485ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
ZAPISI
Milica Kacin Wohinz
O slovensko-italijanski zgodovinsko-kulturni komisiji
in njenem poro~ilu: Slovensko-italijanski odnosi 1880–1956
Poro~ilo, ki je iz{lo oktobra 2001 v zalo‘bi Nova revija, je bilo do junija 2005 objavljeno
{tiriindvajsetkrat: dvakrat v slovenskem, italijanskem in angle{kem jeziku – izdajatelj te pol-
uradne objave (tudi na internetu) z uvodom ministra za zunanje zadeve Dimitrija Rupla
»Poro~ilo za prihodnost« in spremnimi dokumenti, je In{titut za novej{o zgodovino; enajst-
krat je poro~ilo iz{lo v slovenskem jeziku (trikrat posamezna poglavja) devetkrat v italijan-
skem jeziku (enkrat posamezna poglavja) in {tirikrat dvojezi~no. Podpisana sem ga ve~krat
predstavljala v obeh dr‘avah ter na avdiovizualnih medijih. Predstavljali so ga tudi drugi
~lani komisije: Nevenka Troha, Branko Maru{i~, sopredsednik Giorgio Conetti, Roaul Pupo
in Fulvio Salimbeni. Povabljeni ocenjevalci poro~ila pa so bili: Jo‘e Pirjevec, Marta Vergi-
nella, Giannantonio Paladini, Renato Tubaro, Renate Lunzer, Corrado Belci, Luciano De
Cillia, Giovanni Miccoli. Nekatere predstavitve in ocene so objavljene v periodi~nem tisku,
na hrva{ki strani v reviji Rijeka,1 vendar poro~ilo v hrva{kem jeziku ni iz{lo.
Ob izro~itvi Poro~ila ministroma za zunanje zadeve Republike Slovenije in Republike
Italije sva sopredsednika komisije v spremnem pismu zapisala:
»Gospod minister, z izmenjavo not sta ministra za zunanje zadeve Slovenije in Italije
oktobra 1993 dolo~ila ustanovitev me{ane komisije z nalogo, da celovito in natan~no prou~i
vse pomembne vidike v zgodovini politi~nih in kulturnih odnosov med dvema narodoma.
V komisijo so bili z vsake strani predvideni sopredsednik in po {est ~lanov. Nalo‘eno ji je
bilo, da sestavi kon~no poro~ilo kot zaupen dokument in ga predlo‘i obema vladama.
S slovenske strani so bili v komisijo imenovani: dr. Milica Kacin Wohinz (sopredsednica),
dr. France Dolinar, dr. Boris Gomba~, dr. Branko Maru{i~, dr. Boris Mlakar, dr. Nevenka
Troha in dr. Andrej Vovko. Spo~etka je odstopil dr. Boris Mlakar, nadomestil ga je pisatelj g.
Aleksander Vuga, marca 1996 pa dr. Boris Gomba~ in v komisijo je ponovno vstopil dr. Boris
Mlakar.
Z italijanske strani so komisijo sprva sestavljali gospodje: prof. Sergio Bartole (sopred-
sednik), prof. Fulvio Tomizza, senator Lucio Toth, prof. Fulvio Salimbeni, prof. Elio Apih,
prof. Paola Pagnini in prof. Angelo Ara.
Iz razli~nih razlogov so odstopili sopredsednik, ki ga je nadomestil prof. Giorgio Conetti,
in ~lana Fulvio Tomizza ter Elio Apih, ki sta ju nadomestila prof. Raoul Pupo in prof. Marina
Cataruzza.
1 Rijeka, 2003, VIII, {t.2, str. 209–211.
486 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
Komisija se je v plenumu sestala 19. novembra 1993 v Benetkah, 4.–5. februarja 1994 na
Oto~cu, 20–21. maja 1994 v Passarianu (Videm), 17.–18. marca 1995 na Bledu, 3. junija
1995 v Ogleju, 12.–13. aprila 1996 v Portoro‘u, 5. oktobra 1999 v Gorici, 20. novembra
1999 v Kopru in 27. junija 2000 v Vidmu.
Komisija je na prvem zasedanju ugotovila, da je za njeno obravnavo pomembno zgodo-
vinsko obdobje od 1880 do 1956, to je od za~etkov nacionalne politi~ne diferenciacije ob-
mejnega prostora do neposrednih posledic razmejitve po londonskem memorandumu. Za
bolj{o preglednost poro~ila je obdelavo tematike razdelila po uveljavljeni periodizaciji na
{tiri obdobja: 1880–1918, 1918–1941, 1941–1945 in 1945–1956.
Kon~no poro~ilo je komsija soglasno sprejela na zasedanju v Vidmu, 27. junija 2000.
Sopredsednika komsije sta se sestala 25. julija 2000 v Kopru in s sodelavci dr. Nevenko
Troha, dr. Francetom Dolinarjem, prof. Marino Cataruzza preverila kon~ni verziji sloven-
skega in italijanskega besedila. V ~ast jima je, da Poro~ilo izro~ita naslovnima ekscelenca-
ma, s ~imer sta zaklju~ila svoje poslanstvo.
Dr. Milica Kacin Wohinz, Prof. Giorgio Conetti«2
@e leta 1990 so lokalne oblasti v Trstu in Gorici predlagale ustanovitev me{ane italijan-
sko-jugoslovanske komisije, ki bi prou~ila probleme obmejnega prostora po drugi svetovni
vojni. Medtem je Jugoslavija razpadla in po mnenju Italije bi vso krivdo za tragi~no ravnanje
z italijanskim prebivalstvom na tem prostoru morali prevzeti osamosvojeni Slovenija in
Hrva{ka. Tedanji zunanji minister Lojze Peterle je povedal, da bi morala Slovenja po njiho-
vem mnenju »prevzeti ve~ji del krivde za dogajanja v ~asu komunizma, se opravi~iti, vrniti
premo‘enje ezulom, govorilo se je o ozemeljskih zahtevah (ne na uradni ravni) itd. V tem
okviru so bile velikokrat omenjene fojbe, v katerih naj bi padlo veliko Italijanov po nacional-
nem merilu.«3
Razgovori med dvema zunanjima ministroma Lojzetom Peterletom in Emiliom Colom-
bom glede istrskih beguncev in slovenske narodne manj{ine v Italiji, so se za~eli na sestanku
v Gorici, 16. februarja 1993 in so pripeljali do ustanovitve me{ane zgodovinsko-kulturne
komisije. V pismu novemu italijanskemu ministru Beniaminu Andreati je Peterle zapisal:
»Gospod minister, na osnovi dogovorov, do katerih je pri{lo na sre~anju slovensko-italijan-
ske delegacije za pogovore in pogajanja na Strmolu, dne 10. avgusta 1993, in ob najinem
sre~anju na Bledu, dne 26. avgusta 1993, vam lahko z zadovoljstvom potrdim, da se je vlada
Republike Slovenije odlo~ila ustanoviti slovenski del me{ane zgodovinsko kulturne komisije,
ki naj bi celovito raziskala in preu~ila vse vidike, pomembne za politi~ne in kulturne odnose
na dvostranski ravni v zadnjih sto letih. Zavedajo~ se globokih politi~nih, gospodarskih in
kulturnih vezi, ki so se med sosednjima dr‘avama in narodoma razvijale v preteklosti in vse
do dana{njih dni, bosta vladi Republike Slovenije in Republike Italije {e bolj utrdili in na-
dalje razvijali prijateljske dvostranske odnose na osnovi bolj{ega medsebojnega razume-
vanja in v duhu sodelovanja tudi s pomo~jo ustanovitve me{ane zgodovinsko-kulturne komi-
sije, ki bi se morala osredoto~iti na pozitivne elemente, ki dru‘ijo oba naroda. Prav tako bi
2 Italijanski ~lani komisije: prvi sopredsednik Sergio Bartole – profesor mednarodnega prava Univerza v Trstu;
drugi sopredsednik Giorgio Conetti – dekan pravne fakultete Univerze Insurbia v Comu, profesor mednarodnega
prava; Elio Apih – profesor zgodovine Univerze v Trstu v pokoju; Angelo Ara – profesor za sodobno zgodovino na
Univerzi v Paviji; Marina Cataruzza – profesorica sodobne zgodovine na Univerzi v Bernu; Paola Pagnini – dekani-
ca fakultete internacionalnih in diplomatskih znanosti Univerze v Trstu, profesorica politi~ne geografije tr‘a{ke
univerzi v Gorici; Raoul Pupo, profesor sodobne zgodovine na Univerzi v Trstu; Fulvio Salimbeni – profesor za
sodobno zgodovino na Univerzi v Vidmu; Fulvio Tomizza – pisatelj; Lucio Toth – pravnik kasacijskega sodi{~a,
predsednik dru{tva Associazione Nazionale Venezia Giulia e Dalmazia.
