WTVflUBHH) AJIU DBTHITOUD UBPnt fEUMIT (WO. OOP) AOTHOIMD BY TBI WI vT vvTvBO P, 1»1T, OW TUJZ AT THE POBT OFFICE OF NEW YOKK,«. My gTOCT Of the President^ A. B. BUTleBOn, P. ML UWC
^ If a j Ted j i slovenski dnevnik I	^T^i "iT*	A f*^	TT A HF^k	^T^^ A	The largest Slovenian Da-y
▼ Združenih drtavah. I	£ 1 ■	A ^	A III Aim A%	in the United States
LVr.r:::::::::	IjljAu JL^ AliUJLActL	—— —
Z.	York do loto ... 7 00 |	c«**- *	W ^^	A * .	»"d ta^l Holiday,.
t,	do »eto .. 7*0 ||__List slovenskih delavcev v Ameriki___l —' 7S-°°° —^
-	— —	_____	-	■ ---- ~~	•	""^X"
TELEFON: 2876 CORTLANDT.	Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON: 4687 CQRTLANDT.
NO. 181. — *TEV. 181.	| NEW YORK, TUESDAY, AUGUST 3, 1920. — TOREK, 3. AVGUSTA, 1920.	VOLUME XXVHI. — LETNIK XXVIII.
__ *________
v TUDI AMERIKA SE B 0 POGAJALA Z RUSI
PREDSEDNIK WILSON BO IMEL BESEDO PRI REVIZIJI MIROVNE POGODBE. — NA LONDONSKO KOFERENCO BO POSLAL AMERIŠKEGA ZASTOPNIKA _ V SEDANJA POGAJA NJA SE ZDRUŽgNE DRŽAVE NE BODO VMEŠAVALE.
Washington, I>. « ".. 2. a v gmot a. — ('♦•ravno niso bile Ztlvužene države oficijelno obvi-wVue o predlagani londonski konferenci nuni zastopniki bol jšev iškc vlade iu za verniki, sc je danes iz uradnih kro-i*o\ izvedelo, A* Ih> um tej konferenci zaslopatu najbrž«* tudi ameri-
klu vUkl«.
Pri t »j priliki se bo namreč odločilo o važnem vprašanju, nam-leč, kakšno stališče b< zavzel ostali svet napraiu sovjetni Rusiji.
I»osedaj iii dobil dtžavui department še nobenega ofieijelncga nabila k konferenci.
Rrrcno je p« »u«li, d« se Amerika nikakor ne 1m> vmešavala v ]><>|rajniij«. ki sttuj *. rie med Poljaki in Rii-si.
Ako se b«» pa vršda kotiferenea. ki se bo bavila s problemi, kateri so nastali v-ded so v dele ž be Rusije v vojni, je jasno, da bodo zastopane tudi Zdruim« države, ker mi se te vojne udeležile.
Taka konferenca m* bo v prvi vnrti bsvil« z revizijo mirovne pogialbe.
IIos^iimj >e Zdrii/» ne države ii*ho vdele/.ile noltene konferen-it, ki >e je pe<-ala s to zadevo, lo pa vsledtejra ker je ameriški senat zavrnil mirovno pojrjilU).
Cradai kroifi zatrjujejo, da hočejo Franco/i na vsak način, da ve tudi Wilson udeUvi konference. Hoje se namreč. da bi bil Llovd (ieortre napram Ru-oni preveč popustljiv. Pu njihovem mnenju bi • dino Wilson prepr-e da bi Rusi ne razbili mirovne pogodbe na kose.
Posted h a tejra bi bila, da bi Francozi izgubili ves vojni plen. <l«v-im ima Anjrhja vse, kar je hotela imeti, že v svoji pesti.
RUDARJI IN ŠEST
URNI DELAVNIK
Ce In izbruhnila vojna, naj bi vsi rudarji zaatrajkalf. — Mednarodni rudarski kongres.
- , j
£eneva, S\i«-a. 2. a vpusta. — Na mednarodnem rudarskem konj ge*u. ki je za< et te dni tukaj zborovati, so zastopani rudarji vsega!
avMa. Združene države zastopa1
i
Savane, do.im vodi nemško dele-' gacijo Otto line, predsednik nemške rudarske zveze.
Heljrijska delegacija je predlagala preosnovo rudarske iuterua-* ijonale. Skoraj vsi delegati so se zjrražali nad stališčem, katerega so zavzemali tekom rojne nemški nidarji. Po dolgi debati so s«- pa «111 kov i nekoliko pomirili.
/ veliko večino je bila sprejeta predloga. raj rudarji ne delajo več kot šest ur na dan. Na ta način bi rudarji za mogli veliko več produeirati.
Sprejeta je hila tudi resolucija, ki izjavlja, da bi morali v slučaju napovedi vojne vsi zastrajkati.
PROTI DVOBOJEM
Paris, Francija. 1, avgusta. — V fraueoski poslanski zboru ci je bila stavljena predlopa. ki prepoveduje dvoboje. Dvoboje naj se odpravi in naj se namesto njih vstanovi powl*»n ea«tni sfMl, ki bi reševal vse sporne zadeve.
KAJ BODO STALE OBČINSTVO NOVE ŽELEZNIŠKE PRISTOJ BINE.
Kaj bodo stale nove železniške pristojbine občinstvo, je razvidno ji/ naslednjih podatkov:
— Nove železniške pristojbine pomenjajo povprečni letni izdatek j Ipetnjantfilt dolarjev za vsakejra i človeka.
£e sedaj tako visoki živi {enaki I stroški bodo postali 5e večji in si-,eer za 4-V) do sedemsto tisoč mifi-i i one v dolarjev na leto.
Zv išanje voznine za ljudi, ki vozijo po železnicah, bo znašalo
Povišanje prevoznine za tovor l.o stalo vsakecra človeka v deželi
i
nt leto po 15.
Navadna vozrt eena iz Now Yorka v Washington znaša tlose-daj brez spalnega voza	Po-
žre je pa bo stala Jj^-78.
ZA KOLIKO SE BO VOŽNJA PODRAŽILA?
j I toMilaj je stala vožnja iz New j ^'<»rka v San Franeiseo spalni voz je stal $22.25; skupaj 4(115.33; če prištejemo k teinu še o*em o<lstotkov vojnega davka, je stala vožnja $120.62.
Zanaprej bo pa* takole: vozni !listek $11169: spalni voz 4(33.38; (skupaj $14.">.07. pritlamo k te-^rnu še o^eni odstotkov vojnega davka, bo moral plaeati oni, ki se l>o hotel peljati iz New Yorka v spalnem vozu v Sail Franeiseo Ul 56.67.
Premisliti dobro, komu boste vročili denar za poslati;
v stari kraj ali pa za vožnje listke.
—————— *
Sedaj livimo v *asn negotovorti in slorabe, vsak straia postat J hitro bogat, ne glede na svojega bližnjega. Razni agent je in zakol 1 ni bankirji rastejo po v »od, kakor gobe po dežju.
V teh 6 asi h se stavijo v denarnem prometu nepričakovane sa • preke atari m izkušenim in premožnim tvrdkam; kako bo pa raalia reizkuienim začetnikom mogoče izpolniti svoje neutemeljene obljo be, je veliko vprašanje
Naše denarne pošiljat ve se zadnji *aa po novi zvezi in na nov ' naAin primerno sedanjim razmeram v Evropi dovolj hitro in zanes ijivo izplačujejo.
Vferaj smo računali za poftiljatve jugoslovanskih kron po ale dečih eeaah:
300 kron......$ 4.96	1000 kron......$ 16.00
400 kron......$ 6.60	6000 kron......$ 80.00
600 kron......$ 8.26	10000 kron ...... $168.00
Vrednost denarju aedaj ni stalna, menja se večkrat nepriča kovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vna prej Mi računamo po ceni istega dne, ko nam poslani denar dosp« v roke,
Dmtar nam j« podati najbolj po Dentate Money Order, aH ps P*w Tort Rank Draft.
Tvrdka Frank Bikitr, ^	B Oortlandt Bt, Hew York, M. T
ii^mmi n i i n v jaa—i— •
CoprrtfM by Todenrood a U»i«i "ueZ. ^
Slika nam kaže A. N. Nobela, ki je odprl kovčeg, poslan na American Express Company, v katerem se je nahajalo truplo nage ženske Morilca te ženske, nekega Leroya, še dosedaj niso izsledili.	1
STRAH PRED BOLJŠEMU I MODERNI BONAPARTE
Ruska armada je ravno tako ne- I varna Rusom samim kot pa Polja- t kom in drugim zaveznikom.
Washington, 1). ('., 2. avgusta. Neki tukajšnji list je objavil na- 1 slednji članek :	s
Toliko časa se je že govorilo o v lustopu Napoleona iz ruske revo- ii li:< ije, da mora biti človek preeej 1 previden pri sprejemu povesti, da <i armada, ki koraka sedaj skoz< i: Poljsko ignorira povelja sovjetske vlade in tla so se uprli boljše- d viški armadni zbori v Kavkazu, s Prva novica je veliko bolj vrjet- z na kot ]>a zadnja, a vsaka potrebuje tehtnega potrdila. Nobenega I dvoma pa ne more biti. da je voj- tj i a proti tradieijonalnemu sovraž-Jl n i k n vzbudila ruski narodni pa- f triotizem ter ojačila in osvežila r vojaškega duha. Brez ozira na f t,-, če igra Brusilov ali kak drugi j slavni general starega režima ka- r ko veliko ulogo pri tem, ne more ti biti nobenega dvoma, da nima velika večina častnikov, ki so voljni T boriti se z Leninom proti Poljski.'t fikakih simpatij do komunizma s ali celo do revolucije.	I
Nobenega dvoma ne more bit i, I s da je postal raditega še bolj ne- i veren in kompliciran za za vezni-j j ške države. Mogočna armada, ki; veruje bolj v Rusiji kot pa v Lenina. T»o brez dvoma razveljavila [ ali pa zelo izpremenila boljševiško . administraeijo svoje dežele. Na I drugi Ktratii pa postane lahko ta;v armada prav tako nevarna Polj- 1 ski in drugim sosednjim državam ; l;ot boljševikom samim. Mojroče 1 je, da ho Lenin pustil Poljsko pri i i roiro pod pogojem, da bo<lo za-,] fezniki priznali njegovo vlado, j i Krasin trdi seveda, da so ekonom-'? ska pogajanja z velesilami popol- ; noma ločena od odnošajev z ob- « mejnimi državami in da bo skleni- i b« Rusija s Poljsko mir brez ume-šavanja od strani drugih narodov. Poljska je talec in sieer iz-vanredno dragoeen talee. Zavezniki bodo morali plačati visoko < ceno. da rešijo narodni obstoj Poljske, ee bc postalo to potrebno. Lenin ve to ter bo najbrž u-porabil svoje vojiške prednosti v to. da izsili priznanje od strani velesil.
Vzemimo pa slučaj, da bodo potem, ko bodo zavezniki priznali sovjetsko vlado v zameno za la-
ROMUNI SI HUCEJO
OPALITI PRSTE;
_ i
v
Rumunska zahteva, naj bSfjševiki j takoj izpraznijo njeno ozemlje. — , Splošna mobilizacija.	[ {
t'
Dunaj, Avstrija. 2. avgusta. — > Itummiska j** postila sovjetni Ru-j siji ultimatum, v katerem zalite- ] v a. naj se sovjetne čete takoj j umaknejo z lumunskega ozemlja.'] To se mora zsroiliti tekom treh i dni. Tako poroča neka brzojavka j iz Helgrada.	!i
V slučaju, da bi Rusija ne ugodila tej zahtevi, bi itila na Riimun- ]
v	. I
skem proglašena splošna mobili- < zaeija.	I>
Budimpešta, Ogrsko, 31. julija '« Po dolgem posvetovanju z nia-'l džarskim zunanjim ministrom, dr.j Pav. Tekel v jeni. se je podal član i francoske vojaške komisije, general Ilamliu v Pečuh, kjer bo kon-.j fi riral z generalom l*. M. Pelle, ki ] je bil imenovan zadnje leto vrhov- ] nim poveljnikom čehoslovaške ar-.i ,made.
Berlin, Nemčija. 2. avgusta. —I
; Dopisnik Berliner Tageblatta po-j
toča, da pro»lirajo velike množicc ,
, i
sovjetne kavalertje proti Varšavi, j Poljaki sfi sicer imeli nekoliko u-ispehov južno od Brodv, to^la tem uspehom ni pripisovati nobene |posebne važnosti.
BBS DCS) issa ssa sss
hek mir, Leninove armade ušle J j slednjemu iz roke ter zavzele Varšavo kljub vsemu. Franeoski zunanji urad je mnenja, da stav-j ljajo tajna jiovelja, ki prihajajo^ i i;; Moskve na naslov sovjetskih .poveljnikov, na laž vse izjave' j boljše v i kov. ki bodo imeli posla J i s tem. pokazati vse drugačne dr-J žavniške sposobnosti kot sta jih j dosedaj pokazala Lloyd George ali MilJerand.
Naš lastni državni department pa ni storil ničesar z ozirom na uravnavo ruskega problema, raz-ven da je protestiral proti temu, da bi se Japonei v kompenzacijo ze afero v Nikolajevsku polastili iztočnega dela Sibirije.
Poljskega naroda ni mogoče u-nieiti. O tem nam priča zgodovi-1 na. Na noben način pa ni gotovo, da vsi Rusi spoznavajo, da bi no-> vo zased en je Poljske pomen jalo i zavle«enje pomirjenja Evrope za ■ dolgo vrsto let.
UMORILA JE MOŽA j
IZ LJUBOSUMNOSTI ]
i
. . . . . i Zena je izjavila, da je svojemu
možu hotela le spačiti obraz, da gaj
bo imela sama zase.
Nadaljni uradniki iz New.
i
I laven so dospeli v New York, da se pridružijo eo«onerju' Mix ter f dosežejo izročitev Mrs. Alcksan-* ure Sokolovskv. stare osem in j dvajset let. ki je pojasnila skriv-nost smrt i svojepra nioža. Frank ] Sokolovskv-ja. delavskega voili- ^ telja, s priznanjem, da je zlila na , njega karbolno kislino dne 26. ju- ( nija tekočega leta. ko je spal. Iz- , javila je. da je storila to v namenu. da mu spači obraz, ter mu prepreči s tem občevanje z driipimij ženskami.	h
V svoji izjavi, katero je podala ( policiji v New Yorku, je udova?, ponovno izjavila, da ni imela no-benega namena umoriti svojega , moža. temveč da je le hotela uni- ( čiti njepovo lrpo zunanjost ter do-J seči s tem, da bi ga dm;re ženske', zapustile.	j
Izginila je ob času smrti svoje- ' <!« moža in polieija je takrat domnevala, da jp bil Sokolovsky mo-go če umorjeu od stavkarjev, ki so nasprotovali njegovemu sprav- ( Ijivemu stališču napram enemu izmed delodajalcev.	j
Fdova Ifatero je iskala polic:ja| po eel i deželi, je izjavila, da je bi- j. In izza smrti svojega moža najpr-| vo v Canadi. nato v New Haven in konečno v New Yorku. Plamteče rdeča bluza, ki je obrnila nanjo pozornost, je dovedla do njene aretacije na osmi Ave. in 124. cesti.
Takoj nato je dospel coroner Mix iz New Haven in potem ko je zaslišal jetnieo, je izjavil, da ne more biti nobenega dvoma glede njene identičnosti in prav poseb-. no ne, ker je priznala svoje dejanje.
Zakonski par je živel v New Haven. Krog pol štirih zjutraj dne 26. junija je priletel Sokolovskv, oslepljen in obžgan iz svojega stanovanja ter zaklical: Doktor! Policija!
Takoj nato se je zgrudil mrtev na tla.
| Kmalu nato se je odpeljala njegova žena s taksikabom v Bridgeport, Conn., dala šoferju pet dolarjev ter izginila. Policija je nate izvedela, da je vzela s seboj 1^500 v gotovini.
j Sokolovskv je bil eden izmed I voditeljev stavke delavcev Brass and Copper Company v Water-bury, Conn, ter predstavitelj Ameriške delavske federacije.
Po zaslišanju v policijskem glavnem stanu je Mrs. Sokolovskv s solzami v očeh podpisala izjavo. s katero je priznala svojo krivdo. Priznanje, katero je objavila policija, je imelo naslednje besedilo;
*! — Jaz sem se poročila s Frank jSokolovskv-jem v Canadi v januarju leta 1914. Odšla sva nato J v New Haven, kjer sva živela. Ži-jVela sva srečna tam dva leta, a po poteku treh let je pričel izostaja-t^. Včasih ga ni bilo po dva tedna J domov. Dne 4. junija sem našla j dva pisma, katera je pisala neka jžrnska. Pisana sta bila v angleškem jezikn torej v jeziku, katerega ne znam dobro citati.
— Odnesla sem oba pisma k ae-ki prijateljici in potem ko jih je prečitala, mi je povedala, da «ta ljubimska pisma. Dne 5. junija je > šel moj mož v Brooklyn, a se vrnil pozno zvečer domov. Pričela s« m se vpraševati, kako bi mogla uničiti njegovo lepo zunanjost - Mislila sem na karbolno kislino. , Naslednjega dne je hoteLiti v ■ Brooklyn in jaz sem šla z njim. * Tam sem videla žensko ter tudi i« zapazila, da je zelo zaljubljena (vanj. Par dni pozneje mi je ns
! POLJAKI DOSPELI NA MESTO POGAJANJ.
PRI&U SO V BARANOVlčl, DA PRIČNEJO S POGAJANJI, PO TOM KATERIH NAJ BI SE DOVEDLO DA" PREMIRJA. — AN GLEfiKI VOJAKI V GDAN9KU SE PUNTAJO. — DVA VOJAKA SO UBILI. — ZVEZA MED NEMClJ IN RUSIJO.
Pariz, Francija. ° evgusta. — Zastopniki Poljske, ki so pooblaščeni pogajati se z Ru-i za uveljavljenje premirja so dospeli v Bara noviče. kjer'se bodo vršila pogajanja z zastopniki boljševikov.
Varšava, Poljska, 2. av«ri ista. — Sojrlasno z nekim pogovorom s podpredsednikom pc"js!;ega kabineta, 1 >aszynski-jem. ki je bil ol> javljen danes v listih, so dobili poljski emisarji, ki so bili poslani na pogajanja, navodila, soglasno s katerimi ne smejo sprejeti nikakih pogojev, ki bi ogrožali obstoj Poljske kot neodvisne države. V različnih krojrih se je namreč namigavalo, da hočejo Rusi pred sklenitvijo | premirja zahtevati ustanovitev sovjetske vlade na Pol j A eni. Poljski odposlanci pa so dobili navodila, da ne smejo dati nikakih koncesij, ki bi dovoljevale vmešavanje ruske sovjetske vlade v notranje zadeve Poljske.
