili ob eni popolnoči ali še pozneje domu - ves terčen, nalit, z nabnhnjeno glavo, pa s praznim žepom: kaj ti meniš, kteri teh dveh se bo .zjutraj kislo deržal in rivec kuhal, in kteri bo pa miren, prijazen, kakor je bil zveččr? Tega gotovo ni težko, uganiti. Gotovo poznaš kakega dobrega kristjana. Ali je res tako žalosten in nesrečen? Kaj še, vsem je na obrazu izražen nekak mir, sreča in zadovoljnost Ce jih le pogledaš, ti dobro dč. Istina je, da se moramo varovati nekterih pogubnih' razveseljevanj, če hočemo biti dobri kristjani. V istini težak je boj med voljo in strastmi. Toda povej mi le en stan brez bojev in žertev. Koliko neprijetnega, pač da, mučnega si moral prestati, predenj si dosegel sedanjo stopnjo v stanu, kteri te živi! Vsako. razveseloyanje, vsaka zabava nekaj stane... In ti zahtevaš, da bi dobil zastonj nsj večje, najimenitnejše, najpotrebnejše — to je: zveličanje po smerti! To je nemogoče 1 ' Ker kristjani molijo in dajejo miloščino, kei se pokorijo in zatajujejo', ker ne iščejo pogubnih veselic, se nam zdi njih življenje neprijetno in težavno. Pa to je zunanje. Opazuj jih natančneje in videl boš polna radosti in plemenitosti njih serca, ktera prenašajo lahko in veselo te navidezno težke žertve. Ali ni pobožni sin srečen, ako more kaj prestati za svoje mater? Zakaj bi tedaj mi nič ne darovali nebeškemu Očetu ? Kristjanska pbbožnost blaži vso grenkobo v spolnovanju naših dolžnosti in jo spremeni v sladkoto. v • Poskusi in prepričal se. boš. Kdor tega ne pozni : iz skušnje, razume težko. Spomni se mladih lčt .Ali* o* f *): (fr, ^ nadalfajemo tadi «„leiaiki,ttki io dolgo počivati. Naj jih gradijo pastoloviči, namesti, da bi'•,»Kurenta'' JertvovaH denar, čednost, sdravje io poštenje. nisi čutil v vzvišenem trenutku pervega sv. obhajila čisto srečo božje ljubezni? Takrat si bfl srečen!-- Zakaj? BU si nedolžen, goreč in vnet sa dobi«, blago in lepo, ob kratkem — bil si kristjan. Taki bodi zopet in srečen bol! Bog tvojih otročjih let se ni spremenil, kakor, žali! si se ti! On te vedno ljubi in pričakuje poboljšanja zgubljenega otroka. Ne boj se Odrešenika, ki je pribežališe grelnikov ia ki je rekel: „Kdor k mani pride, tega ae bom od-vergel". Sprejmi lahki jarem kriatjanakega življenja in zadobil boš doli pokoj in mir, pravo veeelje že tu. ia po smerti večno srečo. Ogled po Slovenskem in dopisi Carigrad, 5. pro«. 1886. (Misijon v Česanji in Malgari.) Naša misijona v Cesareji in Malgari dobro vspešujeta. Lansko leto smo imeli dva bogoelovca, to leto bodemo imeli zopet dva nova. Potreba nam je, od-gojiti mnogo mašnikov, ker v Malgari je prav veliko gibanje za runijo* (zedinovanje a katoliško Cerkvijo), in nimamo duhovnov, da bi jih jim poslali. Hvala Bogu, zdaj imamo svojo hišo (vlani je še niso imeli) in smo rešeni od plačevanja najemščine; toda tudi tej hiši se še mnogo pogreša. Zdaj pa gorka zahvala za vse dobrote, ki eo laaeko leto došli naši občini z Vašim posredovanjem, ter Vam čestitam srečno in veselo novo leto. Upam, da tudi to leto nas ne bodete pozabili* Ves hvaležni sluga PoUkarp