3 Ampak, dec. 2001, str. 13.
487ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
prispevali tudi k osvetlitvi tistih dogodkov, ki so v preteklosti obremenjevali medsebojne od-
nose. To komisijo naj bi z obeh strani sestavljali dva sopredsednika in {est ~lanov na vsaki
strani, imenovanih izmed priznanih strokovnjakov s tega podro~ja. Komisija bo pri svojem
delu povsem samostojna, sama bo dolo~ala na~in dela, potek in okvir svojih dejavnosti.
Rezultat dela komisije naj bi bilo kon~no poro~ilo, ki ga bo komisija predlo‘ila obema vlada-
ma. Za tematike, ki jih bo potrebno {e prou~evati, bosta obe vladi zagotovili prost dostop do
virov, ki se nana{ajo na klju~na vpra{anja slovensko-italijanskih odnosov v zgodovini. Sprej-
mite, gospod minister, izraze mojega globokega spo{tovanja. Lojze Peterle l.r.«4 Na ta pred-
log je italijansko ministrstvo prek veleposlani{tva v Ljubljani predlagalo spremembo predzad-
njega odstavka, ki ga je Ljubljana sprejela, vendar meni kon~na verzija izmenjanih pisem ni
bila izro~ena, zato formalnega akta o ustanovitvi komisije nismo mogli objaviti v trojezi~ni
izdaji »Poro~ila«. Sodim, da je Italija predlagala »zaupnost« kon~nega dokumenta, to je bilo
na italijanski strani v komisiji ve~krat omenjeno, pa tudi na{e delo je bilo na italijansko ‘eljo
»zaupno«.
Hkrati s slovensko-italijansko je bila imenovana tudi analogna hrva{ko-italijanska komi-
sija, v kateri so bili z italijanske strani ve~inoma isti ~lani vklju~no s sopredsednikom, hrva{ki
sopredsednik pa je bil prof. Ibler, s katerim sva izmenjala nemalo nasvetov. Ta komisija se je
raz{la po dveh sre~anjih in kolikor vem, se niti pozneje ni mogla obnoviti. Sicer pa je akade-
mik dr. Petar Str~i} na neki javni prireditvi v Istri ugotavljal, da je slovensko-italijanska
komisija opravila delo tudi za Hrva{ko, le pojem Hrvati bi bilo treba vnesti na mesto pojma
Slovenci.
Paritetno komisijo smo sestavljali ve~inoma zgodovinarji, trije pravniki, dva pisatelja in
profesorica geografije. ^lani slovenskega dela komisije smo dobili obvestilo o imenovanju
dne 23. septembra 1993. Hkrati z na{o komisijo je slovenska vlada na 13. seji 15. marca 1993
sklenila ustanovitev {e osem drugih slovenskih delov me{anih komisiji, vendar ne vem za
u~inke njihovega dela. V na{i komisiji smo na slovenski strani pogre{ali pravnika, medtem
ko sta bila italijanska sopredsednika profesorja mednarodnega prava in ve{~a diplomata.
Nazorsko smo bili pluralni na obeh straneh. Senator Luciano Toth je bil sicer pravnik a tudi
edini politik, ki je kot predsednik dru{tva Associazione Dalmazia-Venezia Giulia predstav-
ljal »ezulske« kroge.
Na prvem sestanku v Benetkah 14. novembra (v spremnem dopisu je pomotoma navede-
no 19.) smo dolo~ili obseg in metodo dela. Sogla{ali smo z izjavo sopredsednika Sergia
Bartole, ki je med drugim takole opredelil stali{~e italijanskih kolegov: »Odlo~no namerava-
mo prispevati – v mejah na{ih zmo‘nosti in znanja – k nadaljnjemu razvijanju in utrjevanju
dvostranskih odnosov med Italijo in Slovenijo na temelju bolj{ega medsebojnega razume-
vanja in dejanskega sodelovanja ... Zgodovina nas u~i, da so kulturniki in intelektualci vedno
opravljali najbolj pomembno vlogo pri zbli‘evanju med narodi. Prepri~ani smo, da sta vladi
na{ih de‘el storili pomemben korak v to smer, ko sta vrednotenje tako pogosto divergentnih
interpretacij zaupali svobodnemu soo~enju neodvisnih izobra‘encev, zunaj medvladnih od-
nosov ... Ustanovitev na{e Komisije in zaupanje pomembnih in delikatnih nalog tej komisiji,
kakor je omenjeno v skupni deklaraciji, je mo~an dokaz civilizacije... Od nas, ali bolje tudi
od nas je odvisna spro‘itev tistih procesov, ki bodo omogo~ali medsebojno spoznavanje prek
skupnih in enostranskih ... kulturnih, umetni{kih in znanstvenih pobud. ^e bomo ustvarili
temelje za u~inkovitej{e sodelovanje na teh podro~jih lahko upamo v naglo poglobitev koope-
racije med ustanovami, ki se s temi vedami ukvarjajo. V tem okviru lahko italijanska solidar-
4 Kopija osnutka pisma je v moji zbirki, z datumom 13. 12. 1993. Predstavlja formalno podlago za ustanovitev
komisije, saj je ta ‘e od srede novembra delovala.
488 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
nost – spri~o te‘avne prilo‘nosti, ki jih Slovenja do‘ivlja v teh letih lastnega vzleta – prispeva
k vedno bolj intenzivni udele‘bi slovenskih kulturnikov in njihovih organizaciji v velikem
evropskem dialogu. In kon~no, ~e bomo prizadevno delali v vzdu{ju medsebojnega razume-
vanja lahko upamo, da bomo za{~itili in zavarovali pomembne in zna~ilne sledi na{e pre-
teklosti, ki so navzo~e v obeh de‘elah, tako, da bosta na{i nacionalni manj{ini ~utili, da je
njihova identiteta ohranjena in podprta. Pa tudi, da se tisti, ki so jih vojni dogodki potisnili v
eksil ne bodo ~utili izkoreninjene in tuje svojemu rojstnemu kraju.«
Prve ugotovitve komisije so bile, da smo strokovno telo, ki ni podvr‘eno vplivom trenut-
nih meddr‘avnih odnosov ali notranje-politi~nim pritiskom; da bomo delali zaupno v izogib
morebitnim politi~nim {pekulacijam. ^eprav so na italijanski strani obstajale tendence, da
za~nemo z razjasnitvijo najbolj vro~ih tem kot so fojbe in eksodus, smo se soglasno odlo~ili,
da bomo obravnavali tisto osemdesetletno zgodovinsko razdobje, ki je bilo za razvoj medse-
bojnih odnosov najbolj zna~ilno in sicer od okrog leta 1880 do leta 1956, to je od za~etkov
nacionalno-politi~ne diferenciacije obmejnega prostora do neposrednih posledic razmejitve
po londonskem memorandumu. Za bolj{o preglednost smo tematiko razdelili na {tiri ob-
dobja: 1. Od 1880 do konca prve svetovne vojne; 2. med dvema svetovnima vojnama; 3. doba
druge svetovne vojne; 4. povojno razdobje do razmejitve med dr‘avama. Za vsako od teh
poglavji je vsaka stran (en avtor) na 25 straneh napisala {tudijo.5 [tudije smo prevedli in
izmenjali, jih obravnavali vsak v svojem delu komisije nato pa na skupnih sejah konfrontira-
li. Razprava je bila v bistvu ostra kritika konkretnih formulacij teksta druge strani in zagovor
lastnega besedila. O vsakem poglavju smo razpravljali po dan in pol, prav vsi smo bili kritiki
in obenem zagovorniki, razlagalci ter predlagatelji po sistemu okrogle mize. Z drugimi bese-
dami, spodbijali smo drugega in zagovarjali svoje, tehtali in raz~i{~evali, prvo in zadnjo
besedo je imel avtor posameznega poglavja. Razprava je bila ostra toda vedno argumentirana
in strpna, vzdu{je kolegialno. Pomemben je bil dialog, poslu{ati, razumeti drugega in sprejema-
ti kritiko. Temeljne {tudije se niso izklju~evale, v splo{nem so se ujemale. Oboji zgodovi-
narji smo sogla{ali glede dejstev, saj smo jih vsi dobro poznali, razhajali smo se pri interpre-
tacijah in prioritetah. Razprava je pokazala na mo‘nost uskladitve in integracije obojih sta-
li{~. Plenarnih sestankov komisije je bilo devet, med njimi je bil morda najte‘ji v Ogleju, ko
smo registrirali kontroverzna vpra{anja. Za vsak plenarni sestanek in po njem je slovenski
del komisije obravnaval besedila in planiral delo, sestali smo se triintridesetkrat. Vsa disku-
sija plenarnih sre~anj je posneta na magnetofonskih trakovih in menim, da je skupaj s temelj-
nimi {tudijami prvovrstno gradivo za poglobitev raziskav. Vredno bi ga bilo objaviti. Za
dolo~ene tematike, zlasti za razdobje po drugi svetovni vojni, o katerem smo Slovenci za~eli
sorazmerno pozno razmi{ljati – {ele v osemdesetih letih, so bile potrebne nove raziskave. Pri
In{titutu za novej{o zgodovino v Ljubljani smo zato izvajali poseben projekt, v katerem je
sodelovalo ve~ raziskovalcev tudi iz Trsta ter iz primorskih muzejskih in arhivskih in{titucij.