Varšava, Poljska, 2 avpusta. — Dvajset angleških vojakov, ko-ijih naloga je bila sprejeti v Gdansku vojni materijal namenjen za (Poljsko, se je branilo vršiti še naprej to službo, kot poročajo Polja-jk:, ki so dospeli semkai i* onega mesta. Za to službo je bilo koman-jdiranih osemdeset vojakov. Dvajset upornikov so na povelje angleškega pristaniškega znpovednika aretirali.
Ljudje ki so simp;.tizrali s pristaniškimi delavci, so stopili na stran upornih angleških vojakov ter protestirali proti njih aretaciji. —
| Poznje se je zbrala velika ljudska množica v bližini ječe. v ka jteri so bili vojaki zaprti. Glasi se. da sta bila ubita dva angleška vo-Ijaka, ki sta stražila upornike. Nadalje se tudi poroča, da so prijatelji stavkujočih pristaniških delavcev nasilni in da je postopanje Anglije, ki je dobavljala Poljski vojni materijal, vzbudilo veliko ogorčenje.
Pariz, Francija. 1. avgusta. — Kot poroča danes Temps je bila odposlana dne 30. 3julija iz Nemčije v Moskvo brezžična brzojavka, v I kateri je proklamiral predsednik Ebert nevtralnost Nemčije v voj-|ni med Poljsko in sovjetsko vlado.
S List poroča, nadalje, da se vrši sedaj kaj živahna korespodenea I med Nemčijo in Rusijo.
Grand Central postaji povedal, K Lia hoče iti v Jersey City. Dne 24. junija sem našla nadaljno pismo iu due 2F». je pričel moj mož iskati r.ekaj med svojimi listinami. Ve-kB dela sem, da išče ona pisma. Nato v< je odšel ter prišel domov nekako n ob poldveh zjutraj.	J A
Tekom njegove odsotnosti sem it obiskala nekega moža, ki mi je d rekel: •	p
— Zelo slabo je z vami. Vaš n-ož se bo ločil, da se bo lahko po- P ročil z neko drugo žensko. Ob 3.'z zjutraj sem šla, napolnila kozarec s karbolno kislino ter jo vrgla na svojega moža, ki je ležal v poste- p lji. Jaz ga nisem nameravala umo- p riti in ko sem ga čula kričati, sem Ci še govorila z njim. Nato sem od-; ji hitela na cesto, kjer sem srečala š nekega zdravnika. Prišel je k hi- p ši ter rekel, da je mož mrtev. k
Tekom preiskave se je trdilo, da je bil Sokolovsky, čeprav plačan agent Ameriške delavske fe-deraeije ter zastopnik te organizacije v Waterbury, obenem tudi (* tajni agent neke organizacije, ka- r] tero so financirali lastniki tvor- s nic. .	r
Pri prijateljih v New Haven se 4 nahaja lepa pet let stara hčerka a para. Mrs. Sokolowsky si pa ni tipala pisati tem prijateljem, ker se je bala, da se bo na ta način izve! delo za njeno bivališče.
HIMEN.	' _ i
f
V soboto se je poročila v New , Yorku gospodična Jnlka Lokner ^ z rojakom Frankom Žagarjem. Nevesta je bila dolgo časa v služ- ^ bi pri Mr. Sakserju. Poročil ju je Rev. Petričak. Ženitovanje se je vršilo v hiši Mr. Remsa, kjer bosta novoporočenca tudi stanovala. Mlademu paru obilo sreče!
Brzi parnik "Pesaro"
(prejšnji parnik Hamburg-Ameri- ' ške proge 4'Moltke")
, odpluje v Genovo 1. septembra ,
Vožnja za 3. razred stane $ 98.50 Vožnja za 2. razred stane $177.00 vštevši vojni davek, ta cena je veljavna skozi do Trsta.
Kdor želi s tem brzim parnikom potovati, naj nam takoj piše za pojasnila.
-f: . Tvrdka Frank Sakscr
KONSTANTIN HOČE PRITI NA ZAJ NA PRESTOL.
Pariz, Franeija, 1. avgusta. Bivši grški kralj K*mšiantin šc vedno ni izgubil upanja na tron, na katerem sedi sedaj njegov sin Aleksander. Pravijo, da je začel intrigrirati proti sedanji vladi ter de. se hoče s pomočjo Italije zopet povspeti na prestol.
PREDSEDNIŠKA KAMPANJA ZANIMA PAPEŽA BENEDIKTA
Rim, Italija, 30. julija. — Papež Benedikt je sprejel danes v privatni avdienei Monsignorja Ounna. škofa iz Nateheza. Žnjim je v prvi vrsti razpravljal o splošni situaciji v Ameriki ter se je posebno zanimal za predsedniško kampanjo.
PROTI "OPEN SHOPU".
Chicago, 111., 1. avgusta. — f'ikaska delavska federacija j'1 rlanes pooblastili svojega predsednika Fitzpatrieka, naj odločno nastopi proti predlogi, ki zahteva "closed shop".7*redlogo je stavila ameriška trgovska zbornica.
DENARNE POfilLJATVE V
ISTRO, NA GORlfiKO IN NOTRANJSKO.
Izvršujemo denarna izplačila popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primerno tudi hitro po eeli Istri, na Goriikem in tudi na Notranjskem, po ozemlju, ki je zasedeno po italjanski armadi
Včeraj smo računali za pošilja-tve italjanskih lir po sledečih cenah:	,
50 lir____ $ 3.80
100 lir____ $ 6.25
300 lir____$18.75
500 lir .... $30.00 1000 lir .... $80.00
Vrednost denarju aedaj ni stalna, menja se večkrat nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej.
) Mi računamo po oeni Istega dne, ) ko nam poslani denar dospe v - roke.
Denar nam je poslati najbolj po i Domestic Postal Money Order, ali i pa Mew Torte Bank Drill
Tvrdks Frank ISakser, 1 r B2 GorUandft fit- Mem York S. JW
"GLAS NAHODA"
(»LOV« NI AN OAlLYt *
Owrt and Published by
8LOVKKIC PUBLISHING COKPAHT
(a Mrporatlon)
FRANK lAKItW, Pr—Want__LOUf »ENEOiK. Treaaurr
1*1 mom i 9uXmh of thm Corporation and Adira—■ of Above OWlilim
_tt CortUwdt atrwt Borough of Manhattan. New Vorte City. N. V._
_**Qlaa Naroda" tot>a|» vmmk daw livnmll nedelj In praznikov._
ta celo lato valja list U Ameriko Za Naw York za celo lata 17.00 In Canada 0040 m pol lata »4.00 Za pol lata OSJO Za Inozemstvo za celo lata 07 Za Potrt lota_orao_ x» p<M lata_OAao
GLAI NARODA (Voloo mi the Poooto) laauad every day except Sundays and Holiday« __Subscription yeeHy QOJO _
Advertleement .»n IQI tfllltllt	__ 1
Doptat fares podplaa In ooefanoetl ae no priobfujojo. Denar naj ao blagovoli poiiljatl po Money Order, pri ipiytaenbl kraja naročnikov prosimo, da ae nam tndt prajt-_nje biveilSAe weanont. da hitreje najdemo naalovnlka._
fi LAI N AROOA 0* Cortlandt Street. Bero up* of Manhattan. New York. N. Y.
Telephone: Cortlsndt H7»___
Noto nemško industrijalno cesarstvo.
NVmiko «><drhtvo industrijalcev se je pričelo dvigati iz razvalin llohenzollcruhke dinastije, —- soglasno s številnimi francoskimi m angleškimi poročevalci, ki so preiskali razmere v Nemčiji in to ne-glede na*s\arii«t in pietnje ne mikih delegatov na konferenci v Spa i Nemčija naslednjih let. — pravi poročevalec londonskega Times.j - ho v številnih ozirih sln-na Združenim državam pod repaMikan-! skim režimom, ko >o Wall Si reeet in veliki kapitalist ženi interesi kontrolirali v tako v.-liki meri vlado. Delavstvo se j«* držalo zadovoljno /. dobrimi pla-auii, trusti so postajali bogati in konsumenti so i plačali eeno, — pravi on.
t> m> (rnio ne meti, pravi poročevalec, da se l»o zgodilo v Nem t i ji tako:
—	Nemčija se bo razvila v visoko organizirano plutokracijo. z| gotovo množino sorijalističnega priveska. Bismarekovi načrti glede! državnega zavarovanje, starostne penzije itd. m» bili nekoč zairri-
j ji.'i vojaške avtokrai-ije. l»a zairrn« nečlovečnost človeškega polile-l»a. i•< Hr«'Z dvoma plufokracija jutrišnjega dne skušala pozlatiti delu*	nje r dogoviri jrlede minimalne pili*«', državne kontrole cen živil. New ji l>o dejanski vladalo par bogatil) mož. ki so v stanu iz-prevideti, da je njih <a>tna pr»»*periteta odvisma «»d zadovoljstva in j proaperitete ljud:, katerim vladajo....
ti i-hi ">t\ari s<>»M trdno prepričan. namreč o tem, da ne obsta-j ja nol>ena boljaeviška nevarnost za Nemčijo. Skoro dvajset mesečevi j« poteklo, odkar je revohieijonamo gibanje strmoglavilo stari red : sUari Nemčija je imel* »poradične izbrulie ek^tremistov ter jih bo! s« imela. Nered pa pabi netnšketiiu duhu in večina, pretežna več i I i a Nrmrt v drži st ari, ki so bde najbolje v življenju njih očetov. • Nemčija je vrjfla s sebe vojaški imperijalizcm. a ni v stanuj \ladati tana sebi. !*».• mož akcije. trgoveev iu finančnikov, ji bo via j dalo in ona bo z ves« 1 jem pozdravila njih vodstvo in njih povelja V namerni, da dobe o i zaveznikov nekaj olajšanj pogojev mirovne! I ogrxlbe. katero je morala Nemčija sprejeti, bodo njeni voditelji «><1 č.-<sa do časa viliteii strašilo boljševizma, — a to bo tudi vse.
Poročevalec Timcs-a priznava nadalje, da bo mogoče opaziti! nadaljnje notranje nnde, kajti manjšina e k stremi stov se bo poslu žila vsake prilike, ki ^ ji bo nudila. da preizkusi svojo ni'«"-, mogoče! s pom o«'-jo obsežne stavke, ki bi s«- obračala proti dohodninskemu i davku, v*led katerega «0 prizadeti tudi razredi, ki so bili prej iz vzeti.
Kljnb temu pa se Nemeija v vedno večji meri prilagoduje j svojim navadam discipline. reda in dela.
Poročevalec pravi v tem pogledu:
—	Tako ekstremni racijonalisti kot ekstremni soeijalisti so brez \sak»-ira resničnega upliva. Vsepovsod je opaziti povratek k zdravej-h.m političnim pojmovanjem. < eprav se na zunaj zavzema za mo-iarhi*tične prineipije ne skuša Ljudska stranka rehabilitacije IIo-henzollerneev, kot hočejo to naeijonalisti. ("eprav najbrž ne bo v stali n polastiti >e v sedaujem času kontrole vlade, irna Ljudska stranka cčividno več eksekuti\ne zmožnosti ter konstruktivne domišljije kot \ se drage stranke skupaj. "Brez dvoma imii n*i razpolago dosti thenar ja in možganov.
Dobro informirani inozemski poročevalce pariškega Matin potrjuje poročila o no* i dobi kraljev in indnstrijalnih kapitanov v Nemčiji iz zanesljivih virov,
Pripoveduje nam o nočnem potovanju iz Kolina v Berlin, ko je v,del v polnem obratovanju velikanske industrijalne naprave v Es-M'ii, (ielaenkirehen, Dortmund in dvajsetih drugih mestih.
Nt ki nemški industrijalec mu je rekel r. ozirom na to:
—	\"id i te, da pr čenjamo prepoiajati se. Mi ne produciramo še prav posrbno dojti. S svojim lastnim premogom, z železom iz »vedske in Lorenske pa sn>o se zopet lotili dela. Vse to je bistvena stvar, l^olj duševna kot pa materijalna potreba za naš narod.
Poročevalec Matma pravi, da se je vršila pred enim letom in pol, malo po sklenitvi pr< mirja konferenca najbolj odličnih voditeljev iiulnstri/e v Neaičijt in da je ta sestavila program akeije, ki je slo-rel na dveh kanlmalnih ali temeljnih točkah, namreč na harmoniji z delavci ia politični agresivnosti.
litijo Stiunes, katerega imenujejo nekoliko nerodno nemškega Kock« f< ll*r-ja, je bil glavni v<xija v tej industrijalni kampanji in kot voditelj interesov na *voji strani je ustanovil v sodelovanju z gene-tadnim tajnikom Lr^o-nom nemških sindikalistov takozvano Arhei-tergeimeinachart, v kateri ao delodajalci in delavei zastopani na prin-cipu popolne enakost' V centralno zastopstva, te organizacije spada štirinajst unij po četen* cesarstvu, ki predstavljajo največje panoge narodne produkcije.
Ta organizacija je imela velik npliv pri zadnjih volitvah ter se p-**.!.ž«»vala pri tem aajbolj dernagoških sredstev.
V driavi Mame ,ie pojetlel neki deček naenkrat štirideset jabolk. Kaj takega bi pri ua> v New Yorka ue bilo mogoče vopričo een, katere zahtevajo prodajalci za sadje.
*	a •
Kje je sedaj ženska, ki je s svojo sitnostjo prignala moža do tega, da Se je vdal pijači?
o a e
Neki Angles m ozira z velikim strahom na povečanje ameriške in japonake mornarice*, lato velja glede ameriških in japonskih davkoplačevalcev.
•	. •
Človek postane gospodar svojega duha, telesa in časa šele potem, ko se privadi najbolj zmernega življenja.
# i #
ftenska je kot t orni red. Podvržena je izpremembam brez na-galjacfa 9bvs*tiia,	_	_____
> GLAS NARODA, 3. AVG. 1920
Slovenske novice.
Baltimore, Md. j e
Terezija Kveder, stara, 5(1 let. ^ je zadnji čas zelo trpela na zobo-] bolu. Da bi si bolečine olajšala, je v skuš:ila z**be iz ust. izstreliti. Pre- S peljana je bila radi rane. ki si jo E' je zadala s strelom, v bolnišnico. s Njen mož ^e izpovedal, da se je * namenila, če bolečine ne odneha- ž jo. zobe izstrelit L Po preiskavi so n naAli. da se je streljala z revol- s ver jem kalibra. V bolnišnici je s izp<»vedala. da je rana ne boli to-j liko. kot £f>bje. ki ji prizadevajo
>ilne bolečine, temu s<i dent isti T
___ ^ *
Pittsburgh, Pa. h
Mr. George Veselič, ki je dela- 1
ven na društvenem p«»lju. je mo-
ral v bolnišnico, da se podvrže
operaciji. 1'pati je. da operacijo
dobro prestane in se vrne zdrav . 11 na svoj dom 11» .">222 Keystone St.
i]
Cleveland, Ohio, j'
V	sredo zvečer 2S. julija je dospel 11a N«»rw(wkd Road blizu slo- ^ venske cerkve neki tujec z mogo*- f n<» kr*<at<». nt*k"»liko rdečkasto brado in je vprašal ne>keea roja-ka, k j«' slovensko župni»->>. Na.š " rojak je debelo pojrbvlal bradača'^ iu takoj je sumil. <la je človek, ki
.	1 ii
nima I n i ii namenov. Prime ffa ? za brado in vpraša: **IIej. bra-1 dač. kaj pa >tik;iš tod okoli?" Nato j«- tuje*- iMijasnil. da ,i»* l^v. ■ ( V«*s«*ljko Kovač, apostolski miši-
...	1 \
jonar. ki j«- pravkar prišel iz Ju- ^ goslavije in je na potu na svojo staro misijonsko jM»stajo na Kitajsko. Seveda je rojak potem ta-ko j poka/al pravo hišo.. Kev. K'»- j v;o- je 'leloval in»*<l Kitajci kakih dvajset let kot misijonar. <I«>v<iri sb»vensko. hrvatsko, anirleško. Ia- • šk«». francosko, nenuško. rusk«». ki-tajsko in bo/na koliko š»' drugih } jezikov. Tekom vojne se je vrnil v domovino, potem pa ni moge! več nazaj. Se«laj //»pet nahaja ( na |>«»T!i k svojim Kitajcem. Pravil je. da ostane tam «lo smrti. V t Ameriki s<' pomudi par incse<*cv.' w nakar na.si<a|>i j«.t proti Kitajski. ;
Zadnjih smo por<H-ali glede Mr. j Josipa Blatnika iz :t:{22 St. flair / Ave., da išče raz.poroko. Angleški j list v t levelandu je prinesel tudi j vzroke, kat»*ri j»a niso bili pravi. , Mr. Blatnik pravi, da se bosta z ; žcii«» raz:|>oročila radi tt-sra. k»-r,( žena seilaj več ne dobi odv**z»\ če 4 gre k spovedi. Da ne dobi odveze, ^ je zo|v.-t to vzr««k. kakor je pove-j dal ^lr. Blatnik, k«-r j»- on že en-! • krat razj>oročen <k1
njegove prve * žene. katera pa danes še živi. Ur-L vatski gospod sit tudi baje rekli.t, da bi dopustili to. toda do vol j i jo'; naj nji. p»»tem pa l>odo vsi hoteli ; tako. t V bi dali nji odvezo, potem1, bi se pa še druge tako možile. kar j pa se ne strinja s katoliško vero.!(
Poročno dovoljenje sta dobilaj^ Valentin Ponikvar. star 25 let. ki! stanuje na 5700 Prosser Ave., in!J Marija Dežjan iz We*t Parka. 1
Perilo je sušil -Jakob Makov na ( :iT»45 \Vo<»dland Ave. Vrv pa je bila napeljana čez sose<lov vrt. : kjer je hodilo sosedovo dekle, < Bessie Tremmeling. I11 prigodilo ; se je. da se je odtrgala vrv in . obleka je padla na lepo dekle ter , ,ii pošk««lovala hrbtenico. To se je zgodilo še :$0. oktobra, toda še- ] le 29. jul. je sosedovo dekle vloži- j lo tožbo napram Jakobu Makov.
