Izhsjs vaak dan razen sobot. nedelj in praznikov Issued daily except Saturday«. Sundays and Holidays PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški In ' upravnlikl prostori: 1857 South Lawndale Ave. . Office of Publication: 2857 South Lawndala Ave. Tslvphun«, Hock wall 4904 •t Chicua rnu.au. IS^cSgX?^ u^tlSn CWCA°0 ČETRTEK. 19. FEBRUARJA (FEB. II). IMS Subscription $8.00 Yearly Acceptance for aaaflm at special rata of poatafa provided for in taction 110», Act of Oct. J. 1817. authorised on June 4. ISIS. ÔTEV.—NUMBER 3S Kandidat delavske stranke zmagal v New Yorku! Isacson izvoljen za kongresnika z veliko veči no glasov. Wallace izrazil zadovoljstvo New York. 18. feb.—Leo Isacson, kandidat Ameriške delavske stranke za kongresnika, katerega je podpiral Henry A. Wallace, kandidat za predsednika Združenih držav, je zmagal pri nadomestnih volitvah v Bronxu, trdnjavi demokratske stranke. Dobil je 22,697 pri volitvah oddanih glasov, več kot trije njegovi protikandidati skupaj. Demokrat Karl Propper je dobil 12,587 glasov, liberalec Dean Al-fange 3,840, republikanec Joseph De Nigris pa samo 1,483 glasov. Izvolitev Isacsona za kongresnika je težak udarec demokratski stranki. Voditelji tc stranke so bili prepričani, da bo zmagal njihov kandidat Propper v volilnem distriktu, ki je letd poši ljal demokrate v kongres. Isac son je sam izjavil, da bo zadovoljen, Če bo dobil 27 odstotkov pri volitvah oddanih glasov. Dobil je 56 odstotkov glasov. Konferenca zunanjih ministrov Izrekli so se proti znižanju nemških reparacij Praga. Čehoslovakija. 18. feb. —Zunanji ministri Čehoslovaki-je, Poljske in Jugoslavije so se sestali na konferenci v Pragi. Glavni predmet razprav je mož na nevarnost oiivljenja nemškega imperializma s pomočjo Velike Britanije, Amerike in Francije Na konferenco so prišli češki general Dastych, poljski general Prawen in jugoslovanski general Holgevac, kakor tudi člani vojaških misij teh držav v Nemčiji. Kljub deklaraciji, da je bilo sklicanje konference določeno že pred meseci, je ta v bistvu demonstracija proti diskuzijam o Nemčiji med reprezentanti Velike Britanije, Amerike in Francije, ki se bodo pričele prihodnji pondeljek v Londonu, kakor tudi opozicija proti ustanovitvi bloka zapadnih evropskih držav proti Rusiji in drugim slovanskim državam. Ustanovitev bloka je predlagal britski zunanji minister Ernest Bevin. Odpor je proti Marshallbvemu načrtu, ki predvideva ne samo ameriško pomoč zapadni Evropi, temveč tudi podvig Nemčije kot mogočne sile. . Zunanji ministri treh slovan skih držav so se izrekli proti znižanju nemških reparacij, katere so jim bile zagotovljene na konferenci velike trojice v Pots-damu. Ministri pričakujejo, da bo londonska konferenca rezul-tirala v ustavitvi izpraznevanja tovarn v zapadni Nemčiji. Iz govorov na konferenci v Pragi se je izražalo nezaupanje napram Veliki Britaniji, Ameriki in Franciji. Jan Masarvk, čehoalovaški zunanji minister, se je v svojem govoru izrekel proti sklepanju kompromisov glede Nemčije z zapadnimi državami. Naglasil je, da je treba za vedno uničiti vojno potencionalnost Nemčije, da ne bo nikdar več oživela in ogrožala miru. Poljski zunanji minister Zig munt Modzelewski je dejal, da enostranska rešitev nemških problemov ni mogoča, Jugoslovanski zunanji minister Stanoje Simič jr poudaril, da je bila Demokratska organizacija New Yorku je razvila veliko kampanjo za izvolitev Propper-ja. Zanj so agitirali Eleanor Roosevelt, vdova pokojnega predsednika, newyorški župan William O'Dwyer, Edward J. Flynn, vodja demokratske organizacije v Bronxu, in drugi pro-minentni demokrati. Wallace je podpiral Isacsona. Isacson, nasprotnik Marshal lovega načrta, je imel oporo pri levičarskih unijah, ki so mu omogočile zmago. Propper je znan kot podpornik zunanje politike Trumanove administracije in Marshallovega načrta. On je bil predsednik organizacije odvetnikov v Bronxu. Zmaga je povročila konfuzijo med voditelji demokratske stranke v Washingtonu. Tampa, Fia.. 18. feb.—Henry A. Wallace je v svojem govoru v tem mestu dejal, da je zmaga Ameriške delavske stranke v Bronxu težak udarec dvoobraz-ni zunanji politiki Trumanove administrcaije. "Izid volitev dokazuje, da bo takozvana tretja stranka postala prva v tem letu," je dejal. Stavka v Phila- -delphiji odvrnjena Philadelphia, Pa., 18. feb. Stavka unije transportnih delavcev CIO proti Philadelphia Transportation Co. je bila odvrnjena v zadnjem momentu. Kompanija se je podala in pristala na zahtevo za zvišanje ^SS - „„ ___. „ n t sUe- Najbrže bodo priporočali, plače za 15 centov na uro. Uni-__, «,JVi . __' Arabci bodo poslali čete v Palestino • Liga čaka odločitve varnostnega sveta Katra Egipt. 18. feb.—Dekla racija generala Ismaila Safwa ta, vrhovnega poveljnika arabskih oboroženih sil za "osvoboditev Palestine," in tajnika Arabske lige Azzama, da bodo arabske dežele poslale armade v Palestino, če bo mednarodna oborožena sila vkorakala v deželo, sta značilni. Podani sta bili na zborovanju voditeljev Arabske lige v Kairu. Namen deklaracij je prepre čenje uresničenja teženj trans-jordanskega kralja Abdullaha, ki je naznanil, da hoče on braniti in okupirati arabski del Palestine. Voditelji Arabske lige čakajo odločitve varnostnega sveta Združenih narodov glede formiranja mednarodne oborožene sile, ki naj bi prevzela kontrolo nad Palestino in vzdrževala mir in red po odhodu britskih čet ia dežele. Formiranje oborožene sile bo predmet diskuzij na seji varnostnega sveta. Možnost je, da bo oborožena sila organizirana, preden se bodo Arabci oborožili in britske čete zapustile Palestino. Voditelji Arabske lige so že večkrat naglasili, da se bodo borili proti razkosanju Palestine na dve državi. Načrt, da se Palestina razdeli, je bil sprejet na zborovanju generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku 29. novembra. Na seji Arabske lige je bil ustanovljen odbor, katerega tvorijo Azzam, lebanonski premier Riad es Snih In Hrijski zunanji minister Jamil Mardan. Ti bodo vzeli v pretres usodo razpu-ščene transjordanske obmejne Domače vesti SI slomll roko , Smithfield, Pa.