Anastasiadis, Arhimandrit. Zvezdica za šolo. Mlademu Jezušku za vezilo. (Pa tudi za drugi čas pripravno.) Hvalila molitev k Ječami. Hvaljen bodi Jezus, Sin Bo^ji, — pravi Bog in človek, — Začetnik življenja, — večna Modrost, — neomejena Dobrota; — Bog miru, — dober Pastir, — najljubeznjivši Oče, — naš Odrešenik, — naše Upanje, — naša Ljubezen, — naše Življenje, — naš Začetek, — naš Konec! — Vsakemu odstayeku se dod& enako, kakor pri li-tanijah: Večno hvaljen bodi Jezus! Sv. Oče papež Leon XIII so 18. julija 1885, kakor pišejo „Monat — Rosen" 1.1, m., podelili onim, ki to molitvico pobožno molijo, 100 dni odpusteka po enkrat na dan. Gospod pošiljavec meni, da bi bilo priporočiti zlasti čč. gg. katehetom naših šol, naj bi n. pr. (včasi za spremembo) kot molitev pred ukom ali po nku take in enake molittice opravljali z mladino, in jim kaj tacega tudi doma razširjati svetovali. Stara škatlja. (Basen in resnica.) V neki hiši z veliko družino je bila stars, oderg-njena, napol polomljena škatlja, ki pa ni imela svojega mesta, temuč vsak jo z nogo sunil, kamor se mn je * : *y Res te nekq daroT čaka v ta namen, ki se bo l« skora odposlali; ako toraj kdo ima kaj odločenega za duhotne, ki is ras-koiništra k nam pristopajo, je sdq prilika. • ; Vr ' varno ljubilo, včasi jo tadi lo vanjo pljunil. Soj ni bila ekoro sa nobeno rabo, k večomu sa to, da so kako staro Saro motali vanjo, navadno je služila tndi sa smetttnico. Vender nekako po naklepi se je pri hiši lote obranile, daairavno je bile vsim bolj ▼ nadlogo, kakor pe se kako rabo. Razdeli si pe o ovojem česo sinovi in hčere pro-■oženje in tndi pohtfje mod seboj, ksjti poslopje semo s semljišem vred je zerod zadolženja šlo na tuje. Kakor is šale bersno eden sinov staro škatljo spod klopi, čoi: kdo bo dobil pe to? Vsak oo je brani, rekši, sej ni za nič, knj bom to seboj vlačil? Stareji hči je bila bolehna in hreiMrtne, in pravi ji eden izmed njih: No, ta je teko io tebi podobna, vzemi si jo ti za doto! Res si jo vzame in gre z njo k sosedu, kjer so bili is usmiljenje ti ubožecž kotiček odločili. Vsa družina je bila potlej bolj nesrečne kot srečne. Pa tudi stari škatlji se pri sosedu oi bolje godilo, kot poprej. Neki dao se hišni dervssti hlapec spotakne ob njo. ko je bil ravno malo žganjice poprej poldkal, iu treii škatljo is jeze v kot k durim, da se vsa razletf. Pa kaj oo zgodi?... Usul se je iz njč celi kup zlata, cekinov za 10.000 gld. vrednosti. S tim denarom, ki ga je bil njih dčdčik skril med dvoioato škatljino dno ob času vojske so si oni sinovi in hčere kupili vse lepši hišo in zemljišč kot je bila ona, ktero so jim bili dolžniki uzolL Nauk te basni je kratek. Velikrat ljudje ne vodo, kolikanj drag zaklad jo pri hiši, ko imajo kacega nadležnega, bolnega, slaboumnega ali otaroga, ubožnoga človeka. Koliko zaničevanja mora včaoi taki prestati! In vender je taka zaničevana oseba naj veči zaklad sa vso hišo, za vso družino. Zarad tacih oo drugim domačim odpirajo vrata v zlato hišo večnega življenja, velihrat pa tudi hiša sreče že v tem življenji, ko v nar hujši zadrege zajdejo. Ne psuj, ne