1
Joliet, lil. j
V	pondeljek 26. julija sta bila poročena v slovenski cerkvi sv. j Jožefa g. J. Šuinjara in gdč. Ana * Marentič. Ženin je znan Dalmati- j nec, ki je imel zadnje čase dokaj . posla s tukajšnjim aerirom, kogar < 7>iaj toži za vrč odškodnine radi ! krivega zapora.
l*mr! je g. Ambrose J. Pacej, zet gr»spe K. Staudohar, stanuj«»č na 807 N. Chicago St. Bil je šele': 20 let star. a je bolehal že več let ji in bil rahlega zdravja. Zadnje! < čase je bil usiužben pri mestni po-'1 žarni brambi. Pogreb je bil 28. julija iz slovenske cerkve na Mt. < Olivet pokopališče.	i
V	svojem domu na 206 Ross St. . lfži že par tednov nevarno bolan fi71etni g. John Težak, ki je eden najstarejših slovenskih naseljen- j cev v Joliet u.
G. lieo Adamič. 1604 Nicholson St.. ki že dalj časa boleha, je bil 1 pred par tedni odpeljan v okrajno bolnišnico, kjer se počuti ne- . koliko bolje.
Nova hiša g. Nikolaja Žuglja. katero si je to spomlad postavil na North Broadway, je zdaj do- < gotovi jen a. Te dni se dotiena družina preseli v njo. Ta hiša- je
ena najlepših enonadstropnih poslopij ob North Broadway.
Te dni sta prišla iz stare domo- ^ vine g. Martin Planinšek in nje- s gova sestra. Došleea sta brat in j sestra g. Franka Planinska. Na- s Manila sta se pri svakinji na 703 Ottawa St. Doma sta iz Za.vršnikaJfe župnije JSmartno pri Litiji. Pla- c ninšek zna veliko povedati o zlu svetovne vojne, ker se je dalj časa nahajal v ruskeai vjetništvu. * z
Kenosha, Wis. ^
Tu je bil obsojen gostilničar Fr. ^ Kuzmič" na 60 dni zapora v po-boljševalnico, ker je transporti-ral za ^700 žganja, ki ,ie bilo kup- x Ijeno v Chicagi. Ill_ v Kenosho. s
F
Milwaukee, Wis.
Poročil se je John Dobnik iz' 108 Reed St. Bil je dobro poznani med i>ečlarji. ker je bil edini ne- 1 oženjeni slovenski gostilničar. !«.
S parnikom President Wil-j son" iz Trsta je prišlo v Milwau-j kee okoli 10 Slovencev. Vsi imajo tukaj sorodnike, radi česar .i^ bilo ( svidenje p*» dolgih letih nad vse ginjeno.
tMroei iz West Al lisa so se šli! kopat v Soldiers H"ine, kjer jej majhno jezero Suicide Lake. jeze-j ro za samomorilce imenovano. Ko ] so se nehali kopati ter se že napravi jali. je nekdo pahnil 8!etne-ga Franka Than iz West Allisa j' v vodo. Deček je takoj izginil.j, K<» so drugi otroci še nekaj časa j, irledali za njim ter ga niso več vi- . deli. so zbežali od kraja nesreče,'j ne da bi sjMiriK'ili tak«»j starišem. Po preteku dveh ur so sta riši poni srečenega š«-Ie zvedeli. Pokli-eali so šerifa, ki ie šel«- p<- dolgem 1
1
iskanju potegnil utopljenca >z vo- 1 * le. Pogreb m- je vršil 26. julija ' na IIolv t'ross pok»ališče.	'
Pred soilnika j«' bil poklican J J Steve Težak, ki je bil pred nedav-j 11 i in tožil za ločitev zakona <»<1 i voj»- žene Su-sjt*. Mrs. Težak je i tožila sed,;j svojega moža za nie-ji - e"-110 alimonijo. Njen zagovornik ;« je izjavil, da Steve ni zaslužil par mesecev ničesar, potem pa je'] začel z niunšajnar^kim biznesom.|j Poleg tega pa je najel soft drink , parlor in boardinghouse. ki mu j nese na dan približno #10. Sv«.ji ženi že ni dal 11 i kakega denarja od Velike noči. Sodnik je odločil,' da mora plačati Težak svoji ženi $IU na teden.
Mike Silev iz 1116 12. St. in ' Mike Kocič. živeč na vogalu 14.i St. in St. Paul Ave., sta bila "»liso jena vsak na 60 dni zapora v:-poboljševalnico, ker sta kršila su-' Ho ptistavo. Oba sta se priznala* krivim. Zvezni pravdnik. ki jej nastopil proti obtožencema je re-j kel, da sta obtoženca ona. ki sta i dolgo časa kuhala žganje v South! Milwaukee. Iz policijskih poročil je razvideti. da sta bila gori omenjena izdelovalca žganja na debe-j lo ter sta z munšajnom zalagala celo mesto.	j
Aretiran je bil Mike Stanevič. 22* Central Ave. Obtožen je bil, , tla je kuhal žganje ter tako kršil; suho postavo. Ko so ga aretirali,' so našli v njegovem stanovanju veliko množino munšajna. Ker pa je njegova žena na smrtni postelji. je bil pod varščino $*^>00 "iz-1 puščen.
Na AVest Allisu je bil obtožen kršenja suhe postave Carl Gebaj. ki se pa ni hotel priznati krivini.
Med onimi niunšajnarji, katerih obravnave so bile preložene do prihodnje jeseni, se nahajata Frank Bovhan iz Shebovgana in .lirseph Vukolie- iz Milwaukee. Oba sta pod obtožlw>. da sta imela kotle in kuhala muiLŠajn.
Sheboygan, Wis.
Iz stare domovine je prišla dru-'žina Xalan in sicer pet oseb. mati. tri hčere in en sin. To je prva družina, ki je prispela po vojni v našo naselbino.
»
V	bolnišnici sv. Nikolaja je bil operiran rojak John Prhne. Operirana je bila tudi rojakinja Mrs. Meohardt.
V	nedeljo 25. julija se je v She-boyganu pripetilo pet avtomobilskih nesreč. Rojak Frank Vajs pa je imel šesto smolo z motornim kolesom. Sedaj se nahaja v bolnišnici sv. Nikolaja. Zadobil je težke poškodbe. Z njegovim prijateljem John Korenom, ki ima tudi motorno kolo, sta se domenila, da se peljeta na Ashby most. Vozila sta s hitrostjo 25 milj na uro. Po nev sreči se je zaletel Vajs v cementno ograjo ter odletel s kolesa vež čevljev visoko v ^rak in potem
Peter Zgaga
Polarni raziskovalec, kapitan Amundsen, hoče na svojem naslednjem potovanju ugotoviti, če je admiral Pc-arv v resnici razkril severni tečaj.
---- Admiral Peary lahko čaka mirno izida te preiskave, kajti [-11 je mrtev.
*	a *
Kot bajka iz Tisoč in ene noči even i povest o Charles Ponzu-ju iz Bostona, ki si je z naravnost občudovanja vredno spretnostjo pri dobil v par mesecih premoženje 6.000.000 s tem. da je izrabljal valute različnih dežel. Vlada jc sedaj uvedla preiskavo, če je šlo pri vsem poštenim potom, kajti žen i j je vedno osumljen.
*	a *
Sladkorja je najti sedaj v izobilju. Kdor ima dosti denarja, si ga lahko kupi kar več funtov sku-paj.
*	a *
Večina ljudi ima resnico le za dmžabnico ne pa za ženo ali moža.
*	a *
POHUJŠANJE V FAROVŽU
ali
KAKO JE MARIČKA ZAŠLA NA KRIVA POTA.
(Strašna zgodba v dveh dejanjih.)
Na Greenpointu v Brooklvnu Skaza ljubico je imel ir pri štrukl.iih in pri vinu krasno žnjo je vred živel.
Lepa ljubica Marička, vsa nedolžna kakor ptička kot svetnica, kot devička, le molila je in pela, grdili plesov ni trpela, grdili plesov — — hopsasa.
Žnjo je bil v New York premufal.
Šla za njim je kot kožica
ii> ko je rojake blnfal
so bledela 11 jena lica.
ngfcv«
Reviea je solze lila, krivila se — roke vila, če je bila kdaj na plesu, kjer telo je ob telesu in se pleše hopsasa.
V Cikago jo je pihnil, da bi ljubici Marički zadnji kos morale vdihnil ir k sladkejši jo potiČki spravil. In na boljša pota pripeljal, kjer greh in zmota sta neznana, kjer ni plesa, k.ier teles vihar ne stresa po plesiščih — hopsasa.
škoda, da je punca imela nekaj bikovskega v sebi; rdeče farbe ni trpela. Z rdečo farbo ne in ne bi stopala po kakem štritu. • Z rdečim ne!" po tem kopitu je vredila si življenje. In, oj groza, oj trpljenje če je morala kdaj biti priča kake rdeče niti kri ji jela valoviti, je po žilah semtertja, gori doli — hopsasa.
Glej ga zlodja, kaj pa to je, da dekletce to mlado je v zadnjem času obledelo. Kaj je toliko trpelo? Ali pa kedaj zašlo je v tihi noči na kak ples in se v množico teles pomešalo in plesalo gori doli — hopsasa T
No, naj bo. karkoli hoče, zdaj vzdihuje in se joče ker je ljubav sad rodila tam na plesu — hopsasa.
Tam v Žoljetu mož je modri stal na posvečenem odri ir. svaril žene, dekleta, jim polagal na srce, naj z Maričko-veseličko več nikdar ne govore, ker se nekaj ji obeta, no, saj veste: — Hopsasa!
Skaza pa rohni v Čikagi,
de je groza, oj vsi vragi,
da Marička je devica
da jo tare vodenica,
ne pa tisto---hopsasa____
padel na zemljo z obrazom navzdol. Z levo roko je padec pari-ral, pri čemur si je zlomil palec. Potem je vstal ter skoSal iti, toda takoj je spoznal, da je noga zlom-
__________ ^
®l
j&atul. Srifcurta
Inkorponrana 1. 1900
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
(Hiral fiiliil	Pa tlrnmt
Predsednik: smim. ROVAN&**, QBWOB J. PORMKTA. M 17«, B*
B6x 281, Conemangh, Pa.	Diamond, WMfc.
Podpredaed.: LOUIS BALAMT, Baz LEONARD BLABODRIX. B« «« 100, Pear Avenue. Lorain, a	Mlnaeeola.	_ _
rajnik: JOSEPH PISHUBB.	JOHN BUPNIE. * B«r »k TO**
Minnesota.
Blagajnik: G BO. L BROZICH, Bly,	Pravdi Mbar.
Mlnnaenta.	JOHN FI*AUTZ Jr^ 4*2rlVk AH«
Blagajnik DdipkSMtft «01191« t LOU- lnmet, Mich. 18 OOSTELLO, 8aUda, Oola	JOHN MOVERN, K4-2ad Avfc. DoMI
Mlnneeoca.
Tifeevul Mrtraft.	MATT, POOORBWX f W. MmUmm Ma
Or. JOS. V. GRAHEK. 8« B Oble Chicago. I1L Street, B. Pittahnrgh, Pa.	Sfcwiera^ri OAer.
____j BUDOLT PERDAN, OCMf WL QMS
"•darefcL	Avenne. Cleveland, Ohio.
/OHN GOUŽB, Ely, Mlnneeota.	FRANK SKRABEO, MM WaShlagM
ANTHONY MOTZ, 0641 Avenue M St.. Denver, Cola
80. Chicago. Ill	GREGOR HREdČAK, 407 0t* AH,
fVAN VAROGA, 512« Natrona Alley. Johnstown, Pa. FltMmrglk, Pa.	I Jednotlno glasilo: "GLAS NAROD A*"
▼ae stvari tOaJote ae uradnih eadev kakor tndl denarne poBlJ^ev aal «e poifljejo na javnega tajnika. Vao prltoibe naj aa poiUjajo an pradaaA* ilka porotnega odbora. Protaje aa aprejem novih članov In aploh vaa adrmv* i!lka jpriCetala ae aaj poftljajo na vrhovnega ad ravnika.
Jngoalovanaka Katoliška Je^nota ae priporoča veem Jngoekrvanoa aa •btlen pristop. Jednota poalnje po "National Fraternal <3onjrreaa" leatvteL V blagajni Ima okrog <300,000. (trlstotlsoč dolarjev). BolnMUh podpor. ed> Ikodnln, ln pomrtnln je Izplavala ie na<3 poldrugi mlljon dolarjev. Jednota te je okrog 8 tiroč rednih SanoT(lce) ln okros 3 tisoč otrok v Mladlnakeee oddelku. Dručtva Jednota ee nahajajo po raznih alovenaklh naaslbinah. ram, kjer jih ie nI, priporočamo vstanovltev novih. Kdor ieU postntl član laj ae sglasl pri taJnlVa bll&sega dmstva JSKJ. Za vatanovltev novih drnJfta^ « pe obrnite na glavnega tejnlha. Novo droit t o ae lahko vaanovt a 8 Sani tli nlra ml.
Ijena m»'d k(»le?ii»m in členkom. V j lx»lnisniei>	i«> prej>eljal n«-ki
avtomohilist. K«» smo rojaka Vaj-! va vprašali, če m1 1>o še v« zil z motorni m kolegom. j»i rekel, da še, am])ak [>« !«'Ta v /rak. kot g;i je doživel pri t•• j nez*™»di. j>a ^i vee ne želi.
V teku treh dni se je pr?|»eiila že drriga nesreč-a v S4ielw>ygan reki. V |H»nde|jek	j'llija jc
utonil *»l.*tni ^inček dobro/nanega rojaka .lovrpa Suši. P'*JJ N St. K«ko se je nesrei-a dog»»dila. ni !iio«;oče {"»izvedeti. l<er ni iiih^e videl, kdaj je deček padel v v«*|o. Ko se f>otapljal. ga je videl l1'-letni Rudolf fiersfič. I*r«-*1 polici sfom je mali fJergič izjavil, da je vide! deeka se iirrafi na obrežju z drugimi dečki, videl pa ni nihče, kako >e mu .ie pripetilo, da ie pade! v vodo. Policija je takoj i>ri-<la na lice mesta z rešilnimi pripravami ter su dečka po čet rt urnem iskanju re- potegnili i/. v«>i|e. toda niso ga več m- irli spraviti k življenju. Po naključju ^e j«-nripeljal mimo oče utopljenca in llletna hčerka. Ko «;a je potem Air. Suša zagledal, se je onesvestil. deklica pa je postala histerična. Rojaku Snši naše sožalje. Stariši. pazite na otroke!
Zvezni suhaški agent je so pred kratkim obiskali rojaka Franka Bovhana ter ga odpeljali na policijsko postajo p««! obtožbo. »Ia je kuhal žganje. I>il pa je izpuščen <lne "J6. julija. p»item k-i je položil varščino. Takoj pa so ga zopet prijeli ter v spremstvu suhaških agentov peljali v Milwaukee, kjer so bo moral zagovarjati na obtožbo, da lastile kotel z:i kuhanje žganja.
Pred nedavnim se je poročila z nekim Amerikancem Miss Matilda Frančič. Slovenska naselbina v Sheboyganu ž njo izgubila najboljšo delavno moč. Miss Frančič je bila vedno v prvih vrstah, ko je bilo treba delati za ugled in napredek slovenske naselbine. V Ameriko je prišla kot 4Ietna deklica s svojimi starlši. Kljub temu. da je vedno obiskovala le angleške šob*, se ni sramovala materinega jezika, istega sn je <posluževaia tudi med tujci, Posebno veselje je imela do lepili slovenskih pesmic. Kadar je nastopila s kako pesmijo. j»* očara! njen mili glasek vse jmidušalce Cesto je nastopila s slovensko pesmijo tudi na prireditvah tuj cev ter je oh takih prilikih vselej žela najboljšo pohvalo. Poroka s< je vršila v Milwaukee, odkodei sta novoporočenca odšla na ženi tovanjvko potovanje. Pred kratkim sta se vrnila v Sheboygan, kjer si bosta vstanovila svoj dom. Mnogo sreče v novem stanu!
Ironwood, Mich.
Mrv. Mary Smol ar, ki jc od svojega moža ločena več let. je dne 26. julija prišla na policijsko postajo ter je prinesla s seboj poleno, v katerem je bila glavica di-nam it a. To je sednj že tretjič, da je bilo njeno življenje na ta na čin v nevarnosti. Dne 15. junija 't. L je bil člinauiit položen v pee
katero je raosneslo. P<»poldne istega dne je bila po-taVljena v kuhinjo nova |»eč. ki je bila pa takoj drugi dan uničena tako kot prva. Pri zadnji eksploziji je Mrs.
Smolar »zadobila tu li pr.....-jšiije
|H>šk«»d!te.
Sv *
OCI
Soča bela. kuj so bele tvoje vode od so|/.a . naših mater in seslra. ki ne b«»do več vesele?
Soča modra. Soča vr»da. knj '•i modra od neba. al od našega morja? Kakšna tvoja bo usoda?
Soča- Soča. kdaj boš rdeča? Ko poteče naša kri. boš imela barve tri bož imela bf rve tri in naš dom ne bo več ječa.
Goričanka.
i____
Vi potrebujete knjigo
l)r. Kern je nad deset let zbiral gradivo za angleško-slovenski besednjak. Vedel je. da Slovenci potrebujejo dober obsežen slovar pri učenju angleščine. Knjiga obsega 25.000 angleških besed z izgovar-javo in slovenskimi pomeni. Ce vas angleški jezik zanima iv se ga želite priučite, si jo naročite. Kupite jo za svoje otroke, da se u«*o pravilne slovenščine. V vsaki hiši bi moral biti en izvod na razpola" go eeli družini.
, Angleško-slovenski besednjak 'naročite na sledeči naslov:
Dr. F. J. Kern , C202 St Clair Ave., Cleveland, O.
Cena obsežni knjigi je 5 dolarjev s poštnino vred. — Istotam lahko naročite Zormanove pesmi za $1.25.	—Adv.
FARME.
40 >akrov obsegajoča farma, »amo 5 mill od mesta s 35 tlf-»č prebivalci, kjer je Ir-vrsten trg za pridelke, so *ole. cerkve, trgovine, mlekarne, sirarne In vec različnih tovarn. Najboljša železniška zveza z vsemi večjimi trgi fn mesti. Izvrstna zemlja, prijazna in obljudena okolica, lep raven svet brez kamenja afi močvirja. Vse na okoli ograjena. 20 akrov čistih In obsejanih. ostalo nekaj lepega gozda Irf v pašnikih. Lep sadni vrt in dober vodnjak. Hiša z 7 sobami. Hlev prostoren za Z konja in 10 glav iivlne. .Kokošnjak, svinjak, shramba za *ito in več staj za vozove in mašlfiarije. Vsa poslopja so v najboljšem stanju. Sadni vrt in vodnjak prt hiši. Živine je: 4 molzne krave. 2 tel Ice, par konj, 6 preJičev in 50 kokoii. Masine-rije so: Maiina za kositi, za grabiti. za okopavati, slamoreznica, brane, plug, težki in latji voz. dvoj« sani, komati ln vse dri.-^o farmarsko orodje. Cena vsem skupaj samo $4200.00.Polovico takoj, osta-' lo na 6 odst. obresti.