—Frank Može član društva 291 SNPJ, je tako nesrečno padel po ltdu, ko je ne sel vrečo Icoruze, da si je zlom roko na dveh mestih. Bil je bolnišnici v Uniontownu, zda, pa se zdravi doma. Članstvo mu želi skorajšnjega okrevanja. Is Clevelanda Cleveland.—Po daljši bolezni je v bolnišnici umrla Jean Do-brinich, rojena Belevich, stara 25 let. Zapušča moža, mater dve poročeni sestri in brata.—V Col lin wood u je umrla Dora Tu Šin, stara 62 let, doma od Samo bora, v Ameriki 36 let, članica društva Collinwood Hive TM Tukaj zapušča moža Matthewa poročeno hčer in vnuka, v starem kraju pa sestro.—V okrajni bolnišnici se nahaja Anton Zi tnik. Nov grob na vzhodu New York.—Dne 14. febr. je umrl Frank Osolnlk, star 66 let ki je zapustil družino. ja ima 11,000 članov. Velika železniška nesreča v Franciji Lille, Francija, 18. feb.—Najmanj 22 oseb je bilo ubitih in 90 ranjenih v koljziji potniške ga in tovornega vlaka. Nesreča se je pripetila v bližini Thume-riesa. Rusija dobila novega finančnega ministra Moskva, 18. feb—Aleksej Ko-sigin je bil imenovan za novega finančnega ministra. Nasledil je A. G. Zvereva, ki je imel to pozicijo od 1. 1938. Zverev je naj se člani te sile pridružijo armadi za "osvoboditev Palestine" kot prostovoljci. Jerusalem. Palestina, 18. feb. —Bitke med Židi in Arabci se nadaljujejo. Nadaljnjih 25 oseb je bilo ubitih in ranjenih. Izvršeni so bili napadi na vlake in komunikacijske zveze. Kaos v Palestini se je povečal. Britska administracija je v zagati, ker je očitno, da ne more vzdrževati miru in reda. * bil imenovan za prvega pomočnika finančnega ministra. Urad ni krogi niso omenili razloga spremembe. Kosigin je bil pod-načelnik ministrskega sveta pred imenovanjem za finančnega ministra. britski zunanji minister bevin koraka z ameriko London. 18. feb.—Zunanji minister Ernest Bevin vodi v vojni skrušeno Veliko Britanijo v podiranju levičarskih barikad skupno z Ameriko.na pohodu za zajezitev komunistične poplave. Mjegova politika preseneča bolj «onservatlvno stranko, katere vodjo je bivši premier Winston Churchill, nego njegove sledilce in pristaše v delavski stranki. Kritična ekonomska situacija je potisnila v ospredje vprašanje. ali je Velika Britanija do-igrala svojo vlogo kot svetovna t*41a. Delavska vlada sumljivo opazuje vlogo Rusije v povojni dobi. Ko je ameriški kongres v marcu lanskega leta pooblastil pred-seonika Trumana. naj prevzame britske obveznosti v Grčiji in Turčiji, je bil Bevinov namen tovarištvo r Ameriko na podla-ri 50-50. Ts namen ni bil dose- žen. Velika Britanija se »e mo-Čehoslovakija žr*ev. ker sta jokala sprijazniti z realn«Hrt|o pl-Velika Britanija in Francija iz- i?anttčne borbe med Ameriko in dali in prodali Hitlerju s skle- Sovjetsko unijo. Stala je pred nitvijo kupčije z nartjsko Nem J alternativo, aH naj ae pridruži čl jo v Monakovu Duh mašč« valnosti že živi med Nemci. Bevin se je odločil za slednje in prevzel vodstVo v organiziranju bloka zapadnih evropskih držav, ki naj bi se zvezal z Ameriko proti Rusiji. Bevin je zdaj pod pritiskom britakih levičarjev, ki trdijo, da bo Velika Britanija v slučaju izbruha vojne med Ameriko in Rusijo postala le baza za ameriške bombnike. Nekateri levičarji so tudi proti vstopu Velike Britanije v sovjetski blr»k. Velika Britanija je dobila težak udarec, ko se je skupščina Združenih narodov iztekla z« razdelitev Palestine na dve državi—židovsko in arab. ko. Odpovedati se je motala mandatu nad PaldSvtlno, katerega je dobila pred 25 Irtl od stare Lige narodov, Bevin se hoče r«varovati pred možno zmapo grških gerll-cev * uMenm/ItvHo atiglo-arsb-nkega zaščPnega sistema, Njemu podrejeni uradniki skuša,to skleniti ekonomske vojaške zveze z arabskimi dežel;.ml Ako ae bo Velika Britanija f ridružila Ameriki v snovanju zaščitne ga sistema na Pacifiku, bo for- Akcija o kontroli cen odložena Senatni ods«k sprejel republikanski načrt Washlngton. D. C.. 18. feb — Kongres je odložil akcijo o kontroli cen in odmerjanju potrebščin. Izpolnila se jo napoved re publikanskega senatorje Tobey-a, da bo akcija odložena kot po sledica padanja cen na borzah. Očitno je, da korares ne bo storil nobenega kor«r* za orne* itev inflacije na tem zasedanju. Zanaša se na ekonomsko pravilo povpraševanja in zahtev, da bo to stabilizirale cene. Senatni bančni odsek se je izrekel le za podaljšanje veljavnosti zakona glede kontrole stanarine. Republikanski načrt, ki bo omogočil pomoč zapadni Evropi v vsoti $5,300,000,000 v prihodnjih petnajstih mesecih brez ogrožanja načrta glede znižanja dohodninskih davkov v tem letu, so Člani odseka za zunanje zadeve odobrili. Avtor načrta je senator Milliken, republikanec iz Colorada. Debata o Marshallovem načrtu, ki predvideva potrošnjo sedemnajst milijard dolarjev za ekonomsko okrevanje in rehabilitacijo šestnajstih držav v zapadni Evropi, se bo pričela 1. marca. Bela hiša je naznanila, da bo predsednik Truman pozval kongres, naj dovoli potrošnjo $570.000,000 za pomoč Kitajski. Sovjetski uniji proti Ameriki ali i mtran globalni kordoti okrog Ameriki proti Sovjetski uniji. I rdeče Evrope in rdeče Azije. Ameriška driavljanka obsojena na Ogrskem Budimpešta, Ogrska, 18 feb.— Elizabeta Pallof, ameriška državljanka in bivša tajnica čas-nlške agenture Associated Press v Budimpešti, je bila obsojena na šest mesecev zapora. Spoznana Je bila za krivo, kei^nl informirala oblasti o zaroti proti ogrski državi. Charles Peyer, bivši vodja ogrske socialistične stranke, je bil v odsotnosti obsojen na osem let zapora. Zborovanje skupščine bo v Parizu Lak e Success. N, Y., 18. feb,— Zborovanje generalne skupščine Združenih narodov v tem letu k» v P«rru Zadevno naznani-o «e obiavil Trygve Lie, f*ene -a I nI tajnik Združenih narodov Priseljenci prihajajo o Kanado Zaščita mest pred atomskimi bombami General priporoča formiranje odborov New York. 18. feb.