Vedeti je namre~ treba, da ~e smo imeli na slovenski strani ‘e temeljito raziskano in obdelano
tematiko za prva tri razdobja, do konca druge svetovne vojne, smo bili za dobo po maju 1945
skoraj na samem za~etku. Medtem ko so italijanski zgodovinarji, in ne samo zgodovinarji,
prav to dobo z zloglasnimi tragi~nimi dogodki za~eli raziskovati vsaj dve desetletji pred
nami. V arhivih smo pri{li oboji do novih, sicer nedostopnih virov, zlasti do dokumentov
zunanjega ministrstva v Rimu in notranjega ministrstva v Ljubljani. Arhivi v Beogradu, ki
naj bi vsebovali gradivo centralizirane Ozne in cone B Svobodnega tr‘a{kega ozemlja pa so
bili, ‘al, nedostopni.
5 I.p. Maru{i~ : Ara; II.p. Kacin Wohinz : Apih; III.p. B. Gode{a s sl. ~lani : Pupo; IV. p. Troha : vsi it. ~lani.
489ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
Druga faza dela je vsebovala oblikovanje osnutkov kon~nega poro~ila na osnovi prvotnih
{tudij in diskusij. Trajala je od jeseni 1996 do marca 1997. Delali smo v avtorskih parih, tudi
v ~etverkah, in sestavili po sedem strani skupnega osnutka sinteze za vsako poglavje posebej.
Osnutke je komisija ponovno prediskutirala na plenarnih sestankih in dokon~no formulirala.
Naj takoj odgovorim na o~itek, ki ga v~asih najdem v italijanskem tisku, da so Slovenci
napisali tekste, Italijani pa naj bi jih samo korigirali ali dopolnili. Oboji smo sestavljali osnutke,
v~asih katerega tudi zavrnili in predlo‘ili drugega, in jih z veliko napora integrirali. Poro~ilo
je torej v obeh jezikih izvirno, prevod v knjigi je samo angle{ki.
Vse na{e delo je bilo opravljeno za zaprtimi vrati, le izjave nestrpnim medijem (le sloven-
ski mediji so se ogla{ali) smo dajali ob koncu vsakega sestanka. Vse je bilo sproti prevajano
v oba jezika, prevajali so v glavnem Ravel Kodri~, Devana Jovan in Zdenka [imunovi~.
Sprotno formuliranje stavkov je bilo vse prej kot preprosto, ker je moralo biti besedilo brezhib-
no enako v obeh jezikih. Zato je ponekod besedilo poro~ila okorno, te‘ko razumljivo, sloven-
ski stavki so pogosto prevod iz italijan{~ine. Ker smo Slovenci razumeli italijansko, oni pa
nas ne, smo bili sicer med diskusijo v priviligiranem polo‘aju, toda pri oblikovanju tekstov je
bila na{a stran bolj obremenjena in odgovorna, saj smo se bili samo mi sposobni prilagajati
njihovemu izrazoslovju.
Te‘ave, ki so nas, po mojem, najbolj pestile so bile naslednje:
Terminologija. Nekateri izrazi v slovenskem jeziku niso pomenili istega v italijanskem in
obratno. Zavra~ali smo radikalizme, ki so v historiografiji in zlasti publicistiki tako zelo
pogosti na obeh straneh. Razli~ne odnose smo imeli do pojmov: »etni~no ozemlje«, »etni~na
meja« ali »jezikovna« ali »naravna« meja; »etni~no ~i{~enje«, »genocid«, »kulturni geno-
cid«, »masakri«, »teror«, »imperializem«, itd. V kon~nem tekstu teh pojmov ni, ostala je
samo »etni~na bonifikacija«, ker je bila uradno progla{ena in v dokumentih zapisana fa{isti~na
politika.
Lo~evanje slovenskih zgodovinskih procesov od hrva{kih v Istri ni bilo preprosto, kajti
italijanska Venezia Giulia ni bila istovetna s slovenskim Primorjem. Za italijansko stran je,
razumljivo, obstajala ena sama enotna italijanska skupnost v Julijski krajini in Dalmaciji,
druga stran pa je bila zanje zgolj »slava« ali »jugoslovanska«. Tudi jugoslovansko zgodovi-
nopisje je v bitki za meje po drugi svetovni vojni obravnavalo Slovence in Hrvate v Italiji
vedno skupno, v enem ko{u kot jugoslovansko manj{ino v Italiji. V dobi med obema vojna-
ma sta obe narodni skupnosti zaradi skupne usode dejansko spadali skupaj, sami sebe sta
imenovali Slovani – slavi; lo~ili sta se {ele med drugo vojno in po njej. Predmet dela na{e
komisije pa je bil omejen na odnose med slovenskim in italijanskim narodom, italijanski se
je istovetil z dr‘avo. Meddr‘avni odnosi med Italijo in Jugoslavijo so nam bili samo okvir.
Ne nazadnje, danes samo Republika Slovenija na kopnem meji na Italijo in samo Slovenci
imamo svojo manj{ino v Italiji. Lo~evati pa moramo zgodovinske procese na Primorskem in
v Trstu ter v Istri tudi zato, ker ne gre posplo{evati, kakor se nenehoma dogaja, tistega kar se
je med vojno in po njej dogajalo v Istri na slovenski teritorji, npr. na Vipavsko ali Tolminsko
(prim. film Srce v breznu). Npr. poboji Italijanov v Istri ob kapitulaciji Italije so bili sad
ljudskega ma{~evanja, medtem ko so italijanski pri{leki tedaj od{li z osvobojene Primorske
nemoteno domov v Italijo. Deportacije in poboji v Trstu in Gorici maja 1945 pa so bili sestavni
del sistema nasilja nastajajo~e jugoslovanske dr‘ave. Do izraza je prihajala tudi ve~na kon-
centracija pozornosti Italijanov na mesto Trst, zanemarjajo~ Gorico, in podcenjujo~ s Slo-
venci kompaktno naseljeno zaledje, ki ni bilo zgolj ruralno (stereotip mesto : pode‘elje) v
primerjavi z narodnostno me{ano Istro.
Bene{ka Slovenija je bila poseben problem tudi zato, ker jo praviloma nobena jugoslo-
vanska ali slovenska historiografija, kaj {ele italijanska, ni enakopravno obravnavala, hkrati
490 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
z drugimi Slovenci v Italiji. Ni spadala v regijo Venezia Giulia in tudi ne v Slovensko Pri-
morje. Njen razvoj je bil poseben in {ele med drugo vojno in po njej smo jo Slovenci posku{ali
vklju~evati v »enoten slovenski kulturni prostor«.