40 akrov farma blizu trga, kjer so tr-qovine. cerkve, šole in 3 milje cd želez-nitke postaje. Jako rodovitna zemlja, prijazna okolica, dobra voda x naravnim studencem. 10 akrov čistih ln pod plugom nekaj painika in nekaj prav lepega gozda trdega lesa. ostalo lahko za člatKl. Mala hiia in hlev v orav dobrem stanju. Prav ugodna prilika za mota. kf želi z malim denarjem naprej priti. Cena samo 11400.00 in se naplača približno 3 •do 4 sto dolarjev takoj, ostalo na prav lahke pogoje.
Imam ie mnogo raznovrstnih matih Ift večjih farm^ živino, mašinertjami in po-
' siopji in tudi brez irtih. Sporočite nam« | kako farmo želite, koliko lahko v farmo
i založite? Pojasnila dobite točno.
GRIMMER LAND CO. 114 Qr«nd A v«. Room 4», Mllwuuk««, Wl*
^	i..i i m... i —■—
Mednarodni ženski kongres za žensko
v
I volilno pravico v Ženevi.
Ko se je U-ta 191.1 sestal v Budimpešti mednarodni ženski kon-fTPf*. m* je o ženskem vprašanju tudi v srednji Evropi začelo živahnejše gibanje. Enakih kongresov se soeijalistinje sicer še niso nikdar udele/de, vendar pa so jim izkazovale simpatijo. Leta 1913 se je ženska volilna pravit* začela še v prvih svojih primerih uresničevati. Samo na Finskem je bila takrat že udejstvena, v Ameriki in1 Avstriji je bda na svojem pohodu, v skandinavskih deželah pa je l da uvedena deloma v občinah. Ljuti boji sufrxgetk v Angliji niso' takrat še dosti hasni'i. Po svetovni vojni se je stvar silno izpreme-nila m v državah je. kukor je pbsneti iz poročila ženevskega mednarodnega kongresa. ;»vt. • vi jena ženska politična volilna pravica. Ne samo v Ameriki in v Avstraliji so dobile ženske glasovalno pravi-eo, temveč celo po nekaterih afriških okrajih jo že imajo in v konservativni Angliji sedi tudi že prvi ženski, poslanec v parlamentu. I'pati je, da bodo pri prihodnjih volitvah dobile volilno pravico še prav v se antrle^ške žei.e. I lanska in Norveška imata svoje ženske po-)siance, tla Švedskem bodo pri prihodnjih volitvah volile tudi žene. Avstrija in Nemčija ;meta tudi že *voje ženske volilee, Rnnsija pa jo ima že od revolueijf, od leta T917 sem. Edinole romanske dežele j in Balkan š»- nimajo ženske volilne pravice. Tudi na Francoskem in v Italiji ženskami najbrže ne ob več treba dolgo čakati, da dobe tu-; di one svojo glasovalno pravico. Amerikanka Miss Nathan je potom skioptikona na platnu pokazala vse dežele in države po vrsti, kjer je že dana ženskam ta pravica. Države, kjer je ženske še nimajo, so bile črno pobarvane.
Ženski konjrres v Ženevi je hotel razpustiti sedanjo mednarod-j no žensko zvezo, vend; r pa je bil ta predlog končno odklonjen, češ. da je še vedno nujuaj potreba, da obstane organizaeija še dotlej, dokler ne bodo ženske dobile glasovalne pravice najmanj še v deželah, ki se, kakor n. ;ir, Švica, smatrajo za demokratične. Kongres je sklenil, da v prihodnje zboruje mednarodni ženski kongres vedno v eni izmed onih držav, ki ženam še vedno niso priznale politične enakopravnosti z možem: prihodnji kongres bo v Franciji.
Mednarodni kougres je sicer inseeniran oil meščanskih ženskih organiazeij, ki pa jim je treba priznati, da so na tem kongresu pri vsakem vprašanju p »kazale res precej demokratičnega mišljenja. Priprave za ta kongres so bile impozantne. Poleg vseh mogočih vprašanj o ustroju žensk«' organizacije, se je obravnavalo vprašanje o prost it uri ji, plačah ž-nskam, o ženskem nočnem delu in drugem, kar pa je naloge strokovnega gianja, da reši to dvoje zadnjih vprašanj. Povedati je treha, da se je ženevski ženski kongres postavil washing-1 tonski delavski konferenei nasproti jrlede vprašanja Ženskega nočnega dela. češ, da i«» krivično prepovedati ženskam nočno delo! To sporno vprašanje da«;ra že od leta 1910, ko so danske soeijalistinje načele to vprašanje in se je tifekarniškemu ženskerilu nslužbenstvu dovolilo nočno delo. (dede prostitucije se je kongres postavil zoper \sako ureditev in ka^miranj prostitutk, ker tozadevne odredbe samo irvekovečajo prostitucijo in za prostost iu enakost boreče se žene vidijo v prostituciji onečaščenje ženskega spola.
Na kongresu so bile zbrane žene z vsega sveta. Zastopane so bile celo Indijankc, krasno opravljene, z zlatom iu srebrom prešitimi pi-sanitui svilnatimi oblekami, odete v indijanske tenčice. Ena izmed njih je hila celo pesni.-a. ki je posebno lepo znala govoriti. l)ve izmed litdijauk sta celo na nosovih nosile briljante. .Japonkc so bile v črnem kimono z naramnimi rutami iz atlasa in v snežuobelih čevljih. Tudi ena Turkinja je bila prišla ter Islandka v beli obleki in friziško kapuco na glavi. Predsednea svetovne ženske zveze je ga. Cat-Jap-man. Na tem kongr *: u so se zbrale tudi mnoge soeijalistinje: od Labour Party in Inii« pendent Labour Party, ena italjauska, več francoskih, ena nemška in nemško-avstrijska socijalist in ja. Nemška /eiiska zveza je poslala eno delegatinjo, dunajski socijalei so poslali na kongres po eno za Wopnieo. Iz držav, kjer je že uveljavljena ženska volilna pravica, so prišle celo vladne »astopniee; iz Nemčije, Avstrije, Cehoslovaške in drugod.
--9
Italija pred katastrofo.
Odkar je razpadla fronta ob Piavi, ni v Italiji več miru. Dokler, je bila še vojna, so italjanske oblasti lahko krotile uporne elemente,1 ker so jih pošiljale na fronto oziroma v ječe. Pa tudi respekt pred zavezniki, katerih d i**: i plin i rano vojaštvo se je nahajalo še precej • asa po sklenjenem premirju v Italiji, je pomagal veliko, da se je kolikor toliko vzdržal red v deželi. Seveda je bilo takrat v Italiji še dovolj živeža, ki so g,-, pošiljali zavezniki "zmagoslavni", toda siromašni Italiji. Po končani vojni je prenehal tudi izvoz živeža in premoga s strani zaveznikov oziroma Amerike. Ko se je vrnil velik del proletarijata iz vojn«, je našel doma skrajno mizerijo in pomanj-1 anje vsega. Industrijsko tlelo je obstalo, ker Amerika ni bila več I'ol/.na skrbeti s pr'»nogotn za italjansko industrijo. Pojavila se je m lika hrrzposelnost, inrajno pomanjkanje živeža, neznosna draginj* in k vsemu temu se je pridružil fiasko italjanske zunanje politi-ke. Splošna nezadovoljnost je redila stavke, izgrede in upore, ki so jh» vsej Italiji na dnevnem redu.
Vodstvo aocijalne levolueije so prevzeli maksimalisti, ki so se na socijalističnem kongr.-Mt v Bol ogni meseca oktobra 1919 pridružili j tretji interna«:ionali Maksimalisti so v Italiji to. kar so v Rusiji bolj-j še v i k i in pri nas komui.i*ti. Maksimalisti so iz«lali manifest, v katerem zahtevajo odstop ital(»esJcegn kralja in senata ter obsežno socijalno reformo. Podoben nian fest so iztlali tudi reformni soeijalisti, ki jih!
. je zastopal pokojni B;s>olati. iu republikanci.
Tako je prešlo vodstvo italjan^kih revolucijonarnih mas v ni-, ke elementov, katerim je samo za Udjševiško propagando, ne pa za resnično soeijalno revolucijo. Država ini* na razpolago vsaj zakone' m postave, anarhistični voditelji p« nimajo ničesar, v čemur bi mogli ovirati razdirajoč, tlelo mas. ki se poslužujejo vseh metod, katere so jim pridigali \ jditelji v s vrhe uničenja državue avtoritete. Voditelji so organizirali proletariat v anarhističnem duhu, da morejo ob pravem časti proglasiti diktaturo proletarijata. toda sedaj je masa že tako podivjana, da pleni, uničuje in mori vse, kar ji pride pod roke. Tako ne ."?^»re ne država in ne*ocijali*tični voditelji več ukrotiti dtvjejra poželjenja mase. Država zato ne. ker m- ne more zanesti na aoeijalističn* voditelje, ki se a svoje strani nočejo zameriti maki, voditelji pa samo vsled tega itako niso možni iKtaviti revolu-j eijonaroega gilMinja, ki je v polueui teku.
V tem za Italijo usodepolnem čai»u je moral prevzeti Gioliltij vlado, ker s« meščanski stranke videle samo v njem svojo in Italije; rešitev. Nastop Giolittija pa je le še bolj razburil revolucijonarn<H maso, ki *e sytoti ne o?ira na nobeno vlado. Karabinerji. ki so bili v prejšnjih ea»ds strah \>rk banditov. iu upornikov, so danes popolno-i «ta brez moči. lporo* masa jih ubija kakork muhe. Vojaštvo revol-' tira in odreka pahurMiii. 1 .ahko sr reče. da *e bo vojaštvo ob prvi. 1'riliki pridružilo upoiri mati. ker je naveličano vojaške discipline) in bi at rado vrnilo na tvoje domove.	1
GLAS NARODA. 3. AVO. 1920
Kot znano so pri tekmi z jadrnicami zmagali Ameriknci. Anglija je bila poražena. Lastnik angleške jadrnice "Shamrock" Sir Thomas Lipton je sicer nekoliko jezen, toda nič zato. Tudi na Shamrocku je bil te dni vesel trenutek. Njegov tovariš Lord De war se je namreč zaročil z ..gospodično Ano E. Nielson. — Slika nam kaže zarcrenca in Sir Liptona, ki jima maha z roko v pozdrav.
i
Giolittijeva vlada ki je prevzela v najresriejšem času odgovor nost za bodočnost Italije, si ne more in ne ve pomagati. Na eni strani luizogihna revolueija, ia drugi pa oster konflikt z Jugoslovani —to je položaj, v katerem se nahaja danes službena Italija. Prav je rekel socijalist Turatti v debati na Giolittijevo izjavo v poslanski zborni-, ci, da je Giolitti zadnji akt v rokah meščanskih strank, katerim za-! haja solnee. Meščanstvo ni več sposobno tla vlada, proletarijat pa še .ju: zrel za vlado. Iinptrijalizem in šovinizem nacionalističnih strank .je ravno tako usodepom za Italijo, kakor revolueijonarno razpolože-, j nje proletarske mase, ;.nani soeijolo^r Guglielmo Ferrero je popol-liioma odkrito ugotovil prognoso agonije "zmagovite*' Italije. Fer-, rero piše: Ali ni ono k;ir se mnogim zdi kot triUmf Giolittija, samo velika pokora.' Dogodki so naprtili dolžnost, da vzpostavi red v lta-I liji, bamo onemu elovikii, ki je najbolj kriv tega splošnega kaosa. I'Tenia kako" Ali ni b i Giolitti vedno vztrajen nasprotnik vojne? Toda jaz v tem času 11 • mislim 11a maj 191.1, ampak na dobo deset let preje, na pomlad 1901 do 191*?, katerim je skoro vedno načeioval t Giolitti, ki niso razumele, da postaja ti "»zveza orožje za vojno in niso rešile Italije te zveze, ki jo je podpisala Italija v prepričanju, tla jisi s tem zagotovi mir Kaj je vzrok Giolittijeve gernianofilije ? Da . izvemo to. moramo poznati dušo političnega sistema, ki ga je ustvarjal Giolitti v dobi 1<9H—1914. Italija ne ve. ali naj Giolittija. kate-I'leniu se je pokoravala 15 let, katerega je dvakrat vrgla v prah'in j;a trikrat pozdravila kot svojega rešitelja, imenuje velikega držav-l ika ali pa zvitega intriganta. Treba je vedeti, da je Giolitti samo ii-pigou one politične generacije. h kateri so pripadali Napolen III., j( avour, \"ittrio EmanucJe II., Viljem 1. in Bismarck. Vsi ti so imeli t ilj .tla udušijo revolucijonarne sile. ki nastajajo kot posledice nemirne dobe in tla jih pretvarjajo v siedstva moči v korist jrospodujo-'č'li razredov. Takti j<- 17*^9 Napoleon premagal francosko revolucijo in tako so izrabili in umirili revolucijo ('avour. Bismarck. Vittorio Emanuele in Viljem. Do leta 1914 je Giolitti lahko krotil socijalizem 'iv korist svoje oligarhične politike. Tako je leta 1911 priznal (.iiolitti . socijalistom drobtinitro oblasti, obenem j>a izvedel okupacijo Tripo-'ihtanije. Ta politika je sevetla potrebovala močno Nemčijo. Dokler ijse je tlvigala v srcu Evrope visoka trdnjava Bismarckove in Ilolien-'Jzollernske Nemčije, dokler so ji slak ob strani absolutistične države ' Rusija in Avstro-Ogrska. tako tlolgo se je mogel italjanski niiiiister (igrati z ognjem brez Mraku, da se opeče, (iiolitti je veroval, da je jNemčija najmočnejši steber evropskega miru še tedaj, ko se je Nemčija neizogibno bližala svoj katastrofi. Giolittijeva iluzija je |sedaj jasna. Toda s to iluzijo je uničeno tudi celo Giolittijevo živ-Ijensko delo. Danes Je ]*movno vz»'I v svoje roke vlatlo in usodo Italije. ato ne vidim za Italijo druge alttiriiativie: ali da doživi čudež ali pa tragedijo. Do leta 1:* 14 je (iiolitti zbiral okoli sebe najboljše lju-itli. Državne blagajne so bile polne, gospodarsko življenje je cvetelo • Evropa je živela«v.popolnem redu. Kje je sedaj vse to? Danes ni ni-jčesar več. Italjanske državne blagajne so prazne, gospodarsko življenje uničeno. Potrošeni so prihranki vseh minulih generacij. Vsa tri evropska carstva s<, zrušena: Nemčija. Avstrija. Rusija. Pol Evrope je v revoluciji, j ol Azije v vstaji. Kako naj Giolitti izpolni pre- -v zet t) dolžnost, tla vpostavi red in mir v Italiji, ko so vsa sredstva u-jiiičeua iu ni nobenih piproinočkov uspešne politične akcije.'
Take so danes razmere v Italiji. š»- slabše pa je v "odrešenem" ozemlju. Luigi Barzini je te <lni objavil v "Corrierc dela sera" čla-jttek. v katerem opisuj« žalostni položaj v zasedenem ozemlju, kjer je jtdpor proti Rimu vsak dan večji in kjer postaja situacija vedno iM.lj nevarna. Ni čudno da se v teh razmerah poslužuje Italija na-cijonalistične gonje v zasedenem ozemlju. Lačno in uporno ljudstvo je treba premotiti z ra>.nimi dogodki, ki naj bi vplivali na izboljšanje splošnega položaji«. Medtem, ko so italjanski barbari v Trstu po-žigali in plenili jugoslovansko imetje in morili naše ljudi, je italjanski sina t razpravlja! o anarhistični nevarnosti, kjer se je konstati-ralo. tla je l<t nevarnost za ohstoj Italije večja nego .s«' misli. Medtem I ko streljajo Italjani naše ljntli v zasedenem ozemlju, izjavlja obupani Giolitti, tla ^o po+rebna neposredna p<»frajatija meti Italijo in Ju- 1 •rt»slavijo za rešitev jadranskega vprašanja. Vse pa je le ostudna laž ' j in hinavščina. brez katere Italjani ne morejo živeti. Kaj se zgodi z ' Italijo, )M>kaže bli/.nj;» btxh^'-nost. Naše stališče je jasno. Vsak greh I s4* mašč-tije natl onim. ki ira j" zagrešil. Ni več daleč dan, ko bo Ita- ' lija pripravljena iti \ t anosso, ttitla tedaj bo prepozno.
I ---------:
—	Kakšen vzrok imate, da se hočete poročiti z mojo hčerko?
—	Nobenega vzroka Zaljubljen sem.
• * •
I*	.	1
—	Velike težave imam. ko podpiram svojo ženo.
—	To ni te nič. Le skušaj ne podpirati je.
V staro domovino j
___1
S posredovanjem tvrdke Frank Sakser so odpotovali s parnikom "President Wilson" (Cosulich
Line) dne 27. julija sledeči rojaki: ?