—Kako naj se ameriška mesta pripravijo za zaščito in bbrambo pred atomskim bombardiranjem, je pojasnil general Harold R. Buli, na čelnik odbora armade za civilno obrambo, v svojem govoru na konferenci županov ameriških mest v New Yorku. Poudaril je, da ne verjame v neizbežnost izbruha nove vojne, toda kljub temu morajo biti ameriška mesta pripravljena na vse. General je priporočal formiranje mestnih, državnih in federalnih civilnih obrambnih odborov. Sugeriral je med drugim, naj vsak župan imenuje direktorja civilne obrambe. Krajevni department! za javna dela naj se bi izvežbali za odstranjenje podrtin, reševalna dela in popravljanje Javnih naprav ter komunikacijskih zvez. Policijske in gasilske enote naj se povečajo. Organiziranje zdravniških e-not za oskrbo ranjencev. Mestne blaginjske enote naj «e pripravijo za izvrševanje na log, evakuacijo prebivalcev in nasičevanje brezdomcev. Odprti prostori in parki naj se opremijo t potrebnimi zaščitnimi napravami in ustanovi varnostni center, ki naj bi Izvajal kontrolo v vseh okolnostih. Buli je naglasil, da je treba iti takoj na delo in organizirati vseh velikih mestih in industrijskih središčih odbore za zaščito prebivalcev. Kongresni odsek priporoča sklenitev pakta z Nemci Ustanovitev nove oblasti za vodstvo ameriike okupacijske politike v Nemčiji. Dogovor z Veliko Britanijo kritiziran Waahlngton. D. C.. 18. feb — Začelo se je gibanje, da kongres dobi odločilno besedo v vodstvu okupacijske politike v zapadni Nemčiji, kakor tudi kontrolo nad ekonomijo v ameriški in britski coni. Kongresni odsek za zunanjo pomoč je celo priporočal sklenitev pakta z Nemci v provincah, ki naj bi bil pi vi korak k formiranju ustavne vlade. Taka nemška vlada bi lahko sklenila mirovno pogodbo z Ameriko, ako ne dejanskega separatnega miru. To so v bistvu sugestije odseka, čigar načelnik Je kongresnik Herter. Ena Je "omehčanje" programa denaci-fikaclje, druga pa začasno suspendiranje izpraznevanja in premeščanja nemških tovarn. Herter Je dejal, ako ne bodo priporočila odaeka uveljavljena s sprejetjem načrta v kongresu, se bo našla druga pot, Kongres Češki komunisti pretr• gali zvezo s socialisti Praga, Čehoslovakija, 18. feb. —Komunisti so pretrgali zvezo s socialnimi demokrati, svojimi dosedanjimi zavezniki. List tyu-de Pravo, glasilo komunistične stranke, pravi, da so socialni d* ga ministra" Ernesta Bevina, da mokrati skovali tajno zaroto z deli z bivšim premlerjem Win- Laborit naslovil poziv delavcem Izrečejo naj se proti vojni London.—(ALN)—Konnt Zlili-acus, laborit ln član parlamen ta, je pozval britske detaveke delavce, "naj podajo Jasno in od-ločno izjavo, da se ne bodo borili na strani ameriškega kapitalizma in imperializma proti delavcem v Evropi in Sovjetski uniji, če bo izbruhnila nova vojna." Zilliacus je obdolžil zunanje- narodnimi socialisti glede skupne kampanje proti kom'unlstom v vladi pred volitvami, ki se bo do vršile pomladi. Ameriška častnika aretirana v Koreji Seoul, Koreja, 18. feb,—Ameriška armada poroča, da sta bila dva ameriška častnika aretirana v Pyongyangu v severni Koreji, ki je pod rusko okupacijo, Častnika sta majorja Daniel G. Co-stello in Richard C. Biggs. Aretirala ju je korejska policija. Držala ju je le nekaj ur, nakar sta bila izpuščena. stonom Churchillom obsedenje in fanatizem proti komunizmu. Nedavno izrečene britske grož nje proti Rusiji Je označil za blaznost, "Položaj v vzhodni Evropi danes," Je dejal, "se lahko ugodno primerja peklu korupcije, nasilju, terorju, podli revščini in obupu kot kontrast nesramne mu profitarstvu, v katerega sta Velika Britanija In Amerika pahnili nesrečno grško ljudstvo." Will Lawther, predsednik rudarske unije, je že Izjavil, da člani njegove unije,ne bodo pod plrali vojne proti Sovjetski u-niji. ima oblast določahja vsot denarja za kritje okupacijskih stroškov. "Kongresu se ne sme predložiti v odobritev že sklenjenih dogovorov brez posvetovanj," Je tekel Herter. On je predlagal med drugim: Podvzetje korakov, da bo Amerika dobila večjo besedo v administraciji in smernicah v vseh okupacijskih conah v zapadni Nemčiji v sorazmerju s broški, ki jih mora plačevati. Zavezniški kontrolni svet v Berlinu naj zajamči svobodo gibanja vsem Nemcem. Državni department naj sklene dogovor a Francijo glede ekonomske spojitve francoske In ameriške okupacijske cone. Dolžnosti in odgovornosti, ki no sedaj v območju ameriške vojaške vlade, naj prevzame generalni direktor. Imenoval naj bi ga predsednik in senat potrdil. Ustanovitev posebnega iveta za administracijo zapadn« Nemčije. Svet naj bi tvorili rtpre-zentanti Amerike, Velike Britanije in Francije. Uprava nemških Induitrij naj se poveri lastnikom pod določenimi pogoji in restrikcijaml v soglasju s okupacijsko politiko. Amerika nai podvzame korake v prilog nemškim vojnim ujtt-nlkom v Rusiji, Veliki Britaniji ln Franciji ter raaaeljenosm v taboriščih. Kongresni odsek je kritiziral sklenitev dogovora z Veliko Britanijo, ki Je naložil Ameriki vtč-JI del bremena kritja stroškov basičevanja Nemcev v britski okupacijski coni, formiranje ekonomske komisije v ruski okupacijski coni Berlin, 18, feb.—Nemci v ruski okupacijski coni so bili in stiuirani, naj formirajo eko nomsko komisijo za vzhodno Nemčijo. Navodila so v odredbi, katero je izdal maršal Vasi-ij D. Sokolovski, ruski vojaftki governer v vzhodni Nemčiji. Besednik maršala Je dejal, da formiranje ekonomske komisije ne pomeni ustanovitve nemtk* vlade v ruski okupacijski coni. Sokolovski le podelil komisiji oblast do Izdajanja ukrepov in navodil, ki bodo obvezne za vse nemške organizacije v sovjetski . kupacjak, ror,| Kornlhiju ho H§ymmJ fo mQrda koordinirala tudi vse aktivnosti, . . , v soglasju r odredbami ruske\P°**al «« Vlade vo*aik<* vla§triY uTad j.. b.