zaničuj, no terpinči reveža, ki je v tvoji hiši; tudi oe ge ne brani, ako si v tacih okoli-šinah, da ga moreš sprejeti: ker za-te in za tvojo bodo on voiik blagoslov. Srečno novo let«). V prehitrem tiru vodnega obhoda Se snet nam novo loto je rodilo, Ki blagor in nesrečo bo delilo Po hišah vsih človeškega naroda. Pokrita naših jo darčv posoda, Zavita je v skrivnosti više krilo; Oh kdo vč, ksj so bode voo dobilo, 3je čaka sreča te, ^je žoga škoda? Ker voo podaja m roko želeče In gorko voši si derove sreče; Jih tudi mi vam vošimo prevneto: O Bog podeli blagor vaši hiši! Na žitnem polji, v kleti, pri ognjiši Naj vam smehljš oe srečno novo leto! Naj loto blego bo ze vso in sveto, Izidi v dušni prid so vso početje; Pomnoži vam duhovno oe imetje, Ki vem nikdar ne bode odvzeto! Kosmov. Razgled po sveta V Zagrebu je nmorl proč. g. Toma Gajdek, kanonik gprvootoln* cerkve in prodoodnik društva sv. Jeronima. Kanonika sta poštah gg: prof. dr. Fr. Ivekovič in Julij Vrovec, podarhidijakon in župnik pri sv. Nedelji Sarajevo. Božični prazniki oo oo prav lepo do-voršili. Sam božični dan je opravljal službo boljo o pridigo preovitli gosp. nadškof, v cerkvi usmiljenih sester pa prečast g. kanonik Jagotič. V obeh oe jo obhajala polnočnica. Staro leto se je doveršilo v župniški cerkvi s blagoslovom in pridigo. Prod božičnimi prazniki se je v napravah obojnih redovnic obhajalo veoelje božičnega drevesa in rirotigoki otročiči so bili od baronic Apelove in Nikoličeve obdarovani o prelepimi božičnimi darovi, ki oo bili razdeljeni pričo prevzvišenega nadškofa in barona Apola. Za novo katedralko v Serajevcji je pl. kne/. Pavel Sepieha daroval slikano okno za prezbite^j, drugo okno pa enako pl. knez Roman Sangvisko. Želč pa. da bi se našlo še druzih blagih duš, ki bi pripomogle olepšati notranje nove stolnico. Molimo pa za nbogo Bosno, de bi se notranji tempelj kaj razširil, da bi nesrečni odpadli bossoski brati jčli povračati se k zapušeni materi, svoji pravi cerkvi. V bosanski oadškofiji vstanovljena jo nova dekanija Ramska, ki obsega župe: Ramo, Deljeno, Trieščano, Vzdol, Gornje Skoplje, (rolo berdo, Bugojoo, Otinoce, in 8uho polje itd. Dekan bode dosedanji Fojniški dekan in župnik Fr. Dominik Gojsilovič, dooed. dekan v Fojnici, ne čigar mesto pride Fr. Ivo Vujičič, župnik ne Brestov-skem. Zupa prenesti se ima prihodnjo soomlad ne Ustiraoo. Prestavljeni so gg. kaplani: Fr. Pavel Kner žovič iz Tolsto v Promonšknico; Angel Ikič ▼ Dervent; Tomo Klaro iz Plehona v Toliso. Listek za raznoterosti. + V Smertnem pod Smerno goro je 14. t m. umeri č. g. Tomaž Kober, žapnik teržaško škofijo, v pokoju, po rodu Kranjec iz Kamnika, rojen 10. grud. 1811, posvečen 1. 