]
Marija Epieh iz Brooklyn. N. Y. j v Čermošnjive; Marija Miliie iz Brooklyn, N. Y. v Čermošnjice: Matija Zidar iz New York. N. Y.j, v Kočevje: Josip Kralj iz Cleve-', land. O. v St. Vid; John Vidie iz , Cleveland. O. na Bled: Stanislav Marinčič iz Cleveland. O. v Žil-' žemperk: Jedert Hočevar iz C»e-|' veland. O. v Vel. Lašče; Antou| Vii i rili iz Pittsburgh. Pa. v Postojno; Frank Tertnik iz Cleveland.', O. v Zador: Frank Virk in žena iz Cleveland, O. v Smarrno; .TtJ111. Gosinach in žena iz Cleveland. O., v Savonje; Michael Možina iz <"Ie-vehind. O. v St. Peter; John Kre-bel in žena iz Cleveland. O. v Br-1 do: Josefina Podgornik iz Brooklyn. N. Y. v Lokave«*; John Poti-' bt»rek iz Brooklyn. N. Y. v Domžale: Helena Jančič iz Jersey City N. J. v Ogulili; Josip Baučer i7. MeKeesport. Pa. v Ajdovščino; John Cijroj iz MeKeesport, Pa. v1 Ajdovščino; Sofija Fedran s družino iz Middleville. Pa. v Gornji Grad; Sofija Fedran iz Brooklyn.! N. Y. v Domžale; John Sever iz Meadovvlands. Pa. v Zlatoluče;1 Joh T otnažič z družino iz Cleve-! land, O. v Podgrad: John Križaj! in žena iz Meaddowlands, Pa. v' Postojno; Štefan Fikfak iz Forest' City. Pa. v Gorico; Louis Žele z družino iz Adah. Pa. v St. Peter; Lovrenc Tomažič iz Aliqtuppa.! Pa. v Javor: Vinko Smreknr Alirpiippa. Pa. v Javor; Frank! Dime iz Homer City, Pa. in Big I Bay, Mich, v Kuteževo; John 1'ro-sen z družino iz Marinette. Mich, v Kuteževo; John Zupan iz Thomas. W. Va. v St. Janž: Frank Lazariz Thomas. "W". Va. v Št. Janž; Josip Zakrajšek z družino Thomas. Va. v St. Janž: Janez Zure iz Kenmore. O. St. Rupert : Lupa Va v potic i;: MeKcan, AV. Va. v Krošno: Avgust Mi!.:o-letič iz Daviš. \V. Va. v Postojno;j Alojz Melile \r. Pueblo. Colo, v' Grosuplje: John Skerbec / Bar-j berton. O. v Staritrg. Gašparj Skerbec iz B.irberton. O. v Staritrg; -Tf»sip Traven iz Barberton. O. v Zelimlje: Frank MoeilnITcar iz BarbeHon. 0- v Žemilje; .Tomp Kotle iz Barberton. O. v Želimljc.j Janez Kramar iz Barberton. O. v Zelimlje: Anton Knaus iz Ralph-1 ton. Pa. v Draga: Anton Dime iz Homer City. Pa. v Krko; Frank Starič iz Shebovgan. Wis. v Tre-belno; Simon Šet iz Shebovgan. Wis. v Ljubljano: Josip Per iz She-boygan. Wis. v Toliee; Anton Ma-gajna iz Mt. Iron. Minn, v Vreme; John Intihar iz Mt. Iron. Minn, v Begunje; John Cerkvenik iz Mt. Iron. Minn, v Vreme: John Vesel iz New Orleans, La. v Preztd : Fr. Rtigel iz Livingston. Mint, v Treh-i ne: John Golob iz Leadville. Colo.i v Semič; Anton Novak iz Chicago, III. v Božiči; Frank Petan iz' Chicago. III. v Božiči; Luka H^f-j ner iz Hudson, Wyo. v Skofjo Loko ; Anton Smrekar iz Monessen. Pa. v Metliko; Jernej Hribar iz j Moon Run. Pa. v Kamnik; Josip Klopčie iz Moon Run. Pa. v Kamnik: Mihael Fabjan z družino iz Salida. Colo, v Žužemberg; Ivan, Cankar z ženo iz Little Falls. N. Y. v Vrhniko: Josip Fabjan iz San Franeisro. Cal. v Metliko; Marv Hasset iz New York. N. Y. v 8t. Rupert; Apolonia Ožbolt iz New{ York. N. Y. v Prezitl; Tomaž Ba--ša iz Pittsburgh. Pa. v II. Bistrico; Frank Baša iz Pittsburgh. Pa. v II. Bistrico; Fran kJagodnik iz Pittsburgh, Pa. v Postojno; Ant.J Barajra z družin oiz Cleveland, O.} v Grahovo; Mary Močnik iz Cleveland. O. na Bled; Josip Kovači iz Cleveland, O. v Domžale; Frank' Rujrel iz Rich wood. W. Va. v Novo Mesto; Ana Leskovar iz Racine. Wis. v Prekmurje; Franlc Kozina iz North Chicago. HI. v Bobrovo:j Frančiška Dolenc z družino iz Gallup. New Mex. v Rudolfovo; Mi-; hacl Skrbeta iz Pittsburgh. Pa. v Postojno; Ivan Kure iz Kansas City. Mr>. v (Iradae; Peter Štefane iz Kansas City. Mo. v fckofjo I^o-ko: Josip Fanda iz Milwaukee. W is. v Celje: Anton Stimae iz Kane. Pa. v Lazae; Frank Ber-goč iz I>elagua. Colo, v Zagorje; Jak.) Zakotnik iz Shebovgan. Wis. v Skofjo Loko; Martin Tesovnik iz Milwaukee. Wis. v Rečico: Agnw Ibihovnik iz New York. N. Y. v' Novo Mesto; Alojzija Močilnikar z družino iz Barberton. O. v Novoi Meato; Augusta Danilova iz New! York, N. Y. v Ljubljano; Johana'
Tajna pogodba med bivšo Avstro-Ogr-sko in Bolgarijo proti Srbiji.
Pariški "Intransigeant" priobčuje popolni tekst tajne pogodbe, sklenjene leta 1898 meti bivšo avstrt-ogrsko monarhijo in Bolgarijo. Iz teksta je razvidno, da je bila pogodba naperjena proti Srbiji. Pogodba se začenja s pr trditvijo leta 1867 podpisanega sporazuma in je razdeljena na 12 členov. Avstro-Ogrska nudi svojo pomoč knezu Ferdinandu v slučaju, r.ko bi bil v nevarnosti njegov prestol ali njegovo življenje. Knez Ferdinand iu njegova vlada se bosta upirala z asemi močmi ruskim cerkvenim in nacionalističnim uplivom v Bolgariji. Avstro-Ogrska. pr bo s svoje sirani stavila vse, da uduši srbsko propagando za Ve'i ko Srbijo ali federacijo Ju gosi o v.-nov. V slučaju. tla Avstro-Ogrska auektira Bosno in Hercegovino, ji bo Bolgarija riudila politično pomoč, če bi bilo potrebno, pa tudi oboroženo ipodporo tudi proti turškim protestom in eventualni opoziciji s strani Srbije in Crnegore. Istočasno se bo bolgarska vlada v ugodnem tre-1 otkti otresla sultanovega Miveroustva. Bolgarija se obvezuje, tla ne bo sklenila nobene transakcije brez sporazuma z Avstro-Ogrsko. zlasti ne sme skleniti nahene politične, vojaške in gospodarske pogodbe s Srbijo in Rusijo. V slučaju vojne med Avstro-Ogrsko iu Rusijo. mora Bolgarija o.-tati strogo nevtralna, ne sme dovoliti prehoda ruskih čet čez svoje ozemlje in nt sme odstopiti strategičnih točk ob Donavi in Crnvm morju ruski mornarici. Avstro-ogrska vlada preskrbi Bolgariji kred;. v velikih bankah. Ta kredit se mora uporabljati za konsolidacijo države kneza Feruinantla. za.oborožitev in izboljšanje bolgarske vojske, za razvoj industrije, trgovine f ti političnih ustanov nove tiržave. V slučaju, da napade Turčija Bolgarijo, bi okupirala avstro-ogrska vojska Staro Srbijo. Albanijo in Macetlo-liijo, v slučaju pa tla i:ipade Turčija Avstrijo, bi morali zasesti bolgarske čete Jedrenski vilajet in t'arigrad. istočasno pa bi se morala < ii7zvati v Macedoniji ostaja. V slučaju z-ia^re. dobi Avstro-Ogrska Novopazarski Sandžuk. Albanijo in zapadno Maeetlonijo In otlrinski I vilajet. V slučaju konflikta meti Srbijo in Avstro-Ogrsko bi morale j bolgarske čete okupireti Pirat in Niš. v slučaju da Srbija napade I Bolgarijo, bi korak ila avstro-ogrska vojska proti Kragujeveu. V 'obeli slučajih bi bila Srbija razdeljena. Avstro-Ogrska bi dobila zapadno Srbijo, Bolgarija pa vzhodno.
Ta tajna pogodba je bila podpisana na Dunaju 21. maja 1^98, v Sofiji pa 25. junija 1898.
: Določitve avstrijskih dr-
t
žavnih mej
: Dunajski dopisni urad poroča : • Vlada je zadnje dni prejela od generalnega tajništva' mirovne konference navodilo d obmejnih komisijah, ki jih predvideva saint-lgermainska mirovna pogodba v( ,jsvrho določitve novih državnih imej. To navodilo vsebuje več do-j lločb, ki deloma dozdevno presega-■ ,jo besedilo državne pogodbe in bi
1 -	-	*	• 1
i mogle nneti v primeril stro«rc iz-
i	•	1
. beti be za posledico omejitev pra-(
'ivie, ki pristojajo obmejnim komi-
1; sija m. Ker je ravno Avstrija z o-
*[žirom 11a določbe mirovne pogotl-
be, ki so še same po sebi neugod-
}re, najobčutneje interesirana na
dobrohotni eksistenčnim potre-' 1	1	1
'itmm države odgovarjajoči izvedbi
mejne regulacije, je vlada snia-j trala za svojo dolžnost, da proti tem določbam v Parizu ugovarja. . Hkrati je vlada to priliko upora-, bila v to. da epozori vrhovni svet, naj bi se dala v spremni noti k 11 madžarski mirovni pogodbi pred-. J vidna možnost priziva na svet zve-j ize narodov potoni pristojne obmejne komisije v svrho prepreče-j |nja krivi pri določevanju mej v| ^etnografskem in gospo<larskem o-'iziru tudi komisiji, ki je poklicana.
jda določi avstrijske meje.
-
PESMI ZA OTROKE.
i Spisal Otort Župančič.
Kadar se Ciciban joče.
Ciciban se cmeri za dve mili Jeri. Hitro, hitro meh za smeh, vleči ga po vseh koteh, meči ga ob tla, p<»d strop, j in ob steno, hop. hop, nop!
IP«»k! — se meh razpoči, smeh iz njega skoči.
Vrabci in strašilo.
Civ-čiv, črv- čiv, še dolgo Immh živ, živ-žav, živ-žav. še d«ilgo bom zdrav: na srnli polja tri vreče prosa!
t iv-eiv, ziv-zav.
vse jirav? Vse prav!
Podboršek iz New York. N. Y. v ' I>omžale; Ivana Ovea iz New York : v Domžale; Andrej Plesničar iz Cleveland. O.; Anton Prinčič iz Cleveland. O.: Andrej Tof iz Cle-' veland. O.; Frank Planine in žena iz Cleveland, O.; osip Žitnik in ! ; žena iz Chicago, 111. v Ljubljano; ' Louis Hlad in žena iz Pittsburgh. 1 Pa. v Vipavo; Agnes Palčič z dni-jžino iz Cleveland. O.; George Pau-lehar z družino iz Cleveland, O.; 'Štefan Grebene iz Waukegan, IIL ]
Lord French o irskem vprašanju
Ob priliki odkritja spominske plošče v spomin padlim vojakom ulsterske divizije je govoril lord French o irskem vprašanju, ki se po njegovem mnenju še dolgo ne (l.o rešilo. Britanska vlada ne ho nikdar sprejela predloga o usta-jiiovitvi irske republike. Sinnfei-novci niti ne vedo, kaj pomeni vtijna z Veliko Britanija, liritan-(ska vlatla se je odločila, tla zapo-(11 vi irskemu narodu ravno take pravice, kakor jih imajo druge narodnosti v Veliki Britaniji. — (Lord French upa. tla se bo med sinnfeinovci vendarle našel kdfi. ^k' bt> v enajsti-uri prepričal svoje roke, tla se nahajajo v zmoti French bo nadaljeval vojno z ua-J m en oni. »la doseže s sinnfeinovci sporazum.
Pes ni ponižen, ker je lačen, temveč zato, ker je pes.
Ivan Cankar.
1 NAZNANILO IN VABILO.
Detroit, Mich.
Slov. pevsko društvo "Ljubljanski Vrh'' priredi v nedeljo 8. avgusta IZLET ali PIKNIK na
g. Travni karjevi farmi, to je 11. Mile in Deyvindre Rd. Vljudno so vabljeni cenjeni rojaki in rojakinje ter vsi Jugoslovani, da se polnoštevilno vdeleže te prireditve. Za izvrstno postrežbo jedi in pijače, kakor tudi za zabavo vam jamči	Odbor.
Kažipot; Peljite se s katerokoli karo, katera vozi v Roval Oak in izstopite na luterurbaji postaji v Roval Oak. tam va.s čaka že za to pripravljeni voznik. I re so od 8. zjutraj do L popoldne.
(2x :{17 & :{-8)
t
NAZNANILO.
Tem jiotom naznanjam vsem, ki poznajo rojaka
JOŽEFA NOVAK
iz Knežaka (Marjetačnik), da je umrl 27. julija VJ'Jtl v St. Francis HoHpitalu v Pittsburgh!!, Pa. Star je bil 27 let in težko je zapustil ta svet. Vzrok Miirti; poškodbe na avtomobilu. Pokopali smo ga na katoliško p«»kopališče v Ross-ville. Pa. V starem kraju zapušča mater. t»«-eta in tri sestre, tukaj v Ameriki pa enega bratranca in 'svojo zaročenko, s katero se je imel poročiti meseca avgusta.
Prosim njegove prijatelje, ako hoče kateri kaj več izvedeti, naj mi piše na naslov:
Mary Šorč.
120 Mendota Street. North Side,	Pittsburgh. Pa.
Zrak in njegove moči v domišljiji in povesti štajerskih Slovencev.
4 j	Spisal J. Msjciger.
kakor vodne moči, tako so tudi' zračne racuolično delovale na domišljijo naweura naroda in mu po-gontoiua dajale povod, predstavljati Mi jih j* »osebi jene in po človeško delajoče.
Na prvem meata imamo tukaj v oxir jemati jrihajoči se zrak ali razne vetrove. SshkI si jih predstavlja kot velikane z nadnaravnimi močmi ali pa kot krepke, starikaMe ali mladenke loožake,' katerih oiw-hj j*- večjidel dol>erj in /|ov*»ku bla«wiaklonj«M. Ij* razžaljeni znajo %»■ tudi mefcčevatij in dhhaljivo kaznovati rszžaljiv-ea. kakor «r bu to rz ver »lede«'ih narodnili pri p« »vest i pokazalo. j
r
1. RAZNA IMENA VETROV.
r
Najnavatbwjša imena vetrov so idedeča: Veter, ki veje od p®l-,< dneva.	4uir: oni. ki brije i
• »«1 |M»lnoči. imenuje Sever; ve-.l ter, ki jm**' o^ jut rove *traui. slu- ! §<< kot Vshodnik ; oni pa, ki )H*i MmIi iz večernih krajev, Zabd-(i nik ali Zapadnik. Za Sever, prav-ji /aprav za Severwvzh«xlnik je tudi ime Krivce -%b»venhkem Stajei-^ skem obče znano. Pri Sv. Križu ■ nad Mariboro i h /.o vejo Sever tudi( Mureek, ker »hI Mure sem pripiha. ' Vjlitsluik se imenuje M-mtertja J tudi Oi»r*ki veter ali Ogriček, Za-(' hodnik pa Koraki veter ali Ko- < rohw. lia\no temu pravijo pri Sv. I Kri/u tudi Bavarski veter, Vzbod-i' niku pa Robate«', po drugih kHt-j< jih niariltorskega okraja tudi Ko-J' gajši k, ker i/. ti*teg» kraja pri ' hlidi. Zahodniku pravijo tudi 1 liorjek, CJornjek, Zagorščak, 1 Zgorsfak, Zgore«*, Vzk<*iniku pa! Spodjek. Spodnjek, Zdol«čak. I Zdole<». Viličr ali vrtine** se ime-'1 nuje po nekaterih krajih tudi(; škratee ali Sviitsek. Poslednje I ime je doma pri £>v. Križu.	J
I
T STANOVANJE VETROV. <
Jug je na Turškem iloma, kj«*r } ima lepo zidano hišo ali grad. Ima pa tudi lepo mlad » hčerko, katero j varuje kakor punčieo svojega očeMi. Ko se začne le-rt tajati in ( sne»r kopneti, prinese jo s seboj v { zeleni log na pisano trato in ko pride jM»letje, jo z«*}>et odnese. Se- . ver stanuje tam dflSeč proti jm>1- , noči v silnem 'peeevju, kamor nikdar folnee ne polije, v večnem ^ mufti in lt*lu. Tam stanuje in tuli. | da se eel o do nas čuje in odkoder | svojo mater Zimo za kite za seboj privleče. Zima je grba v a starka, ki vedno črepinjo ognja s seboj j no^i, »1« se |>ri lijem preje. (Pripo-veduje ».e okoli Brežie.)
3. VRAŽE O VETROVIH.
Kadar se kdo kje obosi. vetrovi tako dolgu okoli ujega razsajajo < in pihajo, da obewenca ali od režejo in j»okopljejo; če bi tejca ne, pihali bi vetrovi vedno naprej o-koli drevesa, na katerem visi, dokler mrtvec sam z ujega ne pade in iru poietu v prah zakopljejo.
Veter podi prc*l s*«-lx»j tudi hude veiše ali "ojierniee. katere na obla-kili toeo delajo. Prigodi se včasih. <1h vrže v svoji jezi katero iz oblakov. iu že večkrat so se pri* nail«* v potokih mokre babure. (Brežice. )
4. PREGOVORI IN VREMEN
_SKO PREROKOVANJE.
a^ Mehek je kakor Jug.
h) Tvoja oliljuba pa zimska od-juga. (Brežice.)
A ko meseca suwra Sever piše. ima kmetovalec dosti krme in žita pričakovati. Kadar pise Jug. tedaj naj kmet voz iu drevo pod fctreho spravi.
Ako je veter na sveto noč. ko ljudje jrredo k <p<dnočniei, je to za prihodnje leto .slabo znamenje.