| Informiran da »..k, dve 'ww1ni»če nika, trije »e postal ¿lan K< human»»ve vlade, pt e/entantl federacMe nemških • ^ skuša pomiriti desničarje strokovnih ubij, dva reprezen Reynaud Je znan kot neodvisni priseljenci iz Anglije. Nemčiji, ki Je pod ameriško, deeničer ln reprezentant vele bizritse Možnost je. da bo dobil pozicijo v vladi tudi I.e<»n Blum, socialist in bivši pre mler, je Kam«°vnlkih je do- ni Evropi, kjer odbijsjo ljudstvs od Amerike in sejejo seme ^ »t* «»«vnega plina. vraštva, toda največjs gsrjevs oves je postala nova Jugoslavija. Uane* Je zfč«»° deževati, nato Pri vsem tem ims velike zasluge bivši velesrbski poslanik Kon- n®»*0?11 mr®* ™ ceste so stantin Fotič, kateremu so bils in kolikor nsm jo znsno so mu še uT 1 MJ5 ' šce kot svtomobiliste. Vse bpl- Vzroki, ds je novs Jugoslsvijs postals nsjvečje gsrjevs ovca v ni4nic® obložene * bolniki, ki Washlngtonu in Wsll Streetu, so v tem, ker je napravila konec 80 f* P°nesref*" n« cesti. Pro-izkoriščanju tujemu kapitalu, se naslonila na Rusijo in pričela ret "« «'avnih cestah je ustsv graditi novo socislistično državo. Ce bi, ne bila storila teh grehov, Ijen' ta seat"di. nob*no 0 marveč pustila odprta vrsta tujemu izkoriščanju njenih naravnih Ine dvt«n® bedaJ P* J® Pric®l<> zakladov in delovnega ljudstva ter se spremenile v buri važno "demokratično" državo, v kateri bi demokfsclja veljala le za vladajoče kroge in njih valpote ter glasnike Vatikana z vsemi privilegiji in bogastvom, tedaj bi bilo vse "okej". V tem primeru bi v Ameriki Jugoslsviji še danes peli slsvospeve. Ker pa je po osvoboditvi, odnosno že prej, krenila na novo pot in ustvsrils, kar tam imenujejo "novo demokracijo", pričela graditi socialistične teme- znežltl in ceste so toliko bolj nevarne. Tudi vlaki prihajajo z večurno zamudo. Vremenski preroki napovedujejo, da bo toplomer kazal ničlo ali pa še pod ničlq do nedelje. Marion G rum, članici št. 1 Ije novi "državi, pa je v očeh zajiadne imperialistične reakcije in I SN^J' .pa Jhttrogo okre-lažidemokratov postala naivecis aarieva ovca. lva"Ja» ,da b° »w>ko to poletje prišla k nam na počitnice in se In zgodilo se je, da so se v državnem departmentu vrgli z vsemi sredstvi proti tej garjevi ovci. Na eni strani so ji začeli metati pod noge asortirana polena: gospodarska, politična in diplomatska, na drugi strani proti njej zgradili železni zastor ter dvignili eno najbolj umazanih kampanj obrekovanja in laži, kar jih je bilo Še kdaj naperjenih proti kaki državi. Edina možna Izjema je So vjetska Rusija. S to kampanjo, ki traja neprenehoma že čez dve leti, so zastrupili pretežno večino ameriškega ljudstvs. vsaj za nekaj dni otresla čika-ikegti prahu. Ciril Medved. Pojdimo na delo za tretjo stranko! teri potrebujejo domove, za ka-lete »o so bejevali; za socialno zavarovanje kmetskih delavcev in hišnih služkinj in slug; za pokojnino ttsrlh delavcev, kateri sedaj dobivajo povprečno samo $24.83 na mesec; za 69'/< ljudi, kateri potrebujejo finančno podporo proti bolezni in za zdravila; za deset milijonov ameriških delavcev, kateri so plačani manj kot 05c na uro; za 15 milijonov Američanov v desetih državah, kateri še nimajo električnega toka v svojih domovih; za 6 milijonov ameriških otrpk, kateri ne pohajajo v šole radi j^omanj-kanja šol in radi premajhnih u-čiteljskih plač. To so fakti, ka tere bi rada reakcija zatajila in prikrila. Če bi Šli na delo vsi ameriški napredni ljudje in se pridružili tej kampanji, je mogoče, da iz volimo kandidate tretje stranke. Čas je tudi za nas, ameriške V takih "stanovanjih" morajo živeti veterani ssdnje volno. Se- Slovence, da ustanovimo nekak-! vedo pokszs-tudi spoznali vso Isžnivost smeriške propsgsnde. Slednje je naj- M*1 1,1 ^ am®rlško ljudstvo na brte «lavni vznik zs neizdajsnje ptitnih listov. Držsvni depart^ I strani wallstreetske reakcije, ali rnent sicer navaja svoje "razloge", ki pa so povsem iz trte izvltliP® *a ^"dldato, ki delujejo zs — ds smertškth državljanov "ne tnore ščititi" v Jugoslsviji, ds mir ,n dobrobU vsega člove "ni trsnsportscije" in ne hotelov, kakor tudi "strsh", ds bi tsm 4tva stradali! Pravijo, da v sili hudič tudi muhe žre. V tem primeru Po m°Jem ™«mju ^ reakcija muhe žre tudi "naš" državni department. ,,b*h »i*1*^ strank v resnici boji a tretje stranke, kajti v volilni Veseli smo torej bili, ko smo izvedeli, da «e je Ludviku Medve- h^P®")* bodh prišle take stvari iku iz Clevelanda končno je posrečilo, da je dobil potni list za na dan' fcat®r® bi reskeljs rsds Jugoslavijo. Sicer ne vemo, da li to pomeni konec te stupldnel*akr,,a Na Prlm®r« *®kaj kon-p« litike. ali pa da je državni department v tem primeru le napra vil Izjemo, ker je Ludvik v svoji »veti jezi p.aal v Washington, ako ne dob. potnega lista, aploli ne ma.a biti več ameriški državljan. šno edinstveno fronto ali strsn ko, v kateri bi vzajemno sodelovali vsi naprednjaki, ne ozirajoč se ns politično prepričanje posameznika. Srednje poti danes ni! Danes je vprašanje, ali si nazadnjak ali naprednjak. Edino po tej poti lahko vzvalovimo širšo maso in jo pridobimo v na še napredne vrste. Potem bi tudi laže {»odpirali naše hirajoče napredno ameriško časopisje namreč če bi imeli tako organi zacijo. Oglasite se vsi, kateri ste za ustanovitev skupne fron te naprednih Slovencev v Ameriki. Omeniti pa moram, da morajo biti pripravljeni na napade od strani mogočne dolarske reakci , e, meščanskega časopisja in ra dia vsi tisti, kateri bodo podpl rail tretjo stranko. Toda kar naj kričijo — oni imajo dolarje mi pa glasove! Opozarjam slovenske delegate, kateri so bili izvoljeni za konvencijo tretje stranke, kate ra se bo vršila v Lansingu Mich., dne 21. februarja, začetek ob desetih dopoldne v West High School Auditorium, Chestnut at Lenawee st., da se snide mo točno ob sedmih zjutraj pri Slovenskem narodnem domu in Slovenskem delavskem domu, Martin Celinski. veteranskih kolib, ksterih Je tisočo po vseh večjih mestih. Otrok Jo steno preluknjal s žogo. Zs sspadno Evropo, sa grško, turško, kitajsko in korejsko reakcijo je milijarde dolarjev, prav teko ss militsrtsOm. sa gradnjo stanovanj po svesnl vladi pa