Kvantifikacije so predstavljale nadvse delikatno vpra{anje. Vsaka stran je imela svoja
{tevila naseljencev, izseljencev, mrtvih. Ker nobena ni imela tudi znanstveno dognanih {tevil,
smo se morali v glavnem zadovoljiti z ocenami, kot so: nekaj stotin, ve~ tiso~ev itd. Slovenci
smo menili, da je bolje zapisati kakr{nakoli {tevila, minimalna in maksimalna, torej razpon
od – do, tudi ~e je {e tako velik, kakor uporabljati formulacije, ki si jih lahko vsak po svoje
razlaga. Na predstavitvi poro~ila na Op~inah smo bili zato hudo kritizirani, ker smo zapisali
glede {tevila beguncev-ezulov iz Istre in Dalmacije: »novej{e ocene se su~ejo med 200 000 in
300 000 osebami« (str. 63) ~e{, da smo Slovenci popustili Italjanom (dejansko italijanska
propaganda {e vedno vztraja na {tevilki 350 000 ezulov). Italijanska stran komisije pa poslu{a
hude o~itke, ker smo zapisali, da se je val nasilja 1945. leta »izra‘al v aretacijah ve~ tiso~ev
....v stotinah naglo izvr{enih obsodb – ‘rtve so bile ve~inoma vr‘ene v kra{ka brezna, imeno-
vane fojbe – ter v deportaciji velikega {tevila vojakov in civilistov ... » (str. 53) Kajti po
italijanski politi~ni literaturi naj bi {lo za ve~ desettiso~ev aretiranih in ve~ tiso~ev infojbira-
nih (med zadnjimi dogodki ob zakonu spomina in filmu je bilo govora tudi o 20 000 vr‘enih
v brezna). Le glede emigracije Slovencev in Hrvatov med obema vojnama smo sprejeli
statisti~no ugotovljenih 105 000 oseb.
Odlo~ilno je bilo vztrajati na enakih kriterjih. Z istim metrom meriti vse dogodke, urav-
note‘eno in primerjalno obravnavati vse procese, upo{tevajo~ ~asovni lok in {tevila vplete-
nega ali prizadetega prebivalstva. Za primer: 350 000 Slovencev, ali ~etrtina slovenskega
naroda, je bila ~etrt stoletja podvr‘ena Italiji – fa{izmu, dobri dve leti, od maja 1941 do
septembra 1943, je bilo pod Italijo kar 700 000 ali polovica vseh Slovencev. S tem v primer-
javi je bilo po letu 1945 na ozemlju dana{nje Slovenije podvr‘enih jugoslovanskemu re‘imu
ok. 30 000 Italijanov in to le za dobrih deset let, do eksodusa 1956 leta. Tu je tudi odgovor na
o~itek zapisan v bolognski reviji Coordinamento Adriatico in sicer »minucioznost pri
na{tevanju italijanskih zlodel v dvajsetletju med vojnama in povr{nost s kakr{no so odprav-
ljeni zverinski dogodki, ki so jih izvr{ili jugokomunisti«.6
Poleti 1997. je vse kazalo, da se bomo raz{li, tedaj, ko smo avtorji ‘e imeli pripravljen
prvi osnutek vseh {tirih poglavij kon~nega poro~ila. Iz zdravstvenih razlogov je odstopil
prof. Elio Apih, za njim {e sopredsednik prof. Sergio Bartole zaradi zadol‘itev na drugih
podro~jih. Izgledalo je, da sta oba ustanovitelja komisije zadovoljna s prekinitvijo dela. [e
ve~: italijanska vlada, tedaj levosredinska (sekretar zunanjega ministrstva je bil Pietro Fassi-
no) ni nameravala nadaljevati s komisijo. Zaupno sem izvedela, da je direktor {tudijskega
urada pri italijanskem zunanjem ministrstvu ocenil, da je gradivo pripravljeno na italijanski
strani strokovno slabo. Sodim, da je bila to nezaupnica italijanskemu sopredsedniku komi-
sije. Slovenski zunanji minister dr. Frlec mi je obljubil uradno intervencijo pri italijanski
vladi za imenovanje drugega sopredsednika. Toda ~akali smo dve leti, ob precej{nji nestrp-
nosti slovenske in italijanske obmejne javnosti, dokler ni bil po posredovanju dr‘avnega
sekretarja Franca Jurija jeseni 1999. imenovan prof. Giorgio Conetti, dekan pravne fakultete
v Comu. Z njim smo delo kon~ali v devetih mesecih.
Omenit moram {e drug manj znan dogodek, ki je ‘e mnogo prej ogrozil delo komisije.
Dr‘avni zbor republike Slovenije je ob obravnavi Deklaracije o odnosih Slovenije z Italijo in
6 Liliana Martissa, Coordinamento Adriatico, V, n. 2, apr.–giu. 2001. »La minuziosita’ con cui vengono enume-
rate le malefatte degli italiani nel ventennio e la sbrigativita’ con cui vengono liquidati episodi efferati comessi dagli
jugocomunisti.«
491ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
z Evropsko unijo na 20. izredni seji 15. novembra 1994 sprejel sklep naj »vlada, zgodovinska
komisija in odbor za mednarodne odnose v ~imkraj{em ~asu pripravijo in objavijo belo knji-
go o te‘avni zgodovini slovensko-italijanskih odnosov« . Tedanji zunanji minister Zoran Tha-
ler je spri~o novih italijanskih napadov, za~etkov sodnih postopkov proti partizanom in zao-
stritve odnosov pri~akoval od komisije takoj{njo zgodovinsko sintezo, s ~imer bi nastopil v
Bruslju, kjer naj bi Italijani ‘e razkazovali obse‘ne knjige o fojbah in eksodusu, napisane v
okviru pordenonskega in{tituta »Silentium loquorum«. Ministru ‘elje nisem mogla izpolniti,
saj smo se komaj zakopali v skupne raziskave in bi bila vsakr{na sinteza lahko samo »sloven-
ska« (te so od ^ermelja naprej ‘e obstajale), predvsem pa bi bilo s takim enostranskim prehi-
tevanjem konec komisije in seveda dialoga z italijanskimi kolegi. Belo knjigo z dokumenti iz
povojnega razdobja je pripravil Jo‘e [u{melj, obse‘nej{i pregled zgodovine Julijske krajine
pa je napisal dr. Boris Gomba~.7 Zatem je »po dalj{em premisleku« Gomba~ poslal Thalerju
izstopno izjavo: »Ocenjujem, da je delo potekalo v redu, da pa so dogodki zadnjih mesecev
povsem poru{ili smisel zgodovinskega dogovarjanja. Dejanja italijanskega sodstva niso le
samostojni in avtonomni akt tretje veje oblasti ampak na~rtovana akcija, kateri so se le redki
zoperstavili.« V pismu meni je marca 1996 zapisal: »Ob tej priliki bi se ti rad zahvalil za tvoj
trud in vztrajanje pri za~etnem delu in upam, da ga boste s kolegi, ki jih visoko cenim tudi
pripeljali do konca. Na ‘alost mi moje zdravstveno stanje ne dovoljuje, da bi se do konca
sestajal z italijanskim delom komisije, {e posebej po zadnjih dogodkih ne.« Tedaj nam je
italijanski sopredsednik o~ital nezanesljivost, prelom dogovora o zaupljivosti skupnega dela
in prehitevanje po desni, zato smo se na sestanku v Portoro‘u Slovenci distancirali od knjige
Borisa Gomba~a, pri kateri resni~no nismo sodelovali. Na njegovo mesto je bil na mojo
pobudo ponovno imenovan v komisijo Boris Mlakar, ki je v za~etku odstopil v korist dr.
Toneta Ferenca. Ker je Ferenc v pismu ministru Peterletu odklonil sodelovanje v komisiji
zaradi preobremenjenosti ({lo je tudi za u‘aljenost) je bil ‘e leta 1994 imenovan kot sedmi
~lan komisije pisatelj Sa{a Vuga.