(V na novega leta dan veter piše, .bo eelo leto vetrovno. (Ptujska okolica.) •
6. KAKE 81 NAROD MISLI VETROVE.
Vetrovi no možje, kateri nosijo dolgt» plnr«; h temi letajo in delajo napo. Sorodni so si. ali bratje »i niso. tudi ae ne ljubijo, ampak tovraiijo in pretepajo; kateri zmaga. tiMi potem hlidi. Včasih se -pa tako hudo tepejo, da se kar vse treats, in »veti Elija mora, da jih pomiri, ali točo ali pa dež ua-lij« v«uti; ali ti to** je veliko
droboe^t ia manj ikodljiv« od
f
tir te, katero delajo coperniee.j
(Brežice.;
6. PRIPOVESTI O VETROVIH, a) Jug in pasterk.
Bil je nekdaj fantič, ki je imel hudo mačeho. "Nekega dne mu reče. naj gre ž njo gob brat. Deček vzame košaro iu gre z materjo v gozd. Mač»-ha ga pelje daleč v gozd do jame iu mu reče, naj vrže j kamen v njo. da bo slišal, kako je glo>>oka. <>n stori, kakor mu je bilo ukazano, in da bi bolje slišal' kamen bobneti, nagne se čez glo-bočmo. a hudobna mačeha ga su-l ne za kamnom ter odide krohota-je se domu. Doma pove očetu, da' if« je m len medved raztrgal, a ona sama mu je komaj utekla, i
Deček je medtem padal in pa-^ dal tri dni in tri n»H-i, a do dna še vendar ni prišel. Slednjič pade na mehko blazino. Precej dolgo leži kakor mrtev, slednjič se zave in začuden gfeda okoli sebe. Bil je' na drugem svetu. Blazina, na katero j,- bil padel, je ležala na sredi uo-stu. I a j k* široke ulice so se raz pros tirale na vse strani. Hiše ni \i<!«-I uob«*iie, sauie prekrasne palače je zrlo začudeno oko. Največja in najlepša pa je bila ona.: pred katero je padel. Velika črna' zastava je visela > strehe, a nobeden vetrič je ni ine/il. Povsod je . kraljevala mrtvaška tihota, vse ulice s.» hile |»razne. noht*na pti-i čiea ni žvr«r.»lela po zraku. Rado-1 voden se bliža doeek palači, s ka-| terc je .visela zastava. Velika vra-! ta najde na stežaj odprta. Boječe' vstopi. Zdaj zagleda tik za durmi velikega možaka v čudni opravi,i ki je na palico naslonjen nepre-1 mično zrl predse. Deček se ^re trasi in že misli pobegnili, ker se pa vratar ne i»ane, bliža se mu počasi ter ga prime za roko. Al kako ostrini, ko zapazi, da je mož!
okameneL	{
Nato stopa dalje. Po širokih' stopnicah dospe v veliko dvorano.! Ki je hila polna raznih služabni-j kov in služabnic. Pa tudi ti so bili j kakor vratar okaiueueli. Iz te! dvorane pride v drugo. V tej naj-' de razno gospodo; »ro*pe so sedele! na divanih, gospodje so stali v trumah, kakor I* se o čem vui ; »tem pomenkovali, a tudi v tej dvorani ni bilo nič živega. Slednjič dospe deček v prekrasno sobano, v kateri se je vse zlata, srebra in žlahtnega kamenja hl&čalo. Sredi dvorane je sedela na zlateic prestolu prekrasna kraljičina, obdana od dvanajsterih prelepih devic. V snežno bel i h prsih kralji-einih pa je tičalo ostro bodalce. iXVek se približa in ji izdere b<i-<ialee iz piši. Zdaj kraljičina globoko vzdihne in izpregleda. Začu-dena upre svoje mile oči v dečka ki je v kratkem času, odkar je zapustil gornji svet, postal lep mladenič.
Moj rešitelj", pravi kraljičina, "kako se ti naj zahvalim, da si me rešil iz oblasti hudobnega čarovnika, ki je mene in celi moj narod izpremenil v kamenje? fe te je volja, ostani tukaj in potanij moj mož, kraljeval bos čez devet dežel in čez devet morja!"
Vse device ki so tudi oživele.j želijo mu srečo ter mu čestitajo k nenadni slavi iu moči. Nato ga, prime h-pa kraljičina za roko in sa pelje k oknu. Pa kaka izpre-j niembfc se j,, vrnila medtem v nie-j *tu!f riiee s<> bi!e ]x»Ine vese|<» sej šet ajočih 1 jixli iu na prostoru' pred kraljevo palačo se je zbrala j neštevihia množica ljudstva, ki je z glasnim krikom pozdravljala! svojo kraljico in svojega rešitelja. Poprej črna zastava je bila z<laj bela in je veselo plapolala v zrakiL Kmalu potem so obhajali veselo ženitovanje. Srečno je živel kralj s svojo prekrasno ženo na drugem svetu mnogo let.
Nekega dne se spomni kralj gornjega sveta in polasti se ga silna želja po svojem domačem kraju. Kraljica ga vpraša, zakaj je toliko otožen. On ji odgovori: "Kaj bi ne bil otožen; imam na onem svetu starega očeta iu rad bi vedel, kako se mu godi." — drugega nič ni odgovori kralji-<•*. "kii in pripelji semkaj očeta. Vzemi ta-le prstan, po njem te bom sponiala. kadar »e vrneš. *T
Kralj se odpravi na pot. Ilodil je devet dni in devet noči po su-h*m in po morja, dokler ni prišel Y svoj rojsUii kra^. Pa tu je m-
OLAg NARODA. 3. AVG. 1920
II_
il ™™
. Radij, katerega je kupila država New York za četrt miljona dolar-LJjev. Radij bodo uporabljali po raznih nswyorskih bolnišnicah za f	zdravljenje raka.
j Nekaj o japonskih ženskah.
-1
eiaponsKC zensKe vsen razreuov nosijo šc vedno svoje narodne obleke ter jih ne odlože razven v slučaju, da potujejo v New Yorku, Pariz ali pa London. V takemJ islučaju odlože svoj domači kimono ter oblečejo evropske moder-' ne obleke.
Tako se je izrazil T. J:idžima,|
pomožni upravitelj Sumitomo __i
šel vse tuje; na mestu male hišice, i v kateri je odrastel, je stala velika. lepa hiša. a v njej so prebivali tuji 1 juti je. od katerih je iz-I vedel, da so oče žalosti umrli, ko I so izvedeli, da jim je sina medved i raztrgal.
I Kralj se vrne zdaj žalosten na 'drugi svet, a gorje, pozabil je pot. Dolgo časa je blodil po gozdih, dokler ne pride do nekega pu-ščavnika. Vpraša ga, ali ve zna-biti on za pot na drugi svet. Odgovori mu. da ne. a zjiabiti ve zanj kak služabnik. Nato zažvižga. in od vseh strani pritečejo vse štirinogate živali, toda pota v drugi svet ne ve nobena. l*uščav-n i k mu reče, naj gre čez devet hribov in devet dolin in prišel bo k drugemu puščavniku. ki gospodari čez vse ptice. Znabiti ve on za pot na drugi svet.
Kralj uboga, a tudi tukaj ue' izve, cesar bi rad.
Zopet mora čez devet dolin iu devet hribov do tretjega puščav-1 iiika. ki je bil gospodar vetrov.' Le-ta pokliče vetrove. 1'rišel je sivi Sever, mrzli Zdol<^% s-uhi Gor-j nje k in nazadnje prisopiha tudi Jug. Puščavnik ga vpraša, kje se I je tako dolgo mudil. Jug mu od-I govori, da je bil na drugem svetu, kjer se ravno kraljica m oži, ker j<> je njen prvi mož zapustil. Pri-' silili so jo njeni svetovalci, rekoč, j da je kralj gotovo mrtev, sicer bi j se bil povrnil. Kralj vpraša, kako j daleč je na drupri svet. 44 Tri dni 'in tri noči", odgovori Jug. ."Čez tri dni bo tudi kraljičina poroka." Zdaj prosi kralj Juga. naj ga po-!nese na drugi svet. "Zakaj pa ne, če le gospodar dovoli", pravi , Jug. Puščavnik mu odgovori: "Požuri se. sinko, da še o pravem času prideš!"
Zdaj odideta. Kralj ni videl, ne i slišal, tako hitro sta letela po zra-jku. Že so tretji dan zvonili na i drugem svetu v znamenje, da se i iuia poroka kmalu vršiti. Naen-i krat se znajde kralj pred svojo j i palačo. Že so se vrata odprla, in : v krasnem sprevodu »o prišli sva-i t je iz palače. Ko kralj kraljico i ugleda, poklekne pred njo ter ji t pokaže svoj prstan. Komaj ugle-
-	da kraljica prstan, spozna svoje-. ga soproga, in veselja ni bilo ne 1 konca, ne kraja. Novega kralja
so pa »podili. Mnogo let je še po-I tem kraljeval stari kralj v srečo
-	iu zadovoljnost svojih podložni I kov. (Šaleška dolina.)
(Dalje prihodnjič.)
eiektrienih in kabelskih naprav, ko me je sprejel v Pennsylvania hotelu ter govoril z menoj o ja-ponskjh ženskah.
—	Moja žena, mati petih otrokt 1 ni bila nikdar v inozemstvu, — je rekel, — a to me prav nič ne ' žalosti. .	1
—	Povprečna ženska na Japon- ] skem je še vedno prepričana, da I je njen svileni kimono najlepša <
lobleka, ki si jo je mogoče misliti* a kakorhitro odide v Združene dr 1 zave, Anglijo ali Francijo, se obleče takoj v moderno obleko ter.i si natakne na noge črevl je z vjso-kini petami.	j
—	Pripovedujte mi nekaj o do-mačem življenju japonskih žena, T — je rekel poročevalec. — Ali je. dosti žensk na Japonskem zaposle-' nih v trgovini?	j
i — Jih je nekaj, a večinoma so. prepričanja, da je zanje boljše, ostati doma ter se posvetiti hišnim" poslom, — se je glasil hitri od-! govor. Le malo žensk imamo naj Japonskem v tvornicah in skoro vse te so zaposlene v tekstilnih
in-!
dustrijali. Številne ženske so tudi telefonske uslužbenke in nekaj jih je tudi zaposlenih v prodajalnah. Te ženske pa so stare v skoro
■	vsakem slučaju manj kot dvaj-[set let. Po tej starosti boste našli Japonke poročene ali v službi v
(kakem japonskem domu.
— Ali nimajo japonske gospo-
1'din je nikakih težkoč, da si zagoto-ve pomoč?
Mesto odgovora je vzel Jadži-! ma iz žepa sliko ter rekel: j — Tukaj je slika moje žene, 1 treh sinov, dveh hčerk in dveh I služkinj. Mi imamo te služkinje I od časa naprej, ko so bili rojeni naši otroei. Obe opravljata hišno delo, kuhata, živata ter krpata. {Plačujemo jim po sedem dolarjev in petdeset centov na mesec. Zelo j lahko stvar je dobiti služkinjo na. Japonskem in v številnih slučajih ( ' prihajajo te služkinje iz dobrih družin. Vsako pričakuje, da se bo' dobro postopala z njo, da bo jedla z družino vred ter delila z njo tudi večere.
Na vprašanje, v kaki starosti se povprečna japonska deklica poroči, je odgovoril Jadžima, da v starosti osemnajstih do dvajsetih) .let. Poprej hodi v šolo. kjer se uči {angleščine kot glavnega tujega! [i jezika.
| — Povprečna japonska deklica ^rajše služi v družini kot pa bi šla. 'jv tvornico ali pa delala v proda-'Ijalni. Imamo nekaj žensk, ki so j odvetnice in tudi nekaj zdravnic, [ja komaj kako tipistko. Skoro ne-1 mogoče je uporabljati pisalni stroj v japonskem jeziku, ker imamo več kot tisoč pismenih znakov. £ Oni, ki
se poslužujejo pihalnega i stroja v korespondenci i iaozem-
■	stvom, so skoro bra izjeme mož-► ki.
— Danes je najti veliko število Japon k. ki študiraj« 'v i: ezein-stvu. Te deklice prihajajo vse do-
Zopet so bojo našli Johon-floOriho
Pred desetimi leti je vložil [labsburžan, nadvojvoda Jožef Ferdinand, pri najvišjem sodišču na Dunaju prošnjo za ugotovitev smrti svijega strica, nadvojvode Johanna Salvatorja.
V prošnji se je navajalo dejstvo, da se je nadvojvoda pod ime nom Johann Orth dne 20. julija 1890 odpeljal iz Londona proti Južni Ameriki; da ga ni od onega časa naprej nikdo videl; da ni bil \ nikakih pismenih stikih s svojo družino ali svojimi zastopniki pred javnimi oblastmi in da ni prijavil nobene zahteve do svojega premoženja. ki je znašalo $75,000.
Sodišče je izdalo tozadebni u-krep in vsa znamenja so kazala, da je zadeva izginolega avstrijskega nadvojvode konečuo. spravit- jna s sveta.
Vsled izjave nekega Alfreda Kennaux v Charleville, Francija, trdi, da se je seznanil z Johaunom Orihom ter pevko, ki ga je sprem Ijala iz Londona in da je govoril z obema o celi zadevi. Oba sta mu baje sporočila, da sta prišla na sled neki zaroti, da se ju umori in da sta vsled tega ostala v nekem pristanišču ob La Plata reki, kjer je bil zaposlen Rennaux in kjer je videl, kako je ladja Ortha odplu-Ia. Rennaux je rekel, da je Ortha večkrat obiskal, predno se je leta 1895 vrnil v Francijo.
Gospod Rennaux je mogel najti podporo za svoje trditve v izjavi! argentinskega senatorja Don Eu-genio Garzona, ki je izjavil, da je živel nadvojvoda do leta 1903 pod imenom Don Ramon v provinci Entre Rios in da je videl pogosto njepra in njegovo ženo.
Francoski novelist Georges La cour trdi, da je našel izginolega nadvojvodo v pampali Rio Negre in da so kazale vse knjige v njegovi knjižnici in vse srebrne posode grb Habsburžanov.
Nadvojvodo Johanna so baje videli tudi kot čevljarja v Denver-ju ter kot mašinista v Painsville, Ohio.
Avstrijski konzuli so baje preiskali več kot sto sličnih poročil iz Severne Amerike, a niso našli v nobenem slučaju nobenega sledu
0	izginolem nadvojvodi.
Gospod Rennaux pravi, da bi
iskanje v argentinskih plantažah spravilo na dan bivšega nadvojvodo, ki mora biti sedaj star 65 let, če še živi. Prav gotovo pa bi se dobilo informacije, ki bi stavile na laž vse dosedanje teorije, katere se je uveljavilo z oziroin na način njegove smrti.
Deset madžarskih ljudskih komisarjev
bivše sovjetske Madžarske stoji pred kazenskim sodiščem v Budimpešti. Razprava proti njim se je že pričela. Obtoženi so "izda-jalstva" domovine, 1 'ropov" "n-morov" itd. v 127 "slučajih", to pii le zato, ker madžarska reakcija smatra proletarsko revolucijo za navaden zločin. Ne obtožuje jih torej političnih deliktov, temveč čisto navadnih zločinov. Obtoženci pa so popolnpma nedolžni, ker jih je revolucija kot taka, torej revolucijonarni proletarijat, poklical na njih mesta kot ljudske komisarje. Vsi desetori obtoženci so stari socijalisti in bivši marljivi voditelji strokovnih or-ganizaij. Njih imena so: Dovčak, Bajaki, Nyisztor, Vantus,' Boka-nyi, Kalmar, Agoston, Szabados | in Kelen. Dočim so vodilni in odgovorni ljudski komisarji zbežali, pa ti možje, ki pravzaprav niso j naredili drugega, kot da so nastopili poverjena jim mesta, stoje se-
I'daj nedolžni pred — vislicami, ker klerikalno madžarsko reakcijo žeja po proletarski krvi.
mov 7 modernimi idejaTn: ir. v mo-i! Voih oblekah. Hočejo biti prav tako aktivne v Življenju kot so
Amr-rikanke. Parižaske ali Angležinje. Ko pa se poročv ter usta-M ve poetmejo pra» tako domače kot »o bile njih matere.
— Ali se vrnejo l:.?daj k lum n t •!
1	— Nikdar, — se je gladil odgo-
** . —----al m*
Pogajanja z Avstrijci I
"Politika" piše: — Pregovori. I ki se vodijo r Belgradu z avstrijskimi delegati, so prišli do vrhunca. Avstrijski delegati so odbili jug. zahtevo, da dvigne avstrijska vlada sekvester premoženja in zaplenitev premičuega imetja jug. f podanikov. Vrednost tega imetka in gotovine, ki je avstrijska vlada stavila pod sekvester. znaša 1.2 milijard. Kakor se čuje. jug. delegati ne bodo pristali na tako ureditev zadeve, vsled česar bi se pregovori lahko ukinili.
i
Tiskarski štrajk v Belgradu
še ni končan. Sedaj bo med tiskarji in lastniki tiskarn posredoval minister za soeijalno politiko, dr. Knkovee.
Kje sta moj brat JOHN PL'L'EIJ in moj prijatelj JOHN K KAŠO V EC ? Brat je bival 1. 1918. v East Chicagi. Ind., s prijateljem sva bila pa skupaj 1. 1014. v Chicagi, 111., ko je šel v staro domovino. Od onega časa nič ne vem, kje se kateri naha'ja. Zato prosim cenjene rojake, kateri kaj vedo o njiju, da mi nazna-1 nijo naslov, ali naj se pa sama oglasita. — Joseph Pueelj, P. O. Box 224, Niagara. Wis.
■ Želim izvedeti za svojega brata i JOŽEFA ZUIMŠKK, doma iz' i Velike Pristave pri Št. Petru na1 Krasu. Pred enim letom je bil| i v Peoria, 111., sedaj pa ne vem' i zanj. Povedati mu imam več' važnega iz starega kraja. Zalo prosim cenjene rojake, ako ka-[ teri ve, kje se nahaja, da mi sporoči njegov naslov, ali naj ( se pa sam oglasi svojemu bratu' Franku • Zrimšek, 1144 Norwood Road. Cleveland, Ohio. (30-7—3-8)
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
_ «———«
Rojakom naznanjamo, da potu-
, je po državi Wisconsin naš rojak^
1 Bl^^H^lli |
W ' 1
HH Wv\ ■
' Hl ' iSm i I ■ *
■I i ^
I35ES35555E5ES5E5E555S5
GEORGE WALETICH, '
I ki je pooblaščen pobirati naročnino za Glas Naroda in izdajati pravoveljevna potrdila.
Prosimo rojake, da mu gredo na i roke in ga priporočamo. Za naklo-- njenost se yam že vnaprej zahva-> ljujemo.
Uoravništvo Glas Naroda.
] Nered črev
3 je v vročih poletnih mesecih in igo- ! j ( 3 dn;ih jesenskih pri obeh. od rast ..h in t j i
2	pri otrocih splc&na prikazen. To j
3	prihaja morda od nepravilne hrane, ■ t 9 pijača ali hitre izpremembe vreme-
Ina ali drugih vzrokov.
Severa's j
Diarrhoea Remedy !
(Severov Pripomoček proti driski) : | se je izkazal vedno kot zanesljivo ! i zdravljenje za dnsko. tslodečne kr- \ i če, colico. proti poletnim neredom |:
drobovja itd. Dobro in sigurno za ! oboj« — odrastle in otroke. Cena i SOc in 2c davka. Na prodaj pri ■ lekarjih.