aamo—S30 milijonov v prihodnjem fiskalnem lotu I *res ne potroši neksj milijsrd I dolarjev za potrebno smeriško jliudstvo, zs 6 milijonov smeri-Vkih družin, stsnujočih v slu» O Ludviku nsm Je znsno. ds je bil vedno lojalen državljan imel mlh' v kttterih J® nemogoče \Hno dobro besedo za Ameriko kot našo novo domovino, diui Je I vl*aJaW «drsvo mladino; dslje bil obenem tudi vedno dober Ju«oalovan. V tem ni nobenega konflikta, kajti oboje se lahko izpolnjuje. Človek Je lahko dober Američan m obenem dobet Jug.olovan ali karknli je že po narod noatt Toda kadar neka revanlna politika prtttra kakega dobrega človeka tako daleč, da mu državljanstvo postane zoprno, toda. taka |x)!.ttka nt «amo kratkovidna, marveč tudi do skratmisti «tu. iptdna in pnv»em škodljiva deželi Glas s farme Clsm Fslls. Wls. — Vidim, da bo potekla moja narčonina na Prosveto, zato pošiljam denar za ponovitev, kajti brez tega lista bi bili preveč dolgi dnevi. Če lista ne dobim ob pravem času, kar nečesa manjka v hiši. Zelo rada berem dopise, zlasti življenjepise. Tudi jaz pem že šla skozi marsikaj, čeravno živim v "obljubljeni" deželi. Samo v teku epe ga leta in pol smo imeli v družini Štiri operacije in en pogreb. Operacijam sta se morala pod vreči dva moja sina in jaz. En sin pa je podlegel za neznano boleznijo. Bilo mu je komaj o sem let. V tistih časih zdravniki niso mogli pronsjti Izvora njegove bolezni. Nekoč ga je opezovalo šest zdrsvnikov. Ime 11 smo gs najprvo v otroški bolnišnici, potem pa še v treh drugih, a bilo je vse zsman. Materi je težko pozabiti smrt svoje-gs otroka. Čitsteljl naj ne za merijo, ko pišem o teh stvsreh. tods Človek si ns ts način ublaži bolečino. Sedaj pa neksj besed o Pro-sveti. Ts list je nsjboljši, kar Jih imamo med SUrtencl v A-meriki. zato nsj ne bi bil nihče brez njegs. Prosveta Je ie mnogim odprla oči in gotovo bo še mnoge prebudila iz spanja. Delavci moramo podpirati svoj de lavski list! sko. V pismu omenja, da je blizu nekega slovenskega kraja in da ima veliko zabave, ker zna slovenski jezik. Pravi, da se mu vidijo tam Slovenci boljši ljudje kot pa tukaj, da radi prepevajo In popivajo ter vzklikajo: "Mi hočemo Tita! Mi hočemo Tita!" V dopisih čitamo, da je po vsej Ameriki huda zima, v Califor-nijl pa suša, ki bo prizadela o-ranžne nasade, kar pomeni, da bodo pomaranče drage. Mali farmarji tudi v teh časih nič kaj ne napredujejo. Za ducat Jajec dobim 35c, za krmo za kokoši pa plačam $5.25. Imam 125 kokoši in če bi jim dala toliko jesti, kot bi lahko snedle, pa bi pojedle za omenjpno vsoto v treh dneh, dočim znesejo samo tri ducate jajec na dan. Sedaj pa računajte in boste videli, kako se dela denar s kokošjerejo. Kokoši ne morem prodati, ker jih nihče ne mara. Ker je pi-ča tako draga, jih bom morala poklati in meso konzervirati. Naj še omenim, da hranim avstrijski bankovec za deset kron. Ta bankovec imam že od tedaj, ko sem prišla v Ameriko. 2e večkrat sem nameravala pisati Matiji Pogorelcu in ga vprašati, če bi se splačalo, da bi ga poslala v Slovenski muzej. Želim, da bi mi Matija pisal in povedal svoje mnenje. Če ne bom bankovca oddala sedaj, ga bodo po moji smrti gotovo v peč vrgli. Zaključujem in pozdravljam vse čitatelje Prosvete, listu pa želim veliko uspeha. Rosa Psullch- terim nisem vrnila kart. Zahva ljujem se tudi tistim nepozna nim petelinčkom. Sem se res od srca nasmejala, kar zdravju ne škoduje. Mogoče jim vrnem v tem letu, če prej ne zlezem krtovo deželo. Sedaj pa nekaj o lovcih, je lenih, srnjakih in fazanih. Ohi;i ski in pennsylvanski lovci pišejo o izvrstni pečenki in da pade toliko srnjakov kot je lovcev Tako je.prav. Tudi jaz sem bila deležna jelenove in srnjakove pečenke iz Colorada, fazanove pa iz South Dakote. Pa naj kdo ne misli, da sem šla sama v co-loradske hribe nad te živalice Ne. Naj pojasnim, kako in ka; Moj starejši sin je lastnik tu kajšnje hladilnice za meso in vse to drži na hladnem. Prija telji pa so mu dali meso od ome njenih živalic in tako sem bila tudi jaz deležna srnjakove in jelenove pečenke, pred kratkim pa fazanove. Resnica je, da se živemu člo-nič drugega kot jama. A kaj ho A^eku vse prepeti, mrtvemu pa čemo, to je pač zakon narave! Frsnces Slnkovic. Glas iz Arme Arma. Kana. — Ker smo v prestopnem letu, ima nežni spol prvenstvo, posebno Še vdovice, ci smo za devet deklet, čeprav Jo že šinilo pol stoletja mimo nas. Precej časa je že minilo in »teklo mnogo vode v morje, odkar sem se zadnjič oglasila v rosveti. Upoštevam namreč izrek, da kdor molči, vsem odgovori. Toda človek čita v ča-sopialh In sliši po radiu take stvari, da presegajo že vse meje. Ena takih godelj so tožbe pro I ti Enskoprsvnosti, Prosvctl in rcletsrcu. katere hoče uničiti klerikalna reakcija. Dišijo jim delavski dolarji, prisluženi s kr-vsvlml žulji. Upsmo, ds se Jim ne bo to posrečilo. Nsj si ks. lepo zavihajo roksve in primejo Uspeh priredbe podružnice 2 SANSa in zahvala C h I c » g o, 111. — Premajhno dvorano ste najeli, prenizko vstopnino ste računali za tak program, kako je bilo lepo in zanimivo, kar naprej bi še sedeli, gledali in poslušali — takih in podobnih priznanj je bi lo vsekrižem.. Uspeh je bil nadvse nepričakovan, posebno moralnem oziru, pa tudi v gmot nem, kljub temu da smo v času silne draginje in da nismo imeli nobene kolekte. Da bomo vsi vedeli o čem go vorimo: V nedeljo, 1. februarja, smo imeli predvajanje premičnih slik iz naše stare domovine, po programu pa "malo domače zabave" (saj tako smo predvidevali in oglašali), pa se je razvila v pravo "veselico". Oglašali smo. da bo pričetek točno ob 3. uri, in res, ob tem času je bila dvorana polna do zadnjega kotička In še več. Program je bil malo nad dve uri in kljub temu, da se je film parkrat pretrgal in bil neljub odmor za nekaj sekund, Je bilo v dvorsni vseskozi lepo in tiho, mimo in vzorno, ds smo se zs hip kar čudili. To nam je ponovno v dokaz, kako človek čuti ob pogledu na kem času, v dobrih desetih minutah je veliko povedal; v svojem