Od oktobra 1999 do junija 2000 je komisija opravila zadnjo fazo, ko je preoblikovala
osnutek skupnega poro~ila v kon~no besedilo. Najprej na dveh plenarnih sestankih v Gorici
in Kopru, nato s {tiri~lanskimi podkomisijami, za vsako poglavje posebej, z nalogo dodelati
osnutke pripravljene dve leti preje. Medavtorske skupine in podkomisije so se sestale petnajst-
krat, prva tri poglavja smo sorazmerno hitro in brez ve~jih te‘av zaprli, te‘ko je {lo z zadnjim
poglavjem, kjer je na na{i strani nosila vso te‘o Nevenka Troha (s sod. Kacin, Dolinar) na-
sproti Pupu in Salimbeniju. V zadnji fazi je u~inkovito sodelovala Marina Cataruzza. Na
devetem plenarnem zasedanju 17. junija 2000 v Vidmu je komisija zgladila {e zadnje gube
besedila in soglasno sprejela trideset strani sinteze – »Poro~ila«, ki mu lahko re~emo »najmanj{i
skupni imenovalec«. Sicer pa je komisija zares kon~ala svoje delo {ele 25. julija 2000 (ta
datum je na naslovni strani knjige), ko sva sopredsednika parafirala kon~no skupno besedilo
in ga poslala v ve~ izvodih obema zunanjima ministrstvoma. Na slovenski strani je slu~aj
hotel, da je poro~ilo sprejel zunanji minister Lojze Peterele, isti torej, ki ga je tudi naro~il. V
tisk pa ga je poslal njegov naslednik Dimitrji Rupel a {ele po petnajstih mesecih. Medtem je
namre~ Bajukova vlada padla in delo komisije je v tretje potonilo v molk.
Pritisk slovenske pa tudi tr‘a{ke italijanske javnosti, da vladi objavita poro~ilo je bil
velik. Nisem bila obve{~ena, kaj nas zadr‘uje, tudi odgovora na na{e predloge nismo dobili.
7 Slovenija, Italija. Bela knjiga o diplomatskih odnosih / dokumente zbralo Ministrstvo za zunanje zadeve Repub-
like Slovenije; dodatno gradivo Enciklopedija Slovenije; uredila Branko Gradi{nik, Jo‘e [u{melj / – Slovenia, Italy.
White Book on Diplomatic Relations.- Ljubljana : MNZ, 1996. Hkrati, v paketu je iz{el: Boris M. Gomba~, Slove-
nija, Italija; Od preziranja do priznanja; / spremno besedilo Od nepoznanja do spoznanja napisal Zoran Thaler /.-
Ljubljana : Debora, 1996. – (Zbirka »Vrag ali mejak?«; knj. 1)
492 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
V rimskem parlamentu je poslanec Ds Antonio Biscaglia zahteval, da se dokument objavi
o~itno z namenom kompromitirati levico na vladi. Sredi marca 2001 se je s Pozivom vladi in
zgodovinarjem zanj zavzela tim. civilna dru‘ba z ve~ desetinami uglednih podpisnikov Slo-
vencev in Italijanov, z obeh strani meje; prvi podpisani je Franco Juri. Sledila je objava
osnutkov dveh poglavij v ~asopisu Primorske novice, med 23. in 30. marcem, s senzacional-
nimi naslovi: »Pogled v skupno preteklost, PN prve objavljajo dele skupnega dokumenta...«
Eksodus iz Istre in STO«, »Od Rapalla do italijanske okupacije«. Minister Dimitriji Rupel je
objavo ozna~il kot »piratsko«. Slovenci smo bili potisnjeni v nezavidljiv polo‘aj napram
italijanskim ~lanom komisije, kakor da smo enostransko sami objavili dokument, pa {e napa~en
povrhu. Javno smo protestirali: »Primorske novice so s tem grobo kr{ile avtorske pravice 14
slovenskih in italijanskih avtorjev – ~lanov komisije. Kr{itev je {e toliko huj{a ker so ... kot
kon~ni tekst objavile del iz konteksta iztrganega besedila ene od delovnih verzij, ne pa kon~nega
besedila ... S tem Primorske novice zavestno zavajajo slovensko in posredno tudi italijansko
javnost.« Primorske novice so odgovarjale: »Delo zgodovinarjev nikakor ni izni~eno ... Zgo-
dovina v predalu ... Vpra{aj nad na~elom javnosti ... Le pogojno opravi~ljiv protest ...« Mili-
ca Kacin Wohinz je objavila »hudih o~itkov polno ’izjavo’ » sicer pa ne manjka o~itek, da
smo sedem let »tuhtali in se pogajali, trgovali z drobi‘em«. Nih~e da nima pravice obto‘evati
izdajatelja dr‘avnega dokumenta, ~e ni dr‘avna tajnost, beremo: »Tako kot v mnogo drugih
primerih tudi v tem ni te‘ko oceniti, kdo se je po‘vi‘gal na pravilo tajnosti. Uredni{tvo Pri-
morskih novic je skoraj zagotovo presodilo, da je poro~ilo komisije take narave, da so ga
dol‘ni predstaviti {ir{i javnosti. Kaj pa, ~e je kdo prestopil svoj dol‘nostni Rubikon? Kdo od
~lanov komisije? Ali pa kdo od predstavnikov dr‘ave, ki je poro~ilo dobil v roke?« Vladi sta
krivi, da se la‘i nadaljujejo, ker skrivata dokument pod preprogo, beremo drugje, slovenska
pa medtem baranta za manj{inski zakon; objava je morda poizkus, da predrami vladi, da
prese‘eta ozko polje barantanja; Ranieri se brani in umika, tako PN, na slovenski strani pa
ni~. Iz ~lanka Zdravka Vatovca zvemo, da objava osnutka ni bila namerna, »vendarle je tako
bolje. Primerjava z zaklju~nim poro~ilom ... bo marsikaj povedala o ’raz~i{~evanju’ ... gre za
preve~ pomembne stvari, da bi ostajale v predalu, kar je o~iten namen italijanske strani,
morda pa tudi slovenske. Oboji zavajajo svoje dr‘avljane ... Znano je, da italijanska stran ni
hotela imenovati v komisijo objektivnih zgodovinarjev ... manipulacija ni uspela, za kar gre
zahvala visoki strokovnosti in korektnosti slovenskih ~lanov: in to utegne biti pravi razlog, da
F. Jurija rimski ’levi~arski prijatelji’ ne marajo poro~ila objaviti ...«8
Da bi prepre~ili polemike okrog napa~nega, nedokon~anega teksta sva se s sopredsed-
nikom prof. Conettijem in z vednostjo obeh zunanjih ministrstev odlo~ila za hitro objavo
integralnega kon~nega poro~ila v Primorskem dnevniku, potem ko sem bila obve{~ena, da ga
bo »jutri« objavil Il Piccolo di Trieste. Tako je bilo poro~ilo 4. aprila 2001 prvi~ objavljeno,
naslednje dni pa {e v drugih ~asopisih integralno ali v odlomkih. Osrednji slovenski glasili
Delo in Dnevnik ga, ‘al, nista objavila v celoti, pa~ pa v pasusih ter v povzetki povzetkov. Za
italijansko stran naj bi bila »uradna«? objava na akademski ravni v tr‘a{ki reviji Qualestoria
in v videmski Storia contemporanea in Friuli.