Iščem svojega brata ANTONA STANIČ. Pre»l dvema letoins se je nahajal v Pcunsylvaiiiji Ker mu imam več važnih stvar por(»čati. zato prosim cenjen« rojake, da in i naznanijo njegoN nasb»v, ali pa če sam čita ta o glds, naj se mi pa sam javi. — ('ari Stanič. Box 175. Verona Pa.	^5-4—8;
KRETANJE PARNIKOV
KEDAJ PREBLIŽNO ODPLUJEJO IZ NEW VORKA.
LA SAVOIE	6 ava.	— Havre
PHILADELPHIA	7 ivg.	— Cherbouri
N. AMSTERDAM '	10 *vq.	— Boulo'nm
ARGENTINA	14 avq.	— Trti
NEW YORK	14 avfj.	— Cherbouri
NIAGARA	17. avo	— Havrt
RYNDAM	18. avg	— Boulofln.
LA LORRAINE	20 avg.	— Havri
ROCHAMBEAU	21 ava-	— Havr,
ST. PAUL	21 ava.	— Cherbouri
LAFAYETTE ,	Z7 avq.	— Havri
ROTTERDAM ,	28 avq.	— Boulogrv
PESARO i	1 sept.	— Genoi
LA SAVOIE	3 sept.	— Havri
PHILADELPHIA	1 sepf.	— Cherbourj
FRANCE	8 sect.	— Havr«
NOORDAM	K sept. — Bouloqrn
LA TOURAINE	14 sept.	— Havri
PRES. WILSON	14 sept.	— Trs
N. AMSTERDAM	14. sept — Boulogni
LA LORRAINE	17. sept	— Havr
CELVEDERE	21. sept	— Trs
RYNDAM	22. sept — Bouloqn
COLUMBIA	28 sept	— Trs
ARGENTINA	7 okt.	— Trs
PRES. WILSON	3 novembra — Trs
Glede cen za vozne tistke tn vse vrvat pojasnila, obrnite se na tvrdko
FRANK SAK8EF 82 Cortlandt St. New York
LLOYO SABAUDO 3 V;?:?
I'rihodnj«- rxli>lutje is New Torka par-lik na 2 vijaka S. S. "PESARO"
1. septembra Izdajajo s j' direktni vozni listki do reefe
Klavnih mo«t v Jugoslaviji-Brtrzpl.»<'no vino potnikom S. razreda.
I Cosulich črta
Direktno potovanje ▼ Dubrovnik (Oravosa) in Trst.
ARGENTINA......14. avgusta
PRES. WILSON .. 14. septembra
Potom listkcv. Izdanih se ves kre-
Se v Jugoslaviji ln SrMJI
RazkcAne usodnosti prvega, dru-Kesa ln tretjega razreda
Potniki trstjeos razreda Seblvejo brezplačno vine.
PHELPS BROTHERS & CO.
Paaeenoer Department 4 West Stmt	New Tut
ANCHOR LINE
Parnik "CALABRIA"
odpluje
17. avgusta
v Hartibuig in Gdansk.
Za tretji razred v Hamburg .......................' $120.00
Za tretji raxred v Gdansk.......................... $135.00
in $5. vojnega davka.
V	vasem mestu ali bližini je lokalni agent.
Cunard Line
parnik na dva vijaka
Pannonia"
28. AVGUSTA
Cena aa tretji raxred:
naravnost v Dubrovnik in Tnt ......................$135.
naravnost v Napol j $ 84. vožnja do Trsta preko Napolja........................ $ 98.
I	in $5.20 vojnega davka.
V	vaiesa mestu ali bližini je lokalni agent.
VersailUki mir«
r *	iS
Nameri, da se preprečijo bodoče vojne, naj odgovarja omejitev nemškega oboroževanja in znižanje nemške armade na 100.000 mož
kot prvi korak na polu do nameravane splošne razorožitve. "Liga narodov' , naj potom kooperacije \>ek narodov mirnim potom rešuje narodne spore, l'ogodbe naj bodo javne in vsak narod naj ima pri poravnavi mednarodnih vprašanj po en glas. Narodi se medsebojno obvežejo, da *i vzajemno zajameijo in branijo svoja ozemlja, ti* pa poizkusijo, pr-dno primejo za orožje, doseči mirno poravna Y«» V Ženevi se Ustanovi poseben aparat, ki naj poravnava mednarodne spore in oživotvarja nove načrte za izpopolnitev zveze narodov, Ta zveza naj bi tdužila kot sredstvo za progresivno revizijo in času primerno iz premem bo mirovne pogodbe. Iz te določbe velesil ae vidi, da iz vsega počet ka niso gojile prevelikega zaupanja v trajnost svojega lastnega dela.
Takoiinenovani "mandati", s katerimi se daje naprednim naroden« naloga, da pod liadsorstvom Lige narodov prevzame vzgojo kolonij in zaoMtalib narodov, imajo namen, da se ti narodi postopno izobrazijo za samomipravo in varujejo pred 11 varnostmi pitja, l>o-b zni, orožne sile in trgovskega iz k or išč- a 11 j a, katerim so ob prvem siiku s "civilizacijo" neizogibno izpostavljeni. V določbah, ki se ti-č. jo delavskih vprašanj, se ustanavlja mednarodni delovni svet, se-stoječ iz delavcev in podjetnikov; njegova naloga naj bo. da izbolj-m po« na» t delovn*' pogoje v vseh deželah in prepreči. da bi živ-Ijeitsico stopnjo naprednih dežela, v katerih delavski stan še trpi ob y-.le nizkih mezdah iu ob pomanjkanju človeka vredne socijalne za-I onodaje. Na kouf>*i r.ei so čutili, da pride — kakor je rekel avstralski ministrski p:> dsednik Hughes, — "dan, ko bod"> politična \ pt h sanja »nalo veljala, g o«rponarska pa veliko". Ako gremo voj-rrim \zrokom do tin.-, vidimo, da imajo svoj izvor v gospodarskih problemih: \ -onji /a surovinami in prodajnimi trgi, ki so revolu-• ijonirali človtštvo, posebno Evropo, odkar so narodi po industrijskem prevratu zadij h 50 let začeli živeti preko svojih moči in po treb. In zopet je vojna ustvarila nove probleme, d očim j«, že tlolgti po časi s« razvijajočo, Evropo pritiska j t >čo gospodarsko premoč Amerike nenadoma pomnwila ter v Rusiji v obliki l>oljševizma povzročila vrenje iro^iodar.kih sil, katerih učinek se ne tla pregledati in 11.-prof 1 katerim sj konferenca ni vedela pomoči. Tu je naloga pre-
M-ida n.....i N( spo«nbnt>Mt. tla reši rusko vprašanje, se nam kaže kot
največja sl.ih.M mirovnega tlela. To vprašanje je socijalno vprašanje m v» le* le, ki v lastnih deželah vprašan? kapitala in d-lavstva n« zmorejo, mu niso bile kts>.
Kaznovanje Nemčije in osrednjih držav za storjeno krivico, priznanj. demokracij'« ' ..1 temelj za bodočo ureditev Evrope, poizkus večje etl most i in stalne sti sveta v obliki Lige narodov, vzgoja zaostalih iupnIov iu pt< ineu in priznanje delavskih iu gospodarskih vprašanj k«.t bitnega d»la svetovnega miru — to vodilne misli mirovn«- pogodbe. Khko sc bodo nameni in diktati stvariteljev miruj % dejanju uresničili ali ne uresničili v kolikor so bili nekateri teh j namenov vnaprej otli ritosrčni ali pa so zakrivali le drujre. ueizgo j v or jene cilje o ten, h, >e dalo (vsaj z nekoliko zanesljivostjo) go-j voriti It. ako bi nam bil znan notranji totek konference in ako bi i razpolagali / obsežnim znanjem na vseh področjih politike in gospo-1 darstva. /1 kar pa posameznem^ človeku pač manjkajo pogoji. O! tem bo s,..lil« bodo.11. -t. Tu mi bodi le tlovoljeno, da opozorim na< nekatere primere in podani nekaj pripomb.
Nemčiji na lat" a mirovna pogodba (proti v računanju v odškod-j umsko svotol, da m«M-.i izrneiti vy trgovske latlje, ki obsegajo več i nego ItiiWJ brut t o ton. polovieo ladij, ki obsegajo 1000—1(KX> ton, četrtino ribiških parnik«.v in 1 kot nadomestijo za nemške vojne ladje, potopljen«- pn Seap.i How 400.000 ton plavajočih ladjenic in ladij vi,t« lk Kazen tejra *>iora Nemčija za svoje sovražnike tekom petih I lit graditi latlje. m ,i«er vsako leto po 300.000. S tem je nemška trgovska mornarica um t na in obenem za daljšo dobo enemogočena njena obnova. 1 o j kazen za brutalno podmorsko vojno in za v vojni uničene trgovske letlje entente, pri čemur je samo Anglija izgubita približno s milijonov ton. V posledicah te reparacije dosega Anglija se drug svoj cilj. da odstrani konkurenco nemške zunanje trgovine. Saj se tej trsovini odvzemo tudi kolonije, kabli, inozemsko premoženje, koncesiji i!i zve/, t ločim mora Nemčija trgovini entente priznati iiujvečjo ugodnost brez vzajemnosti, jim izročiti svoje ved-i.e poti in dovoliti prost prevozni promet. Nasprotno si je Anglija /■■ pri sklepu premirja potom rezervacije k 14 Wilstouovim točkam, k so med drugim zaiilevale tudi svobodo morja, zagotovila popolno gos|M»*tvo nad morjem.
To '.-kodov itnje ..emške zunanje trgovine je v nasprotju z naravnim prizadevanjem zmagovalcev, tla ohranijo Nemčijo sposobno da plača kohkor mogoče visoko odškodnino. Najti med temi na-i -pn.tiyo. imi učinki najuspešnejšo poravnavo, je bila ena najtežjih naloir aliiraneev, ki s«, hoteli takorekoč kravo istočasno zaklati iu molzti. I ničen je :». mške trgovske mornarice ima pa še dalekosež-icjše posletlice. Nemčija, ki je v zadnjih desetletjih iskala svojo 'bodočnost na morju', poslane zopet kopna vlast s svojo bolj nego kdaj prej proti Rusiji in ret In ji Evropi naperjeno agresivno tendenco.
Mačka je zopet v hiši kakor pravijo Američani, načrt osrednje Evrope se zo|»ct oživlja.
I>«»etui -i Anglija zagotavlja gospostvo na morjih, stremi Francija »a vojaško prevlado na evropski celini, ki jo skuša pod gledi-ieetu, tla se pripre«* 70 bodoče vojne", doseči na ta način, da razoroži nemško armado ur. 100,000 mož, ki pa ne smejo biti brambovci, ampak dragi vojaki uajtmniki. l»ri tem bodo narasli Nemčiji veliko višjt dejanski strtmki ;a vojaštvo, nego jih je imela pred vojno, ker bo morala poleg lastm armade in vojnih pokojnin vzdrževati še tuje posadke na svoj -m ozemlju, s Čimer sta si Francija in Belgija zagotovili, tla jima bo Nemčija tekom 15 let plačevala stroške za njeno oboroževanje.
Brezpogojni odstop saaivkepa ozemlja so utemeljili z zahtevo Francije, da dobi nadomestilo za severno francoske prtmogovnike, ki so jih Nemci naituiif ma uničili. Tej opravičeni zahtevi bi se dalo zadostiti tudi potom letnih dobav premoga, ki jih pogodba 11a korist Francije, Belgije in luilije itak predpisuje, in sicer v najvišji izmeri I«tnih 30—40 milijonov ton. (Jlcde odvzetja saarske premogovne kotline, proti čemur se je Nemčija zelo upirala, določa pogodba, da naj o njeni bodočnosti po preteku 15 let odloči ljudsko glasovanje; ako t«, glasovanje za Nemčijo ugodno izpade, potem mora Nemčija premogovnike od Frane!;e z zlatom odkupiti ali pa ostanejo Franeiji. V tem se vidi prizadevanje Francozov, da v tem času ustvarijo iz 650.000 Nem< •ev saarskcga ozemlja novo Alzaeijo-Loreno. ki naj se kasneje izreče za to, da ostane pri francoski republiki.
Gospod (proti štiri koketki ki jc omedlela): — Za Boga. kaj pa imate T
Koketka (iepetaje) : — Petdeset tisoč dolarjev.
• * •
Žena: — Obiskati morava ljudi na oni strani. Ali se š» spominjaš trn prvo leto, ko sva živela tukaj f Kako samotna sva bila. "	J® Ji&ko s*m,utt.	»
Upor t Južni CaKforaijf?
Mehiška vlada je objavila, da : se je uprl general Esteban fantu. 1 ki je že nekaj let vladal Nižji Ca- ' 1 jlit*rniji. ne da bi se posebno bri- ' 1 jpal za povelja iz glavnega mesta 1 glede zadev, tikajočih se tega pol- J otoka. To je oči vidno presenetilo!' generala fantu, ki ni vedel, da se ' je uprl. dokler ga niso o tem brzojavno obvestili iz mehiškega ! glavnega mesta. Neumorno pa je 1 zaposlen z organizacijo armade, ki ( naj bi zavrnila invazijo preko Co- * [h.rado River ter možno izkrcanje 1 čet ob obali.	*
Nižja Californija ni sicer nikak -vrt, a ]>od atlministraeijo genera-li Cantu je bila v teku zadnjih j, par let deležna gotove mere pro-speritete in miru. Imela je kot že rečeno tudi kaj malo stika z Me- 1 hiko. Cantu j- bii govemer. ki ni ^ pokazal nobenega pravega veste- ^ Ija. da bi zapustil svoje mesto in jiiikdo ni imel dosedaj časa. tla bi x .poskusil vreči ga ven. Sedaj pa se ? i je nova mehiška vlada lotila pod- ^ jetja, ki bo v slučaju, da bo u-spešno odstranilo upliv. vsled ka-terega jc b la Nižja Californija v z-idnjih let h neke vrste srečna ^ dolina na svoj priprost in ponižen način. S veda bi bila dobra stvar z«; meh" ! 1 enotnost, če bi se pod-jet j? j.r ••• ilo. a veliko vpraša- j i nje je. < <• Iti bila istotako dobra -j stvar za Nižjo Califomijo.	j
Proti governerju Cantu je na- rj stopila vlada, ker ni hotel priti v j
mehiško glavno mesto na konfe-	,
11
irftieo s provizončnim pretlsedni-	>
kom de la Huerta Ce je govorica	j. k; se širi po Califomiji, resnična,
potem je prev iden mož upravičen	j
odkloniti tako povabilo. Cantu je	n na ta ali oni način nagromadil
precej denarja. Glasilo se je. da	j.
j je zvezna mehiška vlatla živela v	j.
Imislili. tla mora izročiti ta denar	s
zvezni zakladnici ter vzeli za do-	^
jber kovani denar papir.	n
To meče ii"kaj luči na njegovo	j
•odklonitev zahteve, tla <e potla v	t
i glavno mesto, a dejanski je izja-	r
\il. da je položil j v njegovi domači	h
deželi preveč delikaten, tla bi jo	q
! mogel zapustiti. Mogoče centralni	j,
vlatli ne bt> mogoče spraviti ga iz	i
sedla. Cantu ima precej uspešno	t
policijo ter armado, koje navadni	2
vojaki so dobivali po dolar in če-L
I
trt na dan v resničnem denarju'b in ta denar Je bil izplačan vsakls večer sproti. Vsi etl tega bi bilo 1 pričakovati, da bi večina mehi- p škili armad1 takoj tlezertirala na-f njegovo stran v masah.	!z
Za južuo-zapadno skupino ame-.s riških drž^v ue bo izid te zadeve jI brez vsakega zanimanja, kajti v.i ozemlju generala Cantu leži Tu- \ juaiia. ki je s Juarezom, Montrea-' lom in Ilavano eden izmed malo-jI I številnih prostorov, kamor po- U tomci Pilgrimov lahko polete za s l^ar ur otlpočitka in prostosti. Nad V t»» mejno vasjo, ki je dobila v zad- t njem času tako velik pomen, je 1 vzdržal general Cantu dobrohot- i no nadzorstvo in ameriški lastniki koncesij se s strahom ozirajo na 1 zahtevo mehiškega glavnega me- s sta. da mora priti njih pokrovitelj 1 tjakaj.
V ameriški Californiji se s strahom ozirajo na vstop orla in kače v ta raj ravno preko meje.
Zastopniki "Glas Narodi' i
kateri so pooblafičaol pobrati naroC- 1 nlno za dnevnik "Glas Naroda". Vsak uatopnik isds potrdilo za avoto, katero je prejel In jih rojakom prlpo , roCamo.	'
Naročnina aa "Glsa Naroda" Je: , Za celo leto $5 00; ca pol leta Z3.00; ca Štiri mesece $200; aa Četrt leta $1.50.
I 8an Francises, CsLi Jacob Ixjriln. Dearer. Csls.:
i>tal* AadolSek te frank Skrsbae. PoeUo, Csls.:
Peter Culi«, John Germ, Frank Janesh tn A. Kocberar. Sslida. Gsls.:
ImIs Costello. nwmmm*, Csls.: Math. Ksrnelj. 1 'odisnnpslis, ni: Alois Rodman. Ofa^stts VflriL»
Lcmbert Bolsksr Aorsra. DL
J. VerblC. <B5 Anrora Arenas.
Gospod Zinovjer in Jugoslavija.!
' %
Tretja internacionela v Moskvi, kjer se stikajo vse niti komu-niseičnega gibanja, it poslala balkanskim delavcem proklamacijo v kateri je začrtala balkanskim narodom pot do končnega cilja: Do balkansko-podonavske sovjetske republike. V tej poslanici ui tako velikih in važnih misli, da bi radi tega o njej razpravljali. Zanimiva je pa v toliko, ker v njej boljševiški glavarji naravnost pobijajo jn-jgoslovansko državno mhel in nam razkrivajo svoje naziratije o malih narodih.	/
Balkanske države — Rumunija. Bolgarija, tfrška in tudi Jugoslavija. — stoje pred revolucijo, pravi Zinovjev. predsednik III. internaeijonale, ki je tudi podpisal proklamacijo. Množice so nezadovoljne, to nezadovoljstvo naj podžigajo in izrabijo komunisti in pripravljajo tla za so«-iiaIno revolucijo, ki bo rodila balkansko — podonavsko sovjetsko republiko. Našim komunistom in njih sodru-goin v balkanskih državah daje Zinovjev eelo'vrsto svetov, izmed katerih so v glavnem trije najznačilnejši. Vedoč, da je komunistično industrijsko delavstvo samo 11a sebi preslabo, da bi moglo, četudi z rasiljem, dobiti vlado v roke, toplo priporoča III. internacijonala komunističnim strankam, naj se z vso silo vržejo na kmetsko ljudstvo. V kmetu je ključ do zmage. Nujno je potrebno, da komunistične stranke upostavijo enotno fronto delavskega 111 kmetskega prole-t:irijata v vseh balkai.stih državah. Če bi bilo moskovskim boljševi-kom mišljenje slovenskega, hrvatskega in srbskega kmetovalca in delavca vsak toliko ru.-ino, kot -poznajo Kitajce, bi bili že v naprej prepričani, tla je ta svet odveč. Vsak naš samostojen gospodar preveč ljubi svojo gmdo, svoja polja in šume, da bi se spuščal na opolzke pota kt.munizma. Iu oni, ki nimajo zemlje, hrepenijo po njej zato, da osnujejo samostojno gospodarstve, ne pa zategadelj, da bi postali hlapci boljševiških diktatorjev.