apelu je naredil prvovrsten vtis na udeležence, nato pa je govoril in pojasnil še v angleščini za kar so se mu udeleženci mlajše generacije, katerih je bilo tudi precej navzočih, po pro gramu še posebej zahvalili. Thank you, Fred, ker si nam po magal do uspeha! > Ravno tako iskrena zahvala bratu Michaelu Vrhovnikj, ki nam je "vrtil" filme. Vemo, da je s tem veliko dela in tjruda. Za tvojo kooperacijo, hvala, Mike! Da bi se mogli zahvaliti vsakemu posebej, je nemogoče. Iz južno - zapadne strani mesta "Lawndalcani", so bili na priredbi v zelo lepem številu, kot predsednik SNPJ in blag. SAN-Sa V. Cainkar, urednik Prosvete Garden, SANSov podpredsednik Krapenc, pomožni tajnik Smith in mnogo drugih prijate ljev. Seveda so cenjene soproge tu vštete. Da bi bili tu vsi imenovani, vas je bilo preveč — ne na priredbi, ampak da bi vas naštel na tem mestu. vmun, S koristno delo y človeški drui-1 svojo rojstno domovino - čc M-W !1 — i i i bl' nam®»l° ds lenuhsrijo in si .tudi ssmo ns sliki — in kai mo Nekoč sem že omenila, da je domilhain e tn he- ako Her.ry Wallace prt prihodnjih volitvah dobi toliko mil^ lahek račun. | v»em udeležencem nsjiskrenej Leto 1947 je zlezlo v zaton in,4® «ahvala za vzoren mir med nastopilo je novo. S tem smo le progrsmom! za eno leto starejši, pa nič zato.! Zdsj pa rahvale se drugim - naj bo rečeno poaamezn.kom—, saj Je mladih preveč in se mo ramo umikati drug drugemu. Za božič in Hovo leto aem prejela petrej kartic in voičil. za kar izrekam najlepAo hvalo vsem mojim sorodnikom in prtjste Ijem. posebno pa še tistim, ka- Naj še omenim, da sta prišla iz Kenoshe, Wis., samo zato, da vidita slike, moj brat Frank in njegova žena Mary. Največjo pozornost pa je naredil rojak Joe Potočnik iz Owena, Wis., priblinžo 300 milj od tukaj. Prišel je od postaje takoj v dvorano, že dopoldan, star 73 let. V to deželo je prišel leta 1902, delal v rudnikih v raznih državah, sedaj pa ima farmo. V SNPJ je pristopil 1. 1904. Je naročnik Prosvete in preje čital Glasilo SNPJ od začetka. "Zdaj sem bral v Prosveti, da boste kazali slike iz kraja, kjer sem bil rojen; namenil sem se, da jih moram videti—zdaj sem pa tukaj!" Seveda smo se pogovorili malo obširneje. Po prögramu, človek, brat, prijatelj, ginjen, me vpraša, da bi rad govoril par besedi s SANSovim predsednikom. Br. Vider je bil samo par korakov od naju. Kaj vse sta govorila, ne vem, sem bil zaposlen, videl pa sem njegove mokre oči in v roki dvajsetak, katerega je dal br. Vidru s pripombo: "Bom še poslal." Kake pol ure ali morda uro potem se je poslovil. "Zdaj grem pa domov; zelo bi mi bilo žal, če ne bi prišel." Tudi vam, rojak Potočnik, najiskrenejša hvala! . Se nekaj, kar je nedvomno ^omagalo k dobri udeležbi. Br. M. Medvešek se je v svojem dopisu spomnil tudi na nas, ko je zapisal: "Društveniki iz severne četrti mesta vedno posečajo naše priredbe, zato je več kot prav, da jim vrnemo poset." Thanks, Milan! Na priredbi je bilo tudi nekaj članov pevskega zbora Prešerna; s pomočjo drugih navzočih dobrih pevcev so pri bari nam zapeli, in sicer prav lepo, harmonično več naših slovenskih pesmi, tako da je bilo luštno, zabavno in veselo vse skozi. Navodilo, priporočilo, prošnjo, ukaz, ali kar že hočete, da na^ pišem nekaj podobnega, so mi dali člani in članice naše podružnice, zato je to v imenu nas vseh. Kot tajnik pa ne morem prezreti pridnih delavcev, ker brez teh bi tudi ne mogel biti uspeh. Na primer naš predsednik Pete Solar in Philip Sober sta pri vhodu vestno prodsjala n pobirala vstopnice. Ludwig Katz je prodajal "denar" za pijačo, potico in drugo. In kako so bile zaposlene kuharice in bartenderji od začetka do konca! V kuhinji so marljivo de lale sestre J. Sober. R. Sajovic in M. Arnež. za baro Joe Arnež. A. Andres, Fr. Teropšič in tudi r Morsi je pomsgsl. Tudi drugi so pomsgsli, ker ps sem bil tudi sam malo zaposlen, nisem vsegs opazi I in mords nisem enegs sli drugega omenil. Torej oprostite! ____ . P*ot ž® omenjeno, uspeh je bil v prvi vrsti glsvnemu predsed- ,CP v»«trsnsko Tudi v bodoče niku SANSa. Brata F. Vidra, **»mo «kušsli po svojih smo naprosili, da bi se udeležil naše priredbe in spregovoril par beaed" pred kazanjem slik. Odzval se Je radevolje. V krat delovsti močeh v prid nas. delsvstvs. in stali v boju proti reakciji! Za podružnico 2 SANSa. John T ur k. tajnik. ČETRTEK, 19. FEBRUARJA 1948 PROS V ET A kampanja progresivnih slovenk sijajno uspela » CUveUnd. Naslednje poročilo je izčrpek uspehov tekom naše kampanje za ustanovitev novih krožkov in za pridobivanje novih članic, ki se je pričela 1. avgusta '47 in zaključila 31. decembra 1947. Uspeh petmesečne kampanje "naših žena" je bil nadvse zadovoljiv in smo lahko sigurne, da je prodrlo med vsemi našimi ženami širom dežele spoznanje, kako važno je spadati k organizaciji kot je naša. Naše članstvo sa je pomnožilo sa 415 članic in 6 novih kroškov. Tu sledi seznam novih krožkov: Krošek št. 8 se je organiziral 16. septembra 1947 v Milvvau-keeju, Wisconsin, in je imel ob zaključku leta 1947 devetlnšest-deset člsnlc. Krožek št. 9 je bil organiziran 17. septembra 1947 v Chicagu, Illinois, in je štel 120 članic ob zaključku leta 1947. Krošek št. 10 v Johnstovvnu, Pa., je bil organiziran 28. septembra 1947 in je štel trideaet članic ob zaključku leta 1947. Krošek št. 11 je bil organiziran v New Yorku dne 13. oktobra 1947 in je štel 19 članic ob zaključku leta 1947. Krošek št. 12 je bil organiziran v Sheboyganu, Wis., dne 16. novembra 1947 ter je imel Via ustanovni seji 23 članic. Za organiziranje krožka sta se zavzeli mrs. Frances Milostnik in mrs. Frances Skrube. Delali sta marljivo in uspešno, za kar smo jima zelo hvaležne. V odbor so si izvolile sledeče članice: Predsednica Frances Milostnik; podpredsednica Matilda Skrinar; tajnica in blagaj-ničarka M. Stih, 1524 Georgia ave.; zapisnikarica Josephine Ribich; nadzorni odbor: Frances Debevec, Anna Koren in Agnes Erste; prosvetni odbor: Frances Skrube, Mary Perme in Matilda Skrinar. Krožkove seje se vrše vsak drugi četrtek v mesecu v Fludernikovi dvorani. Koncem leta 1947 je štel njih krožek 25 članic. Krožek zasluži vse priznanje za dober začetek in me upamo, da se bodo naše žene v bližini krožkovega delokroga obrnile na eno izmed zgoraj omenjenih u-radnic ter postale naše članice, da bomo lahko skupno izvršile zasnovano delo za boljši svet. Krošek št. 13 pa je bil organiziran dne 19. novembra 1947 v West Alliquippi, Pa., ter takoj na ustanovni seji sprejel 25 članic. Organizatorice so bile mrs. Theresa Gerzel, Frances Zakraj-šek in mrs. A. Antončič, ki so izvedle vse delo s sodelovanjem ostalih članic. Na ustanovni seji je vladalo veliko navdušenje in opaziti je bilo, da so mlajše članice napeto poslušale, ko se je tolmačilo cilje in namene organizacije. Slišalo se je opazke kot:—"Tako organizacijo smo že dolgo potrebovale!"