1838. R. L P. ŽO.OOgrid. je prof Leopold pl. Lilieuthal izročil knezu SlOfU^vfiflHjrJji v ttradcu k zidavi za cerkev Jezusovega presv. Serca. T%jKQlepebQgčpics je usua vse škofija. ----iHerek (26 t m.) ob 6 zvečer bode občni shod Katoliške družbe v društvenih prostorih. Želeti je, de bi se družbeniki v velikem številu vdeležili zborovanje. Prodoodnik. Poterdtte. S tem poteijujem, da sem onih po Zgod« nji Danici nabranih 32 gld. sa Dolenjce poškodovane po toči (iz Kostanje viškega okraja) prejel ter jih odposlal c. kr. okrajnemu glaverstvn v Kerškem. Kostanjevica, 7. jen. 1886. Jon. k Lmak, šepeiL OihoTske spremembe. V ljubljanski skoflji. C. g. Lor. Gorjol jo doMl duhovnijo Lašiče. Namesto č. gosp. Petre Ogrina r za administratorje v Osilnico č. g. Fr. Hoenigman. g. Albin Ilovoki gre za vik. koop. v Cerni Verh, in č. g. Jan. Šešelj ze duh. pom. v Adlešiče. Razpisane oo duhovnije: Leekovec, St Gregorij, Verh. Voo do 1& sveč. V molitev priponM: Na milostljive priprošnje N. lj. G. preev. Jezosovega Serca, Jožefa, st. Nikolaja, as. Hermagora in Fortunata, naših aogeljev varhov in vsih naših patronov Beg dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore io samomore, odpad in brezverstvo, prešestvanje io vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vso pošastne pregreho io veliko nesreče. — Mladeoeč, da bi na prošnje N. lj. G. presv. Serca in sv. Oeodato bil obvarovan ooko veliko nesreče. — Oče priporoča svojega sioa dijaka, da bi v šoli dobro opravil. — Že dolgo veliko terpeča osebo so zdravje, ali saj polajšaojo io gnado voljoega terpljenja. Zohvala se naznani, ako bo pomagano. — Nčki zopern razpor, da bi se v miru poravnal, ter da bi se zadevne osebnosti spreobernile. — Bolna deklica za pomoč. — To-goti vdana ženska za spreobernjeoje. — Gospod v nevarnosti zarad očesne bolezni, da bi na milostne priprošnje N. lj. G. presv. Serca in sv. Loči je pomoč dobil. — Gimnazijski mladenči. še zlasti kteri so ob enem dobri katoličani, za vgoden vapčh v pervem semestru šolskega leta. — Neki razpor, da bi se zaterl in se stranke keršansko sporazumele. Zahvale. Šolarica, ki je bila po zdravnikovih besedah neozdravljiva v bolezni sušici, se je po priporočevanji k N. lj. G. presv. Serca in Lurški M. D. ozdravila in torej naj priserčniši zahvalo očitno naznanuje. Z Gorenjskega. Osem in dvajset mescev me je božiaat prav hudo zdelovala; priporočevati sem se začela N. lj. G. presv. Serca. sv. Frančišku Ks., sv. Antonu P., in k sv. Valentinu — in bilo mi je potlej zmeraj boljše, poslednjič po me je bolezen popolnoma zapustila. Toraj serčoa zahvala Bogu, Mariji in svetnikom za to milost! Elizabeta Verhunec. V bratovščino Naše ljube tiespe presv. Serca Jo-zusovoga sprejetih je bilo zadqje četertletje spočetkom oktobra do konca decembra 1885, 1134 udov. Z ozirom na prešnjih 120.334 šteje zdaj bratovščina s sedežem v Ljubljani 121.468 udov. Največ oglasilo se jih je U čas iz Goriškega, deloma po svojih dušoih pastirjih, deloma po drugih zaupljivih osebah, ktere se niso ustrašile troda so-znaniti svoje duhovnijane s to prekoristao in tolikanj priljubljeno bratovščino, ktera naš narod vsaj duševno v molitvi zedinja, ker je ta podružnica med vsemi bratovščinami edina, katera je bila ravno za slovenske pokrajine vste-novljena in na višjem mestu dovoljena. Naj tedaj budi in vterja narod alovenski v pobožnosti in zaupanji do nebes Kraljice, da na njeno mogočno priprošojo in pod njenim varstvom zares krep&k ostane