Iz predgovora ministra Rupla v knji‘ni objavi Poro~ilo za prihodnost zvemo, da je »pri
dogovarjanju o ~asu in na~inu objave Poro~ila pri{lo do zapletov in te‘av. Nekateri so ‘eleli
nadaljevati delo komisije in dopolnjevati Poro~ilo. Vladi sta se navsezadnje dogovarjali, da
bi letos organizirali simpozija na neki italijanski in neki slovenski univerzi (npr. v Trstu in v
Ljubljani), kjer bi doslej opravljeno delo predstavili {ir{emu krogu zainteresiranih, pred-
8 Primorske novice, 23. marec – 6. april 2001.
493ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
vsem zgodovinarjev, ki bi delo nato lahko ovrednotili.«9 Iz intervjujev italijanskih dr‘avnikov
v Piccolu, potem ko je bila izsiljena prva objava v dnevnem tisku, smo izvedeli, da italijanska
vlada delikatnega poro~ila ne bo izdala, ker se ve, koliko je zgodovina tistih krajev povezana
s ~ustvi in je instrumentalizirana; vlade ne morejo odlo~ati ali sankcionirati, katera zgodovi-
na je prava, ~e bi ga dali v {ole bi izgledalo, kot da je to uradna zgodovina. Marco Baccin je
napovedal, da ga bo objavila kar komisija, kot rezultat njenega dela, ~emur je Conetti ugo-
varjal: to ni na{a naloga, mi smo svoje delo kon~ali, nam ni do publicitete. V drugem inter-
vjuju je dr‘avni sekretarj MZZ Umberto Ranieri razlo‘il: »Ne gre za dokument z uradno
politi~no vrednostjo ... ne nameravamo ga skriti ... Smo v stiku s slovenskimi oblastmi in si
prizadevamo, da bodo delovni rezultati komisije postali javni in da bodo kolikor mogo~e
raz{irjeni na pobudo samih zgodovinarjev«. Rezultati komisije so pomembni, je nadaljeval,
so nova stopnja v zgodovinskih raziskavah, vendar naj nih~e ne misli, da gre za uradno zgo-
dovino, ki rabi imprimatur politi~nih oblasti. Potrebna bo poglobitev raziskav z javnimi zbo-
rovanji, z dialogom med in{titucijami, univerzami in raziskovalci. Na vpra{anje ali ni potreb-
no ponuditi besedila {olam v Italiji, saj o tem ni~ ne vedo je odgovoril: »Kar zadeva zaklju~ke
komisije je potrebno poskrbeti za najve~jo raz{iritev, ~eprav {e ne morem povedati, v kak{ni
obliki in v katerih okoljih.«10 Predsednik parlamenta Luciano Violante pa je 5. aprila pove-
dal: Analiza zgodovinarjev potrjuje tisto, kar sem povedal v dvorani Verdi ob soo~enju s
Finijem. Sicer pa je Italija pozabila na Trst in njegove povojne tragedije, zgodovina je sama
po sebi elaborat o tragediji, zato ta dokument pomaga k spravi.
@e prva objava poro~ila v medijih je spro‘ila ostro polemiko zlasti na italijanski strani.
^asopisi in avdiovizualni mediji so objavljali komentarje in intervjuje iz politi~nega, kultur-
nega in zgodovinarskega sveta. Brati je treba Il Piccolo in Primorski dnevnik iz aprila 2001,
manj prahu je bilo v Sloveniji, v Primorskih novicah skoraj ni~ v Delu in drugih slovenskih
~asopisih. Navedla bom par primerov na italijanski strani. Zgodovinar in politik Corrado
Belci: Komisija je delala iskreno primerjaje stali{~a z metodolo{kimi kri‘anji, tekst ‘eli objek-
tivno izpostaviti razli~na stali{~a, kakr{na izhajajo iz italijanske in slovenske historiografije.
Bil je storjen hvalevreden napor ne da bi strani iz politi~no-propagandnih motivov odstopali
od lastnih interpretaciji. Ni uradna zgodovina, ta bi pomenila kr{itev znanstvenega kriterija,
pa~ pa je skupen dokument, ki pri~a o dialogu in volji po o~i{~enju spomina in po zavrnitvi
vsakr{nega poskusa ponarejanja. Italija je oklevala in iskala razloge za odlo‘itev dela, slo-
venska stran pa je grozila, da bo enostransko objavila delo. Odtod ustvarjanje nekak{nega
misterija in prenosa odgovornosti z ministrstva na zgodovinarje, kar je vzbujalo samo politi~ne
in volilne {pekulacije. Politik in pisatelj Manilio Ceccovini: Izgleda, da je skrivanje delikat-
nih vpra{anj za vlado postalo pravilo v upanju, da bodo pozabljena in da se bodo sama re{ila.
Za Rim so to samo besede, za Trst pa je to gradivo, ki ‘ge, mi smo »meja« o kateri je v
poro~ilu govora. Na teh dejstvih bodo zgrajeni bodo~i odnosi med dr‘avama ko se bomo vsi
zna{li v Evropi. Gre za resno poro~ilo, ki sloni kolikor je mo‘no na dokazanih dejstvih in
pu{~a malo prostora domnevam. V nekaterih primerih bi bilo sicer mogo~e malo podvomiti,
pravi Ceccovini, vendar nobene razlike ni ali je bilo eksilantov 200 000 ali 350 000, spadajo
med ‘rtve druge svetovne vojne. Obojno nasilje je mogo~e razlo‘iti ne pa opravi~iti; namesto
iskanja razlogov za spore se moramo nau~iti, da je na obmejnem podro~ju na prvem mestu
zakon za mirno so‘itje, kar pomeni pro~ s predsodki. ^lan komisije prof. Roaul Pupo je
potrdil, da ne gre za uradno zgodovino, v demokrati~nih dr‘avah uradne zgodovine namre~
9 Slovensko-italijanski odnosi / Rapporti italo-sloveni / Slovene-Italian Relations, 1880–1956, Ljubljana : Nova
revija 2001, str. 6, 10, 12–13.
10 Il Piccolo, 4. april 2001.
494 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
ne obstajajo, tudi ne gre za kon~no verzijo, ker se raziskave nadaljujejo, pa~ pa smo hoteli
o~istiti ambient polemi~nih prevlek in politi~nih predsodkov, ki se kar naprej kopi~ijo. Do-
kument je torej startna postaja, ne kon~na. Najpomebneje je, pravi Pupo, da smo z diskusije
pre{li k skupnemu delu, pokazali smo, da obstaja tudi druga pot, ~eprav te‘avnej{a, pot sode-
lovanja, ki ne izni~i razli~nosti pa~ pa jih postavlja v kriti~no perspektivo. Za zgodovinarja
Roberta Spazzalija je prvi vtis pozitiven, zato je zahteval hitro obnovitev hrva{ko-italijanske
komisije. Zanj poro~ilo ni kompromis, kot nekateri trdijo, pa~ pa premislek obeh strani.
Slovenci so bili v te‘avah, ker {e niso histori~no obdelali Titovega re‘ima, medtem ko Italija-
ni fa{izem so. Riccardo Illy je izrazil veselje nad dokumentom in tudi priporo~al obnovo
hrva{ko-italijanske komisije ter predlagal umestitev teksta v italijanske u~benike, ker bo le
tako doseglo namen glede poglabljanja prijateljskih odnosov med dr‘avama v vidu pridru‘itve
Slovenije k Evropski uniji. Za Roberta Menijo je dokument nezadovoljiv. Zanikanje etni~nega
~i{~enja in utemeljitve dr‘avnega nasilja kot legitimnega odgovora na fa{isti~no nasilje je po
njegovem pri{el prav obema dr‘avama; sicer pa dokument ni patent resnice, ker je bil po
njegovem komisija spolitizirana. Druga~nega mnenja je Valdo Spini, ki je videl vrednoto ‘e
v pluralnem sestavu komisije, kar da nima samo znanstvene temve~ tudi moralno kompeten-
co. Pravilno je zapisano, da so bile fojbe dr‘avno nasilje, pravi, saj so v fojbah vendar tudi
Slovenci. Paolo Sagatti je priznal, da je Italija potla~ila zgodovino, toda le v primeru fojb in
eksodusa ne pa tudi glede fa{izma. Potla~itev je pripisal italijanski levici, ker je bila sokriva
za te dogodke. O poro~ilu pa je rekel, da je za de‘elo, kjer je bila stvarnost {e do v~eraj
»tartarska« vstopnica za Evropo, vendar slovenski znanstveniki {e ne vidijo »postnacionalne
zgodovine Trsta«. Za znamenitega zgodovinarja Diega De Castra pa je bilo ~i{~enje »poli-
ti~no-ekonomsko«, sicer pa je zanj poro~ilo na elementarni ravni, kljub velikemu spo{tovanju
do znanstvenikov, ki so ga sestavili. Zanimivo je izvajanje Giorgia Spinija, ~lana nekdanje
jugoslovansko-italijanske komisije, ki daje vso pohvalo poro~ilu zaradi izjemne objektivno-
sti in znanstvene ravni. Priporo~a pa poglobitev zgodovinske razlike med Slovenci in ostali-
mi Jugoslovani, kajti Ljubljana ni Cetinje, pravi, Slovenci niso imeli Turkov pa~ pa Trubarja,
zato so bili {e pred Srbi v Mitteleuropi. Po njegovem so vseh konfliktov krive napa~ne odlo~itve
Slovencev in Italijanov po prvi vojni, prvi bi se morali pogajati z demokrati~no in ne z
nacionalisti~no Italijo, sicer pa prizna, da niso imeli izbire. Ker so se zdru‘ili s Srbi, so
postali premaganci namesto, da bi se {teli med zmagovalce kot ^ehi.11 Predsednica tr‘a{ke
Forza Italia Marucci Vascon je poslala Drnov{ku in Ra~anu Belo knjigo (‘al jo ne poznam) s
tezo, da je italijanski eksodus le predhodnica poznej{ega ~i{~enja na Balkanu, ki pozna eno
samo metodo, metodo brutalne in organizirane dr‘avne sile. ^asopisni naslov njene inter-
vencije je zgovoren: Ideologo di una simile politica e’ secondo il Libro bianco di Marucci
Vascon Vasa ]ubrilovi}, ministro di Tito e consigliere di Milo{evi}« Zanjo je bil »eksodus
dlje ~asa planirano etni~no ~i{~enje, istrskim in dalmatinskim Italijanom je bilo namenjeno
enako ravnanje kot Albancem«. Tudi zgodovinar Giampaolo Valdevit je kriti~en, slovenske-
mu zgodovinopisju o~ita »romanti~ni nacionalizem«, »narodnoosvoboditeljstvo« pri ~emer
je zanj »osvoboditev« Primorske in Istre pomenila le nov totalitarizem. V Trstu da je bil
konflikt med dr‘avo in naddr‘avo, sicer pa je po njegovem treba preteklost oddaljiti od se-
danjosti, ~e ho~emo dobiti zgodovino. Medtem ko se je v Italiji leta 1945 spopadel antifa{izem
s fa{izmom, je bil v Trstu spopad zahodne demokracije z jugoslovanskim komunizmom, kar
naj bi po njegovem pomenilo predhodnico hladne vojne.