—"Prav vesela sem, da ste me povabile, naj pristdpim!"—Zopet druga je rekla: "Ta organizacija mi daje pravico, da sem kateregakoli verskega ali političnega prepričanja, ne da bi se me radi tega preziralo in prepričana sam. da je to res prava demokracija. Ve sela sem in zdi se mi, da je zame prednost, biti povabljena v tako organizacijo." Slišala sem še toliko sličnih izrazov, da mi je bilo toplo pri srcu in obšel me je občutek, da vršimo v resnici nekaj, kar ima veliko vrednost za vse naše ženstvo. ' Seja se je vršila v Slovenskem Domu na Erie ave. Sledeče članice so bile Izvoljene v krožkov odbor: Therese Gerzel, predsednice; Mary Gerglin, podpred sednica; Anna Rainics, tajnica; Mary Smrekar, blagajnlčarka: Mary Cujko, zsplsnlksrics; Elizabeth Raub, Justyn Simonich. Ed ns Jsnkovich, nadzorni od bor; Josephine Struble. preds Mildred Ysklich in Sophie Simonich. prosvetni odbor. Poro čevalke all puhlicljski odbor v slovenščini Theresa Gerzel ln v angleščini Justyn Simonich. Seje se bodo vršile vssk drugi četrtek v mesecu. Mesečnina 30c Koncem deccmbra 1947 je štel njih krošek 91 ¿lank in me*ecs| januarja t. I. pa je število že naraslo za nadaljnjih pet članic. Prijateljice, me cenimo vsše de lo in vse ksr moremo reci je: Le tako naprej! Na vse naše žene v imenovani okolici pa apeliramo. da se pridružite krožku št. 13. Izid naše lokalno članske kampanje (Kampanja se je pričela 1. avgusta in zaključila 31. deccmbra 1947.) Krožek št. 1 pudobil 46 novih članic—40 celoletnih članskih vplačil. Krožek št. 2 pridobil 26 novih" članic—10 celoletnih članskih vplačil. Krožek št. 3 pridobil 43 novih članic—41 celoletnih članskih vplačil. Krožek št. 7 pridobil 6 novih članic. Kampanjske nagrade, katere je določil glavni odbor dne 24. junija 1947 pred otvoritvijo kampanje, so sledeče: Vsak nanovo organiziran krožek tekom te dobe prejme $25.00. Za obstoječe krožke, ki prido« bijo 30 ali več novih članic in ki plačajo enoletno članarino naprej, je določena nagrada $50.00; za one, ki pridobe 25 ali več članic in plačajo enoletno članarino naprej, je določena nagrada $25.00 in za one, ki pridobe 8 članic ali več, ki plačajo eno letno članarino naprej, je nagrada $10.00. Torej v soglasju s temi od glavnega odbora določenimi nagradami prejme prvo nagrado v tej kampanji krošek št. 3 v Eu-clldu—torej vsoto $50.00! Naše iskrene čestitke! Le tako naprej z vašim dobrim delom! Drugo nagrado vsoto $25 prejme krošek št. 1. ki je vedno pridno na delu in ki je tudi pridobil po številu največ članic, toda po odborovih določbah štejejo le crlotno vplačane članarine. t- Tretja nagrada, vsota $10.00 pa gre krošku Št. 2. ki se je tudi dobro potrudil. Častno odlikovanje gre krožku št. 7. * Sedaj je pa na mestu, da omenimo nekatere izmed najbolj pridnih delavk v tej cleveland-ski kampanji. Pri krožku št. 1 so bile med najbolj pridnimi— Mary Vidrich, Theresa Gorjanc, Marion Bashel in Frances Wolf, druge so kajpada tudi pomagale, toda imenovane so pridobile po največ novih članic. Pri krožku št. 2 gre prvo priznanje Alice Mirtich in Josephine Petrich in pri krožku št. 3—Rose Kmc, Albina Vesel, Mary Dodich in Fiances Gorjanc. Vsem drugim članicam, ki ste pomagale do tako lepega uspeha gre topla zahvala. Dobro ste se odrezale! * Kako stoje novoorgsnlslrsnl krotki Z ozlrom na število članic pri naših novih krožkih pa stoje v sledečem redu: Ns prvem mostu stoji kr. št. 9, Chicago, 111., kjer so med najbolj delavnimi mrs. Vider, mrs. Zaitz, mrs. Medvesek, mrs. Be-niger, mrs. Alesh itd. Ns druocm mestu stoji kr. št. 8, Milwaukee, Wis., kjer je na delu Mary Musich z njenimi pomočnicami. Na tretjem mestu stoji kr, št. 18, West Aliquipps. Pa., kjer so v akciji Theresa Gerzel. Anto nia Antončič, Frances Zakraj-šek itd. Na četrtem mestu stoji krožek št. 10, Johnstown, Pa., z Msry Vidmar na čelu sgitacije. Na potem mostu stoji kr. št. 12, Sheboygan. Wis., s Frances Milostnik In Frances Skrube v prvih vrstah. Na šeetem moatu stoji kr. št. 11, New York, N. Y., kjer so orali ledino naši napredni možje, mr. Frank Padar, Joe Za- vertnik in mr. Mutz. • Veliko smo dolžne našim časopisom, kot so Prosveta, Pro-letarec in Enakopravnost, kate rim izrekamo našo hvaležnost u vso publiciteto. Kampanjski odbor čuti dolžnost zahvaliti si vsem, ki ste pomagale do tako uspešnega zaključka te kampanje. Izvršile ste veliko - delo! Naša edina želja je, da bi se prebudile naše žene v sleherni na selbini širom te vel'ke dežele organizirale krožke "Progresivnih Slovenk Amerike" in jih uspešno vodile. Vaše dosedanje prizadevanje ni bilo zaman in organizacija je ponosna na dosedanje uspehe. • ' I Klic na ostalo naselbine ln ns i vse našo šenstvol Primorske vesti rila angloameiiška oblast. zasul benu Iz goriških ječ Ob kongresu bivših političnih preganjancev Ljubljana.