in terden v veri in čednosti, ker le tedaj nam je upati blagra in pravega napredka, ako raste v tem dvojoem oziru. Naj bi pač vsi, mali in odrašeni, našega naroda soznanili se z dobrotami te prelepe bratovščioe ter se jih vdeleževali io k vsemu blagemu se navduševali. Pretočeno če.ertletje nam je za brstovščioo nekaj veselega zaznamovati. Razun tega, da so bile od časo do časa naznanovane mnogotere priporočila io zahvalo ▼ »Zgodnji Danici" od raznih strani, dobil je oltar ko lastoino bratovščine N. lj. G. za Miklavževo prelepi dar: svetilnico s sedmerimi lučicami, v bizantinskem slogu, vso v ognju pozlačeno. V ta namen darovala je blaga drožinica, ktera pa noče razglašena biti 147 gld. 20 kr. za kar ji bodi v imena bratovščine izrečena najtoplejša zohvala. Bog ji voo to, na priproftojo H. Jj. G., stoterao po verni! — Iz oabraae bratovoke laetnlao bili so pa svečniki prav kraooo poerabroai in oekerbeto so se tiskovino, so kar oo jo izdalo 186 gl. 30 kr. Vsled pooeboega vprašanja io nekake zlorabo, da se «4je za to bratovšioo sicer sprejemajo, po njih imena vodstvo bratovščioe oo pošiljajo, oo vsem, ki bi v tem ozira t kaki zmoti biti oteguili, določno na mani, da sleberoi lo tedaj pravi od io delofteo doftoih koristi dram pootane, oko so jo tokai v davni zapisnik sprejel, kteri se po tem za časa zopet guvoomu vodstva voeb podružnic Isadao pošilja. Noj bi toraj sleherni, kterikoli ude bratovščini N. lj. G« nabirajo dotična imeno podpisanemu pošiljali blagovolili, Id potrebno oskerbi, da bi se adjo ob duhovne dobrote no pripravljali, kterih mislijo, da se vdeležvajo. M. Rolar. tojmk. Koledar za prihodnji leta: 25. prosinca Spreoberojeojo sv. Pavlo. — 26-8. Polikarp. - 27. S. Janez ZlatoosL — 28. S. Ciril Jo-ruzal. — 29. S. Frančišk Sel. — 30. S. Hipolil — 31. Četerta nedelja po ss. 3 Kraljih. S. Peter Nolask. Is rimskega zapisnika mmfomkov. 30. prosinec. Sv. Oir, jo bil rojen v Aleksandriji na egiptovskem io so je poprijel zdravilstva, skerbel po ni lo za tolosao zdravje boloikov, ampak tudi za njih dušni blagor, ker veliko jih je oa bolniški posteči k sv. veri eprooberoil Ko so ga zarad tega preganjali, pobegnil jo v Arabijo, kjer je meoih postal io zavoljo čudežev, ki jih je delal, bil v velikem slovesu daleč okrog. Pridružil so mo jo neki vojščak, Janez po imeno, da bi ga vodil oa poti kerščanske popolnosti. Z njim vred je sv. Cir poterdil ▼ veri ev. Atanazijo io ojeoe tri hčere Teodozijo, Teoktisto io Evdoksijo, ktere so bili vjeli ne-veroiki zavoljo očitoega s pozno vanj a sv. vero. Napoi ed so bili vsi usmerteoi za av. vero. 8e. Gcminijan, škof v Modeni oa Loškem, jo živel za časa sv. Ambroža, s kterim vred so jo bojeval zoper krivoverca Jovioijana. Bil je tadi čudodelnik. Sv. Julij, mašnik, in njegov brat sv. Julija n dijakon fduhoveo niže versto), oba spozoovavca. Rojena sta bila na Gerškem in prejela od keršanskega cesarja Teodozija dovoljenje, da smete poganske tempoijoe raz-djati in zidati kerščanske cerkve. Prišla sta tadi oo Laško, kjer sta delala veliko čudežev. Sv. Marcela, vdova, kinč rimskega mesta, je