-----     330    -----
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 202. Ravno v tem kraji (glej 201. vprašanje) misli nekdo napraviti majhen ribnjak, poleg njega pa stan za gosi in race. Ni li lega prenizka za te živali? (L. V. v N.)
Odgovor: Lega, bodisi nad morjem, ali nad kakim drugim krajem, menda vendar ne vpliva na uspevanje rac in gosi. Ako dotičnik naredi ribnjak, naredi ga gotovo zarad ribje reje, in če postavi poleg njega stan za gosi in race, pa stori tako, kakor če bi postavil kozla za vrtnarja.
Vprašanje 203.  V moji šolski drevesnici sem letos
imel toliko  listnih  uši, da  drevje  celo leto kar nič ni
raslo. Ako se bodo dalje tako godilo, bode ves moj trud
zamanj in ne bode mi mogoče vzgojiti nobenega drevesa.
' Ali je kaj pomoči in kaj naj naredim? (G. L, v Pr.)
Odgovor: Proti listnim ušem rabi se mnogo sredstev. Prav  dobra  je  močna   tobačna  voda,   ki  jo je  nesti v drevesnico  in   potem   vanjo   vršičke drevesne pomakati. Listne  uši   se   nahaiajo  namreč le po   neolesenelih  poganjkih   (vršičkih). Vsaka   uš mora biti s  tobačno vodo pomočena, drugači ne  pogine.   Razen tega  je še mnogo drugih kemijskih sredstev, ki imajo pa to veliko napako, da le tedaj ugonobijo mrčes, ako to dovolj močna, če so pa močna, škodljivijo zopet rastlini. Tudi v naši drevesnici v Ljubljani   imamo   listne   uši,  kar   ni   čuda,   kajti   vsi rjasadi   sadnega   drevja   v   Ljubljani   in   okoli Ljubljane kar   mrgole od listnih in krvnih uši.   V naši drevesnici, katera ima sedaj   nad 60000  mladih   dreves, ni nobeno drugo   sredstvo   pomagalo,   kakor   tobakova   voda in da smo vse   uši z roko   poraečkali — na   videz delo, ki se ne da zvršiti. pasevendir da. Precej pomladi je gledati po ušeh ter jih pridno mečkati, potem se pa ne zaplode tako   močno, da  ne bi   jih bilo   moči   zatreti.   Paziti je pa na uši od pomladi do jeseni. Uši, če tudi samo eno, zapaziti je na drevju takoj. Gledati je namreč na zavito listje in na mravlje. Ako je kak list na vršičku le malo zavit, ta je uže sumen. Pogledati je precej pod list. Na drevju,   po   katerem   lazijo   mravlje,   gotovo   so uši. Če greste   torej   vsak   teden   po   dvakrat   ali   trikrat mimo vseh dreves in, kjer kako uš zapazite, precej jo umorite, opravili bodete to delo z majhno zamudo dobro, pri tem se pa obvarovali   velike   škode.   Majhni,   rdeči   in črno-pikčasti hrošči, ki jih imenujemo   polonice ali pikopolo-nice, so kaj Koristni, ker   preganjajo in   jedo listne uši.
-----    331     ------