—Trst je ob kongre su političnih preganjancev^ ki se v italijanske je nadaljeval še v nedeljo lJ tebr., obrnil nase pozornost vseh i \lov1en,k> ... „ , ko uilt obsojeni pred ungloame političnih krogov, tudi^ preko | r|ikiml fc0(iiAči, kw so M nr. meja Tržaškem ozemlja. Kun- ustrairio borili proti kolonialne-jiesu so m iaoatvovale številne mu upravljanju primorskega Je bilo po razmejitvi priklju- Rsduhs s Pece. ganizirajo in imajo kot posledi-KT .. . ... . . -, . ca glas in vpliv pri vladnih kro Itii' if. ™ e aZh. Zukuj bi ne del... tudi m. Progresivnih Slovenk Ameri ke", se obračamo z vprašanjem '"* —kdaj stopite v nfcše vrste in na to, da se nas sliši in upo- pomagate vršiti naše delo? Po drugih deželah dajo ženske razumeti, da vedo, kaj se Me potrebujemo sleherno iz- okroR njihf 0b«nem pa de- med vas! I jansko posegajo v razmere. Ce še ni našega krožka v va-. Tüda me amerj|ke žene pa ši naselbini, ali ne mislite, da je 2nftmo bm ^Jevite kot tigrinje sedaj čas ustanoviti ga? Piši e ob kaki razprodaji svilenih no-mi za pojasnila in vam bom šla po,ne ^ ln navduie. radevo je na roke v vseh ozirih. nja 4 kj|rlni , j tüda samo v Poteklo je že nekaj casa od- id e mlike kWar ^ kar sem prejela pismo za infor- » nekaj| kar v resnki fcteje. macijeiz Pueblo, Colo in sicer|,,ut G do ur } nfl& m Jrtjlatojiuu, ki jih chuuikc llikurn« tu pti iu> uartrfiltiv itruih* rnrpoJOe/o l mkn Irin ¿HuUtirom mylii * V ii>o)r»i lielji»wju a m sprn»Idrl, Uo mn)v iltnvtln Chi» tu i/o- ta)rmu nultlvu f lltkur$lvu Konvrn-Irueifa itv0>huti*r«rf, da Heim bi drtam P Chiragu, k)*r prtlifc« moj* vnt» in mnoyo drugih, »u na)vrni)0 H Ts ttsksr* ie U oden od «S^OO Is+eš-bsnlh rokodelcev, ki dolsjo v chicsškl velikanski tiskarski Industriji. Grupa grafičnih srtlstov v lom okraju je nsl», popolnejšo mehsntčno dovršena In šlro ko rasprešens v Zedinjonih dršsvsh. l'j Vso od poštno nsročtlnlk katalogov J do tehničnih knjig se tsvršuje v 9.100 tlsksrnsk v lom okrošju. In dsnos. da so uatroše potrebam te Industrije tukaj, so Chicago in sevornl Illinois ti rssširjs ns vseh poljih tiskarsko cijslne obrti. Poštni sonski sakon drugegs rasreda [odpošiljanja sprejel v letu 1919 v Chi- cagu In ss severni Illinois le mlčnelšl In sfrsioglčno urejen SS nje nsrodnth publikacij. V okrošju 100 milj le več kot treljlns narodnih št Iste I lev In kupcev, ler 39 odalotkov vsega naroda manlfakiurnih drušb. Magsstnl in kslslogl, kakor tudi isdolkl tovarnar--- lev fega okraja, le bilo hliro doasšnnih ji In oh Cssu vslod r.onadkriljieo odpošl Moška, v otad ju Peca. Slovenija. NOVA OPEKARNA —«sa os J večjih v dršsvi, sáfela obratovali. Zaceli so Jo graditi i spomladi v ftalju, ob železnici | Vinko vet í>u botica Določen je bil kredit IS500 ÓQ0 din Zmof- Ijlvost opekarne bo znašale A milijonov opeke na leto. Tu ao nahajajo Irl nsjva* jo komeretjalne tiskarake sgrsdbe vsega svels. kol ludl ««odnosll Chlcsga In ns stotine manjših tiskarskih specijslt- M''* IHInclss. tot. I *lmr na rat/HtlaffO. Titi ñ «ar •/ * mtim tf séfiimmtmii m «Ar tilmntM *(.**/>».«/**/ ,K»t*>uti, «*,./< U-4* W hU>féni HUm* rtssirosiAi ihposmatiom eirasfMiwr mrwmmat is» uas am, cam nawn mmm i a i r COMMONWEALTH EDISON CO MP AN r iMLMMMMMMMMMMMJÚm ¿23ZMJČ y 'fjmmisrmm PRED SONČNIM VZHODOM NOVELE ANTON INGOLIČ mwwmwttiwwm (Nadaljevanje) "Ljudje," je slednjič spregovoril starec počasi in ostro, "ali vam ni znano, da ne smem prodati niti praška? Težke so kazni in visoke so globe. Za kilo moke lahko izgubim glavo." "Čiča, nihče te ne bo ovadil," se je oglasilo od več strani. Starec se je vzravnal. Kljub svoji nizki in že zgrbljeni postavi je bil videti na kamnu visok. Okoli usten mu je zaigral hudoben nasmeh. "Toda povejte, ljudje," je vzkliknil, "ali boste mogli jesti kruh iz moje moke? Več ko dvajset let ste Ki pekli kruh samo iz fine, pre-sejane moke, jaz sem ve« ta čaa mlej skoraj samo za svinje." "Dovolj, čiča Vaška," jp pretrgal mehek ženski glas njegove besede, "lačni smo, daj nam moke!" Besede so bile izgovorjene toplo in iz srca. Starec se je ozrl po govornici. Bila je ona mlada žena, ki je prosila za ujetega moža. Visoka je bila in v njenih očeh je bilo nekaj, da starec ni mogel vzdržati njenega pogleda. Hotel je nadaljevati, kakor je začel, vendar ni mogel. Brez besede je zapustil mlin. Nekaj minut pozneje se je vrnil s polno vrečo. Zgrnili so se okoli njega. Vsakemu je dal po štiri kile. Visoki, mladi ženi najprej. Toda za kilogram je zahteval pet dinarjev več, kakor je bila cena v vaseh. Odslej so prihajali od ranega jutra pozno v noč. Toda starec je vselej šele po dolgem moledovanju odšel v kočo in se vrnil z vrečo pše-nične ali koruzne moke, kakor ga je pač bila volja. A preden je odvezal vrečo, je zbranim prosilcem vselej povedal nekaj gorkih. Bilo je videti, kakor da je užival nad človeško bedo. Starec je polagoma oživljal, jica* wj se mu začela polniti, z njih je izginjala bolehna bledica. Kmetje, ki jim je kljub vsem odredbam zmlel, kolikor so pripeljali, so mu prinašali sira, mesa, vina in žganja. Nekega dne si je osivelo zanemarjeno brado pristrigel in se bolje oblekel. Kakor nameščen. Premalo ima prostora /u sekati. Petdeset metrov naprej in !>ol| na desno ga prestavite. tam bo na svojem me htil." Mine so pričele padati že v bližini položaja. "Veš kaj, tovariš komandir," se oglasi četni komihur, "jaz grem na položaj drugega v«Kia. Tuin je precej novine in potrebno se bo z njimi i a/i;o\ ai jati. če bo pa po tiebno, me |x>kliči. Uom tam ob ttotem ovinku, kjer tuko padajo mine in quínate. Ce bi pa alu-< a j no iz l>a tal Jona prišlo kakšno % poroči lo, bo treba t njim seznaniti bone ¿e na položaiu. Ni tieba iskati na konec borbe ln mine in granate Komandir, mlad, rdečeličen, ki se je Vedno smejal, se je /a- '' skrbljeno oziral ter z daljnofle-dom opatov a I sosednji griček, I x brž je s pomočjo operativnega 1 oficirja ia/mettil svojo r-eto "Poglej, koliko je ura," mu je " dejal komisar čete Jovo, kt je ** '** venomer kadil malo pipico "l'ra{ "1L je komaj deect in do \eeeia mo > hi&o Jovo )e odšel skl)u- med ni/kun grmovjem. Je-ko sonce se je toplo upirelo eben pnd grebenom ao v i vrsti stale bogato obložene k«' Tam v daljavi se je ali-rum topov. Na desni strani neka) kadilo