po smerti svojega soproga sklenila teko živeti, kakor to zahteva sv. Pavel od udov. Odložilo je tedaj ves poeveteo lišp, odpovedala se vsem posvetoim veselicam io vse svoje premoženje razdelila med reveže. Neka pobošoa devica plemenitega rodu, Principija po imeou. se ji je pridružila; obe ste imele dahovoega voditelja, sv. Jerooima, kteri je popisal tadi živijeaje sv. Marcele. Sv. Metran, je bil že siv starček, ko so ga oe-er« niki hotli prisiliti, da bi za njim izgovarjal nektere bogokletne stavke. Ker pa tega ni hotel storiti, so mo najpervo oči izkopali, potem pa ga kimojali. So. Peter Nclaški, spoznovavec in astenovnik reda nMarije Device v rešenje jetnikov." Namen tega reča je bil, rešiti iz aužnosti ia ječ vse tiste kristjane, ktere •o neverniki in krivoverci vjeli, uboj v sužnost peljali io tamkaj prisilili k odpaden od st. vere. Vssk redovnik se je s posebno obljubo Bogu zavezal, da hoče se samega sebe nevernikom prodati in v sožnost se podati, če drugače ne bo mogel vjetih kristjanov rešiti in tako odpadca od vere obvarovati. Umeri je 25. grudna 1256; njegov spomin se pa obhaja danes. Ta dan se obhaja tudi spomin prenesenja ostankov sv. Marka. Bil je pokopan ta evangelist ▼ Aleksandriji na Egiptovskem, kjer je živel in umeri kot škof tega mesta. Eo so pa Turki to mesto vzeli, vzdignili so kristjaoje drage ostanke sv. Marka in jih prenesli t Benetke in položili v cerkev, ktera se še dandanes po njem imenuje. Dobrotni darovi. Za itudsntoosko kuhinjo: Č. g. župnik IgU. Salehar 1 gld. — J. Godec 1 gld. — Star prijatelj vrednikov in poštenih šolakih mladenčev 50 gld. 50 kr. Mlajši prijatelj vrednikov in poštenih študentov 5 gld. — Neimenovan prijatelj 1 gld- — Neka dobrotna gospa 2 gld. — Z Gorenjskega ozdravljena šolarica iz hvaležnosti 2 gld. — Čast. g. župn. Jak. Mrak 5 gld. — Čast. g. Anton Kobiar 2 gld. — čast g. župn. Jan. Kapus 2 gld. — Prečast. gosp. dekan Brašlovaki Jak. Bohinec 10 gld. — Č. g. kapi. Fr. Mekinec 1 gld. Za sv. Detinstvo: Am. Kaiaer 40 kr. — Pfefr. 1 gld. 20 kr. — M. G. 50 kr. — Prečast g. mestni župnik, J. Rozman 20 gld. — J. B. 5 gld. — Msrija Franc X gid. _ Frančiška Mavec 50 kr. — Terezija Gaber 1 gld. — Čast g. mestni kapi. Fr. Rihar 18 gld. — Čast g. kat. Simon Zupan 50 gld. — Učenke v loškem nunskem samostanu 30 gld. — Čast g. kapi. Janez Janežič 9 gld. — Iz Horjula 26 gld. — Čast gosp. A. Keržič nunski katehet 50 gld. — M. Z. 1 gld. — Marija Orehek 50 kr. — Viaokoč. g. J. Rozman, meatni župnik v Ljubljani, 12 gld. Za t v. Očeta: P. n. gosp. kan. dr. A. Čebašek 10 g. ar. j. oteroenc O giu. — rrec. guBp. £iaiuma&i:i&. iu župnik Karol Tedeachi 25 gld. — G. L. Šabec 1 gld. Za zvonove v Sarajevem: Prečast. g. župnik Janez Volčič iz Šmarjete 40 gld. — Bevke po č. k. Ant. Von-čatu 33 gld. — Preč. fr. dr. J Sterbenc 16 gld. — Č. p. Anton Čibašek župnik, v pokoju 5 gld. — Iz Tersta 1 gld. — Zbirka od av. Križa poleg Lit po Ča8t g. žup. Jak. Maroltu 18 gld. — N. Knez l gld. — Neka ženaka 1 gld. — M. G. 50 kr. — Iz Honule po čaat g. župniku 22 gld. — Č. g. župnik Ign. Salehar 6 gld. z