11 Il Piccolo, 18. april 2001.
495ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
Valdevit je bil gotovo najostrej{i strokovni kritik na{ega dela, dalj{o diskusijo je imel na
predstavitvi knjige v Gradi{~u12, ~e izvzamem funkcionarje begunskih organizacij. In{titut
za istrsko-re{ko in dalmatinsko kulturo je takoj izdal poro~ilo v posebni bro{uri s povednim
naslovom 10 anni per un documento. Obravnavajo vsa poglavja, ugotavljajo slabe pa tudi
dobre strani teksta, predlagajo korekture. Povzamejo trditev iz Piccola: »Soglasni pri dejst-
vih, razli~ni pri odgovornostih«. Amerigo Appolonio nastopa z naslovom: »Nesre~no poro-
~ilo«, ~e{ da zapostavlja jugoslovanski ekspanzionizem, trializem, titovski komunizem, edi-
ni krivec za konflikte pa naj bi bil italijanski imperializem; predlaga poglobitev raziskav o
so‘itju skozi stoletja, o recipro~nih vplivih, verskih razlikah in enotnostih, o volilnih koali-
cijah in zavezni{tvih, razlikovanje med fa{izmom in demokrati~nim me{~anstvom v odnosih
do slovenske manj{ine ter analizo obojnih nasilnih dejanj v dvajsetletju med vojnama. Slo-
venski historiografiji sicer priznavajo delni revizionizem in najnovej{i antikomunizem, ven-
dar ne presega stereotipa o narodu-‘rtvi. Do leta 1941 je po njegovem treba revidirati zgodo-
vino, za naslednja razdobja pa najti »nezastrupljene« vire. Predlaga dr‘avama memorandum
z zahtevo: vsi dokumenti o ex italijanskih conah naj bodo vsem dostopni, nadaljevati s skup-
nimi raziskavami in sprotnimi dvojezi~nimi objavami. Anatonio Sema o~ita Slovencem mi-
nimaliziranje kolaboracije s fa{izmom in zamol~evanje Slovencev v ~rnih srajcah, tudi tistih
CCNN v Ljubljanski pokrajini, ter opravi~evanje vsakr{nega slovenskega nacionalizma. Slo-
venci da imajo Italijo vedno za sovra‘no, medtem ko Italijani razlikujejo fa{izem od demo-
kracije. V dobro nam {tejejo priznanje povezav Tigra z Jugoslavijo in V. Britanijo ter pri-
znanje represije v coni B STO. Najve~ pa je seveda govora o fojbah in eksodusu, za katere
krivijo tudi italijanske »filojugoslave«.13
Glede sokrivde italijanskih komunistov za tragi~ne dogodke ob koncu vojne se je razpisal
tudi Corriere della Sera 31. marca, ~e{ da so od srede devetdesetih let napadali Jugoslavijo,
ker naj bi ubijala Italijane samo zato, ker so Italijani. Glede komisije pa pisec Belardelli
meni, da razlogi za njeno ustanovitev nimajo ni~esar opraviti z zgodovinskimi raziskavami,
kjer se ne baranta in ne glasuje, kakor domneva, da se je dogajalo v komisiji. Zanj je torej
ustanovitev komisije politi~na izraba zgodovine. V Il Giornale di Milano sta 2. aprila napa-
dala delo komisije Fausto Biloslavo in Federico Guiglia, ~e{, da se je razpisala o kulturnem
genocidu in etni~ni bonifikacij v zvezi s Slovenci pod Italijo, le malo pa o Italijanih v Jugo-
slaviji, nasilje nad Slovenci po letu 1935 pa je itak nami{ljeno. Ob branju je Guglia odkril
simetrijo med fa{isti~no nacionalizacijo in titovskim kriminalom, kakor da bi bile fojbe
nekak{na upravi~ena reakcija. Tako postanejo po njegovem italijanske ‘rtve same krive za
»italijanski holokaust«, ki da je prvi povojni holokavst, a ga niti ^rna knjiga komunizma
(1997) ne omenja. Po polstoletnem molku najde pisec konfuzno zamenjavo med ‘rtvami in
klavci, med podatki in podatki, med nedol‘nimi in krivci. To zanj ni revizionizem marve~
najbolj{i dokaz, da zgodovine ne morejo pripovedovati na politi~ni ukaz, tudi ~e je prepu{~ena
{e tako dobrim profesorjem. ^asopis hkrati objavlja sliko Fulvia Tomizze, sliko Mussolinija
z iztrganim citatom o fa{izmu iz poro~ila ter sliko Tita s celotnim besedilom o fojbah. Najve~
12 Glej v: Italia e Slovenia alla ricerca di un passato comune. Atti del seminario di studi sulla relazione finale
della commissione storico-culturale italo-slovena su: I RAPPORTI ITALO-SLOVENI 1880–1956. Gradisca d’ Isonzo,
Palzzo Torriani 12 aprile 2002. Gorizia: Istituto per gli Incontri Culturali Mitteleuropei, Studi mitteleuropei II, str.
53–56.
13 10 anni per un documento, Supplemento al N. 9 di Tempi di Cultura, rivista semstrale dell’ Istituto Regionale
per la Cultura Istriano-Fiumano-Dalmata, a cura di Piero Delbello, giugno 2001. Avtorji recenzij: Almerigo Appolo-
nio: Un documento infelice; Antonio Sema: Riflessioni su un documento del confine orientale; Pierluigi Sabatti:
Convegno IRCI sul rapporto degli storici italo-sloveni; Roberto Spazzali: Il documento storico commissione italo-
slovena : un punto di partenza, con qualche ombra.
496 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
gneva so naravno vzbudili Piccolovi naslovi iz mojega intervjuja: »Fojbe niso bile etni~no
~i{~enje. Le beograjski arhivi bi utegnili odkriti nove elemente ... Istrski eksodus je opisan
kot fenomen, ki ga je povzro~ila politi~na represija ne pa etni~no ~i{~enje.«14
Ker je italijanska vlada odklanjala objavo poro~ila v knji‘ni obliki, se je na{e ministrstvo
odlo~ilo, da ga izdamo »neuradno«, na akademski ravni, vendar italijanski del komisije pri
tem ni sodeloval. Prof. Conetti je namre~ sporo~il: » – ^e se bosta ministrstvi dogovorili za
skupno izdajo poro~ila, kar bi bilo za‘eleno, bomo jaz in vsi italijanski ~lani komisije, ~e nam
bo tako nalo‘eno, sodelovali pri uredni{tvu in predstavitvi; – predlagana vsebina je sprejem-
ljiva toda tudi to morata odobriti obe ministrstvi; – prevod v angle{~ino je v splo{nem v redu,
toda, ker je bil opravljen po slovenskem tekstu, bi ga bilo treba revidirati z nekaterih formal-
nih gledi{~ (imena krajev) in za jasnej{e razumevanje nekaterih pasusov.« Italijanski amba-
sador mi je ob izidu knjige o~ital neodgovornost in da Slovenci ne dr‘imo obljub, dasi nisem
ni~esar vedela o obljubah ali dogovorih med dvema zunanjima ministrstvoma.
^eprav smo vedeli, da z na{imi rezultati nobena skrajna stran ne bo zadovoljna, ~e bi bila,
bi bilo nekaj narobe z na{imi interpretacijami, je bila velika ve~ina ocen pozitivna. @e samo
dejstvo, da je bilo poro~ilo tolikokrat objavljeno in predstavljeno pri~a o njegovi sprejemlji-
vosti tudi na italijanski strani. Kritizirani so bili predvsem italijanski kolegi, ~e{ da so popu-
stili Slovencem in da so samo korigirali na{e predloge. Najve~ kritik je objavljenih v navede-
ni bro{uri »Dieci anni per un documento«, medtem ko so v reviji gori{kega in{tituta objav-
ljene vse ocene izre~ene na predstavitvi v Gradi{~u ob So~i in bi jih kazalo posebej analizi-
rati pa tudi prevesti. Tu je sopredsednik Conetti ponovil, da je na{e delo lahko za vzgled
Evropi »esempio di cooperazione esportabile«, da sta se vladi izognili ovrednotenju dela
komisije, ker ga nista skupaj izdali, da komisija lahko le zbere in formulira znanje ne more pa
kolektivno pisati. Realizacija dokumenta po njegovem ni samo zgodovinopisni marve~ tudi
civilni rezultat. Za Palladinija je tako kritizirana uporabnost dokumenta v politi~ne namene
pozitivna, saj gre vendar zato, da se v Evropi ne bi zdru‘evali sovra‘niki oz. da ne bomo
pu{~ali trupel v omari. Zanj je bistven obstoj dokumenta ne pa njegovi zaklju~ki. Za Marto
Verginello pa bo potrebno zgodovino nacionalnih konfliktov prese~i z zgodovino gospodar-
skih, socialnih in kulturnih stikov.
Ob ponatisih so bile objavljene pozitivne ocene, ve~inoma iz na{ih predstavitev. Naj
omenim samo dvojezi~no objavo poro~ila in komentarjev v Gorici s strani Zdru‘enja Con-
cordia et Pax dveh Goric, ki je pod pokroviteljstvom gori{ke provincijske in ob~inske uprave
bro{uro namenilo dati »ljudem v roke – zlasti mladim vi{jih srednjih {ol«. Poro~ilo je postalo
na italijanski strani posebej popularno ob prilo‘nosti sprejemanja Slovenije v Evropsko unijo
leta 2004. Videmska nad{kofija ga je uvrstila v program »Verso il 1 maggio e oltre«, in{titut
Antonio Gramsci iz Trsta pa na simpozij: »Fare gli Europei – Ustvarjati Evropejce« prirejen
zlasti za srednje {ole obeh Goric. Pa tudi oddaljena Cremona je po sklepu provincijskega
sveta uradno natisnila poro~ilo.
V Sloveniji ni iz{la nobena strokovna recenzija na{ega dela, tudi na{i referati na sre~anju
v Kopru (6. decembra 2001), ki predstavljajo strokovno predstavitev poro~ila, analogno
Gradi{~u, {e niso objavljeni. Na{e delo je za slovensko politiko in medije postalo zanimivo
{ele tedaj, ko se je zgodil zakon: »Dan spomina na ‘rtve fojb, eksodusa istrskih Italijanov in
‘rtev drugih nasilnih dejanj na vzhodni italijanski meji«. Pobudo zanj so dali krogi istrskih
esulov, sprejet pa je bilo skoraj soglasno tudi z levi~arskimi glasovi, pri ~emer je reciklirana
KPI sodelovanje pri »fojbah« in »eksodusu« zvalila na »jugoslovanski ekspanzionizem«.
14 Il Piccolo od 30. marca do 18. aprila 2001.
497ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
Italija je izbrala za dan spomina 10. februar, to je dan, ko je bila sklenjena mirovna pogodba
zavezni{kih in pridru‘enih sil z Italijo (1947), ki je prisodila Jugoslaviji prete‘en del Primor-
ske, Istro, Kvarner in Zadar ter dolo~ila ustanovitev Svobodnega tr‘a{kega ozemlja. Slove-
nija, posebej Primorska je ogor~eno reagirala, {e bolj ob praznovanju uzakonjenega spomin-
skega dne naslednje leto v Trstu kronanega s propagandnim filmom »Il cuore nel pozzo«.
Radio, televizija, govorniki, protestniki, vsi naenkrat so se sklicevali na poro~ilo (medtem ko
je nekdo v italijanskem parlamentu rekel, da je za v smeti) in zahtevali njegov uradni natis v
obeh dr‘avah. Prva naklada slovenske knji‘ne izdaje je po{la, zadnji izvod sem izro~ila biv{emu
predsedniku Republike Italije senatorju Oscarju Scalfaru ob sre~anju na simpoziju o obmej-
nem fa{izmu. Poskrbeli smo za drugo izdajo, namenjena naj bi bila vsem poslanskim klopem
v Strasburgu in v Rimu. Primerno bi ga bilo izdati tudi v nem{kem in francoskem jeziku, ne
nazadnje v srbo-hrva{kem, saj vsebuje pomemben del jugoslovanske zgodovine.
[e vedno pa niso izpolnjeni vsi predlogi me{ane komisje. V drugem pismu dvema mini-
stroma za zunanje zadeve sva namre~ sopredsednika komisije zapisala:
»Spo{tovani gospod minister, dovolite, da Vam ob izro~itvi kon~nega poro~ila o odnosih
med obema narodoma v ~asu od 1880 do 1956 kot sopredsednima Slovensko-italijanske zgo-
dovinsko-kulturne komisije prof. Giorgio Conetti in dr. Milica Kacin Wohinz predlagava nekaj
mo‘nosti, kako prakti~no uporabiti ta dokument:
– uradna javna predstavitev dokumenta v glavnih mestih obeh dr‘av, po mo‘nosti v aka-
demskem okolju, kot znak trdne sprave med obema narodoma,
– objava teksta v dvojezi~ni obliki,
– objava temeljnih {tudij in
– vklju~itev poro~ila med vsebine, obravnavane na srednjih {olah.
Z odli~nim spo{tovanjem
dr. Milica Kacin Wohinz, prof. Giorgio Conetti.«
Sklep
Prvo priporo~ilo je bilo realizirano le v slovenskem »glavnem mestu« ne pa tudi v Rimu.
Italijansko zunanje ministrstvo je svojo uradno dol‘nost predstavitve poverilo gori{kemu
Istituto per gli incontri culturali mitteleuropei. Drugo priporo~ilo je uresni~ilo le slovensko
ministrstvo za zunanje zadeve, vendar se je o~itno na ‘eljo-zahtevo italijanskega ministrstva
odreklo uradni izdaji, oziroma je to izdajateljstvo poverilo znanstveni in{tituciji – INZ, z
argumentom, da je za znanstveno delo primernej{a akademska raven objave kot politi~na.
Tretje priporo~ilo je ‘e peto leto v fazi dogovarjanj, izdajo sta prevzela Znanstveno razisko-
valno sredi{~e v Kopru in Istituto per gli incontri mitteleuropei v Gorici. Delo ovira vpra{anje
avtorizacije temeljnih {tudiji in selekcionirane diskusije osemnjastih udele‘encev-avtorjev.
Glede zadnje to~ke: {ole (!) se o~itno {e dolgo ne bo ni~ premaknilo, saj niti slovenske vladne
in{titucije za {olske programe niso pokazale nobenega zanimanja.