Dol. — Iz Železnikov po č. g župniku Jak. Mraku 12 gld. 30 kr. — A. N. 5 gld. — „2—ska ljudska šola na Gorenjskem pošlje za Sarajevske zvonove 2 gld. — v namen, naj bi ta mali darek naklonil njeni mladini in učeništvu milost Božjo in darove sv. DuhaM. Za opravo ubožnih cerkev ljubljanske škofije: Preč. g., dr. J. Sterbenc 15 gld. — U Tersta 1 gld. — M. G. 50 kr. — Z Lipoglave 10 gld. 50 kr. — Po čč. gg. Uršulinarcah 18 gld. 77 kr. — S Preske po č. g. Andr. Kalanu 10 gld. — Neimenovan 20 gld. — Iz Kranja 41 gld. — Gospodičina Roz. Vidmar 2 gld. — Grofinja Sofije Averapergova 6 gld. Terezija Pire 50 kr. — Ane Pire 50 kr. — Uršula Fabtfan 50 kr.— Ivana Srs~ betoik 30 kr. r . Za torkov Jezusovega presv. Serca: GOapodičit* Ana Šmid 1 gld. 20 kr. — Čast g. župnik Anton Zgur 2 gld. — Marija Frane l gld. — Frančiška Mavec 1' gld. — Antonija Kankei 1 gld. — Marjeta in Marija Peterca 1 gld. 10 kr. — Urša Pavčič 2 gld. Za Pariško bratovŠino za duše v vicah: Č. g. VaL Klobua 5 gld. 16 kr. (zraven še 1 gld. 64 kr. za druge namene). Za razširjanje sv. vere: Iz Mengša po čast gosp: A. Koblarji 50 gld. — Neimenovan po čast. g. Nep, Feltiinu 25 gld. Za afrikanski misijon: Neka dobra družina za za-murske otroke 15 gld. — Č. g. Ig. Salehar 1 gld. — G. L, Šabec l gld. — Marija Gerjol 1 gld. — Neimen. 1 gld. Za najpotrebniŠi misijon: Č. g. Anton Čibašek župnik, v pokoju, 20 gld. — Neimen. 106 gld. — Sv. Jožetu načast 5 gld. Za aUar sv. Antona v Štangi: „Za posebno pomoč* 1 gld. Za kapdo sv. Cirila in Metoda: Gosp. Janez Rihar v Logatcu 2 gld. 50 kr. Za usmiljene sestre v Banjaluki: „Sv. Jožefu na častu 5 gld. Za oo. Trapiste v Bosni: Č. g. Ant Čibašek, župnik v pokoju, 5 gld. Za misijon v Bvlgariji: Č. g. Ant. Čibašek, župnik v pokoju, 5 gld. Za misijone v Kini, Tonkingu in Indiji: C. g. Ant. Čibašek, župnik v pokoju, 15 gld. Za hišo kat. druSbe rokodelskih pomočnikov: Čast. g. župnik J. Kapus 2 gld. Za ranjene v Bolgariji: Iz Lesec po č. g župniku Frid. Hudoverniku 5 gld. Za kapdo v Marijanišču: Preč. g. dr. J. Sterbenc 5 gld. - G. L. Šabec 1 gld Za kat. druibo: G. L. Šabec 1 gld. 50 kr. Za druibo sv. Bonifacija: Amal. Kaiaer 1 gld. Za Vincencijevo druibo: M. G. 50 kr. Za druibo sv. Leopolda: Neimenovana 50 kr. Pogovori z gg. dopisovalci. G. J. V—a: v B.: Prar tako. — 6. oddane dalje. Serčen pozdrav! — 6. J. V—i: Vse še večkrat naznanjeno, — menda je saj ie v reda ? — G. A. St—6 v K.: Zaatr. Dan. nazna-njeno cdpravniitvu. Pozdrav! — G. Fr. Z. t Br.: Kar Selite, to Vam lahko domi pojasnijo kaki gospod. Bratoviino: „Častaa straža" imajo čast. g. župnik Jak. Dolenec na Ign pri Ljublj.f tam aamorete zapisati in dobiti, kar gre k temu. — O. Fr. D—r: Zarad nap. naznanjene odpr. — G. k. Fr. K—r t M.: Prav iskrena zahvala zr poslano. Veselo novo leto! — G. Mih. Klem. v Č.: Oboje doSlo in opravniitvn oddano. — SI. Čit. ▼ Gor., M. Bern. na Trati, G. Hin v Os.: Vsih teh naročnina je oddana saloiniitvu. Posdravljeni! — Jul. M—k v Kam.: Ne plača se nič. Odgovorni vrednik: Laka Jerta. — Tiskarji in saložniki: Jožef Blasmkovi nasledniki v ljubljeni.