Toda važneje in zi nas res novo je naziranje, ki ga imajo moskovski boljševiki o jugoslovanski državi. "Proti težnjam srbske birokratsko-kapitalistične oligarhije za nadvlado v državi ustfijajo taka macedonski Bolgari, kakor Arnavti, Hrvatje, Črnogorci in Slovenci. Proti rumunski oligarhiji se ne bodo borili samo bolgarski in katerih imetje ropajo rumunski boljari. ampak tudi Madžari in Nemci iz Erdelja. Rusi in Ukrajinci iz Bukovine. Proti vladi grške trgovsko-špekulantske in agrarne sebične buržuazije se botlo borili z enako silo Arnavti iz Epira in turški in bolgarski kmetje iz T racije". Vsi ti narodi od Slovencev pa do Turkov in Arnavtov naj bi se združili v balkansko sovjetsko republiko____Ali Zinovjev nične ve o Jugoslaviji, ;»11 mu ni nič znanega o jugoslovanski naciji.' Ne, on dobro ve o naši državi; toda opirajoč se na varljive vesti, ki krožijo po svetu, češ. da je slovensko in hrvatsko ljudstvo nezadovoljno z .Jugoslavijo, hoče zabiti klin v telo trojedinega naroda. Boljsevišjca internacijonala ne negira samo naše države, ampak negira tudi naše narodno jedinstvo.
Kako utopičen jc načrt, spraviti vsa plemena, ki bivajo na Balkanu in Podonavju t streho ene države, bodo mogli boljševiki kmalu videti. V svoji proklauiaciji predlagajo, naj se komunistične stranke Rumunije. Bolgarije. Grške, Turčije in Jugoslavije združijo v enotno fronto. Zdi se nam, tla je ta predlog zastonj, ker ga komunisti pri najboljši volji ne bodp mogli izpeljati. Sicer bi bilo zanimivo videti dr. Lemeža, kako sedi v fraku sredi Turkov in Arnavtov iu upravlja sovjetsko republika; toda tega veselja nam najbrše ne bo napravi. Že tu, pri snovanju enotne stranke si bodo vse pobožne želje Zinovjeva zlomile tilnik — kako naj bi potem bilo mogoče, osnovati državo, ki bi obsegala narode, med katerimi so silni prepadi radi razlike v kulturi, plemenu in socijalnem stanju Tt»da boljševiškim vodjem je vse to postranskega pomena. Z enim dekretom bi hoteli zabri*»at: vse razlike in izpremeniti Balkan v krvavo .zmes, v kateri naj zginejo tudi vsa nacijonalra stremljenja Jugoslovanov. In "Rdeči praiw»r" je prinesel to krvavo in v svojem napihnjenem patosu smešno proklamacijo na vodnem mestu kot evangelij ] si o vens k i h kom 1111 ist o v.
Gospod Zinovjev morda pozna F. M. Dostojevskega velikega predstavnika resnične ruske duše. Ko je pofraneozeni Turgenjev v j Parizu grozil Dostojevskemu da bo napadel vse, ki se navdušujejo j za ruski narod in Rusij'o, mu je Dostojevski hladno nasvetoval. naj j si naroči daljnogled. "Čemu?"" ga je vprašal Turgenjev. "Od tu do I Rusije je daleč", odgovoji Dostojevski, "naravnajte na Rusijo dalj-.nogled in preglejte nas; tako namreč, s prostim očesom, je težko !\ ideti."
Našim komunist o w svetujemo, naj kupijo Zinovjevu daljnogled, j ker je iz Moskve predaleč, da bi mogel s prostimi očmi pregledati na-|M ljudstvo. Potem ne bo pisal, da se bo slovenski kmet skupno s turškim in romunskim b,;ril za komunizem; ne bo mislil, da bo izročil kmet svojo zemljo, posvečeno z znojem in krvjo celih rodov, komunističnim pustolovcem v plen. In uyidel bo, kako bedasta in nerealna je misel, da bi žrtvovala jugoslovanska plemena svojo z žrtvami in naporom utemeljeno državo.
In ko botlo komunistični samodržci od blizu spoznali naše razmere — vsaj toliko ho jih pozna vsak nas kmet in delavec _ potem
se bodo morda naučili spoštovanja do malih narodov. Do takrat se bo pa njihovi bedni modrosti smejalo pri nas vse ljudstvo. ___("Slovenec.")
mm, m.
Frank Bambick,* Frank Lsortcb ln John Zaletel. Maseontah. DL:
• Frank Aufnsda. Ln SaOe, HL
Matija Komp. Nsrth CUenc* HL:
AntiVn Kobe] in Math. Ogrln. Ssofth Chiracs, HL: Frank Čem.
SpvfngfMl BL:
Matija BsrkortC. Waokcgnn. HL:
Frank FtotkoeSek.
Franklin. w-------
Frank Lcskovic. Fventenne, Knnene: Rok Firm.
Rings, r.....
Mike Pencil.
KHzmDfcr. MLt
Frank Vodopiree. C^ish^k^ Klan«:
Frank Gorit In Jakob Petttok ' rnhanet, HM.:
M. F. Kobe in Pavel Bctelts
L PernSefc. Eveletk. Mina.:
Louis Goriš. CSOerft. Mina.: L. *\'eeeL Hikbinc. Minn.: Iran Forfa.
Frank Hroratkrh. Br. Mha:
Frskk Govts, Jesen* .J. nakit to
SL Leole. Ms.:
Mike Grsbrlan.
Math. Urik. Klein. Milane« Gregor Zobec.
C......... N. ¥.:
Kari 8 temUa. Little FaUa, N. T.:
Frank Msals. Barberton. OUs:
Frank Poje m Alb. Poljanee.
...........i. OMs:
Math. Slaislk. OeeeiandL OUs:
Frank Sakeer, Charles Ksrltecer, In Jakob Resnlk. Lsrnin. OUs:
Txxds Bslant, J. Koale ln M Ostanek. NBes, OUs:
Frank KofeovM. Yin—tinn. OUs: Anton KikelJ-Ornm atr. Ongeni
M. Justin. Alleghnnr, ^t
M. Klarlck. iMtrUji, Ps:
Frank Jakfla
Louis Hribar.
Antes Ipsess. Boriioe. Pa.:
JM.n Waster
Cmnnck Fk:
lesa PV'k In TM RmmIA
Jstlaa in Anten Ms
- ^ ----------i
GliAg NARODA, AVG. 1920
Zapadna Slovanska Zveza
USTAIVOVLIBfA	INK0RP0RIRANA
5. JULIJA 1908 V^fi^Sf 27. OKTOBRA 1908
WESTERN SLAVONIC ASSOCIATION
Glavni sedež: Denver, Colorado.
GLAVNI ODBOR: Predsednik: JOHN PEKEO. 4469 Wash. St., Denver. Ooio. Podpredsednik: JOHN FAJDIGA, Box 33, LesdrUs, Cela Glsmi tajnik: FRANK SKRABEC, 4b64 Wash. St., Deorer, Goto Zapirnlkar: ROBERT ROBLECK. Sta. &, Pnetrio. Celo. Glarni blaasjnik: JOSIP VIDETlC. 4485. Lonn St.. Denver. Colo Zaopnik: FRANK ZAITZ, 514 W. Cestnut St., Lesdrfle, Oolo.
NADZORNI ODBOR:
Prra^OzJk: JOHN GERM, 734 Moffat Are.
MIHAEL KAPSCH, 90S N. Spruce St., Colo. SprU^s, Cols.
GBOB6E PAVLAKOVICH, 4717 Grant St, Dearer. (Ma
POROTNI ODBOR:
Predsednik: ANTON KOCHEVAR, 1206 Berwind Are., Pueblo. Cola JOHN KOCMAN, 1203 Mshren Ave., Pneblo, Cola FRANK CANJAB, 500-501 — 45 Are., Denver, Cola
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
Predsednik: FRANK BOYTZ, BR. 2, Box 132. Pneblo, Ctria FRANK MARTIN JAK, Box 259, Ely, Minn. PETER GESHELL, 4464 Wash. St, Denver, Cols.
_ VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. R S BURKETT, 4487 Washington St., Denver, Cola
6LAS NARODA, 82 Cortlandt Street, New York. 1«. Y. Ves ueuarne (tasaaiice ln vse uradne stvari se poAl!}a)o na gL Uj-aiaa, prtMte na predsednika gl. na d Bornega odbora, prepiraš seders pa s« predsednike glavnega porotnega odbora.
PREMEMBE MED DRUŠTVI IN Z. S. Z. ZA MESEC JUNIJ 1920
Od štev. 1. črtani: John Plut, cert. 2110. Marko Yidctieh. ccrt. 989, John Canyar. cert. 42. Karol Hočevar ]>rest<»pil k štev. 23. .K štev. li. o<l štev; Iti prestopila: Rosalia Papesh. cert. 1S4K. Suspendirani: Ana Papesh, cert. 197"». Joseph Papesh. cert. 19K.~>. K štev. 5. pristopil: George Bergieh, roj. Ih87. cert. 2282. za .^"»OO. in -t 1.00 dnevno bol. podpore.
Od štev. 7. odstopila: Frances Kkraliee, cert. 1 til7. Suspendirane: Katy Tekavc, cert. 318 in Frances Kumuuek. cert. 995.
K štev. pristopili: Mihael Strajk. roj. 1903. za -tltKH).. in $2.00 dnevno bolne podpire. cert. 2283. Frank Z;ikra.jš«-k. roj. 1903. o«-rt. 2280, za JjtlOOO.OO in .+2.00 dnevno bolne podpore. Mihael Laško, roj. 19C4, cert. 2281, za $500 00 in $1.00 dnevno bolne podpore. Od šlev. 10 črtan: Frank Krasoveč. cert. Sfi8.
Od štev. 13: Umrla Josephine Slapšak, cert. 1291. umrla 19. jimija. zavarovana za $">00.00.
Od štev. 14 suspendiran: John Pleše. «j»-rt. 1717. Od štev. 1 f> suspendirani: .lohn Klobas, eert. 1fi73; J. Kremen-?ek. cert. 1208; Jakob l*rin<*, cert. 1494: Vietorija Princ. eert. 1 HI T;
Joseph Skaro. cert. 2217: Frank To m sic k, cert. litih: Anton Toinsich. cert. 2218.
Od štey. 20 prestopila: Marija Praprotnik, st«-v. 23. K štev. 21 zopet sprejeti: Frances Strelen^, eert. 2249; Agues Medved, eert. 1343; Frank Sterbenk, cert. 1547 in Mary Stefin, cert. 1744.
Suspendirani: Frank Hrovat. eert. 1^52; Marv Prijatelj, cert. 2101 : Joseph Kvas, cert. 1942 in Frank Kora-ak. cert. 1467.
Pristopila: Magrfrie Bobin. roj. 1892, eert. 2279, za $1000.00 in 11.00 dnevne bolne podpore.
Od štev. 23 suspendirani: Jakob Lužnat, cert. 2097 in Andv Možek. cert. 2169.
Z br-atskim pozdravom.	Frank Skrabec, tajnik.
NOMINIAANEC SUHAČEV.
----1
Lincoln, lebraska, 23. julija. —! Tmli suhači ali prohibicijonisti j imajo svojega kandiddata za pred-j sedniško mesto iz države OWo. 1 Aaron Walkins iz German t own je bil imenovan predsedniškim kan-: didatom potem ko je Tlrvan pozitivno odklonil nominao^jo. s katero so pra suhači hoteli počastiti zadnjo sredo.
Dunlo, Pa.:
Anton Osbaben. Exvort, Pa.: Ee Louis Hnpaneie. Forest City, Po.:
Mat. Farrell. Pa.:
Anton ValendC. Imperial, Pa.:
Valentine Peterael. Greensbnrg,
Frank Novmk. Johnntw, Pa.:
Fraoh Garenja ln Jotin Polanc Loserue, Pa.:
Anton Oeolnik. Manor, Pa.:
Frank Deniar. Moon Run, Pa.:
Frank Maček ln Frank Podmll Sek.
Ptttslrargh, Pa.:
V Jakoblch, Z. Jakshe, Ms* Kis rich in L Magister. Ralph ton. Pa.:
Martin Koroscbet*. Reading, Pa.:
J. Pesdlra
Pa* • Anton BrvV Turtle vJrsek, Pa.:
. Frank Schffter. West Newton, Pa.:
J'*enh JoTf n.
While Valley. Pa.: Jurij Previfi. WlDsek, Pa.:
J. Peternell. Black Diamood, Wuk
G. J. Porenta. Coketsn. W. Vs.:
Frank Koclaa.. Hi—W. Va.:
A. Korenchan. MiHrakoee, Wis. :
Adolf Mantel ln Josip Tratnik Win.:
Jotin Slainofrl 1» TT •»•♦Itn
W-s ARK HU: j	Frank Skok
, Km* Spriags, Wjra.:
1.. mimkuLima* , I
Had bi izvedel za naslov JERNEJA VADXJAL. Doma je nekje ud Stu-denca pri P<»slojni. Pred osmimi nit*-w*<*i sva bila skupaj v Kam-. Pa., potem >e je podal v Cleveland. Ohio. Prosim cen j. rojake, če kateri ve za njegov naslov, da mi ga javi, ali pa če i-ita la otjlas. da nc ml oglasi prej kot mogoče. — Jos. !*do-vič. l>ox 1*8. Jaiues City. Pa. (3-4—6)
liad bi izvedel za mojega brata FRANKA PRCNK. Nadalje za moja dva prijatelja: JOŽKFA ŠKKRL. doma .]•• iz Zavrhka na Primorskem, slišal sem. da se nahaja \ Denverju, Colo.; drugi je RCDOLF NOVAK, doma iz Britofa na Krasu. Mlišiil sem, da ve nahaja m-kje v Wyoinin-^u. M>>j naslov j«*: Jos. Prunk, Glaviano Stiire. Ludlow. Colo. (3-4—8)
Dr. Koler
SLOVENSKI ZDRAVNIK
638 Pen Ave. Pittsburgh, Pa.
Dr. Koler j« naj-starejši Slovene ki fl^^a \	ravnik. Sp*c;a-
Ust v Piltsburahu. ^B^ - > ki ima 2H-!etno ^Bai A prakso v sdravlj« 1 nju VMh moSkCfa A—1—bolesnl.
JBg^W Jlfe. ZsslruDljenJs kr
rl idrgvl i gl«. ■ovitem JU*, ki ca J« I šumel dr. prof. Erllch. Če Imate mo-olje ali manur-fke po telsau v Krtu. Izpadanje las. boleli.1« t koateh. otidifa ln Mlatil vam bom kri. Ne čakajte, ker ta bo lesen se naleze.
Vse mote; bolestni sdravlm po o-kraJSanl metodi. Kakor hitro opašite da vam prenehuie zdravje, ne €s»kaj te. temveC pridite In las vam n bom so pet povrnil.
Hydrocele ali vodno kilo osdravlm v I«, urah In sicer brez operacije.
Bolezni mehurja, ki povzročajo bo tel ne v krila ln hrbtu in včasih tudi pri puičanju vode. ozdravim s soto-voetjo.
Revmatizem. trzanje, bolečine s tekline. srbečice, ftkrofle ln druae kotne bolezni, ki nsstanejo vsled nečiste krvi. ozdravim v kratkem Času nI potrebno Mati. 1 f-redne are: vsak dan od t. are sjo-trej d« n. zvečer: v petkih od S. zjutraj do S. oopoldne: ob sudsljsli od j zjutraj do 1. popoMao.
ANŽE P1TOV
ALI
ZAVZE5TJE BAST1.LE.
A	m m m mmrn^ -m
J17	(Nadaljevanje.)
—	Ah, si je r«kel Titov, — ona se ozira v smeri proti Bou-tonne ali v Miieri proti gospodu Izidorju Cliarnv.
V istem trenutku >o se vrnili odposlanci, ki so šli iskat Katarino. — -
—	No7 — je vprašala gospa Billot.
—	Nismo jo našli.
—	Katarina, Kai.nina. — je vzklinila go^n Billot.
Deklica ni eula iih-esar.
Teilaj pa se j«« ojuiiseil Pitov ter pričel govoriti.
Ciospa Billot, — je rekel, — jaz vem. zakaj niso našli gosno-tiičue Katarine v pra'niei.
—	Zakaj ne !
—	Ker je ni tam
—	Ali veš, kje j" T
—	Da.
-Kje!
—- tlori.
Pri tem je prijel Pitov najemuieo za roko ter jo povedel par stopnji? navzjror, kje ■ j« videla Katarino, sloneeo pri oknu.
—	Popravlja >.i lase. — je rekla dobra ženska.
-	Ne, lasje so /.«■ popravljeni. — j«* odvrnil Pitov otorno.
<iOs|>u Billot pa ni posvečala otožnosti Pitova nikake pozornosti ter pričela kričati z močnim <rlasom :
—	Katarina! Ka'«*hna!
Dekliea se je stresla, zaprla hitro okno ter vprašala:
—	Kaj pa je.'
—	Pridi vendar, — je r«kla mati Billot. — Anžc je prišel iz l'ariza.
—	Ali, — je rekla ona hladno.
—	Ali, — je rekli ona hladno.
Tako hladno je rekla to, da je zledeuelo ubogemu Pitovu.
—	Tako, — je r.'kla, ko je prišla navzdol.
Pitov se je sklonil ter zardel do ušes.
Čelado ima, — je rekla neka dekla mladi gospodinji v uho.
Pitov je slišal to ter gledal, kakšen utis bo napravilo to na Katarino.
Krasno je bilo njeno lice, sicer nekoliko bolj bledo kot preje, a še vedno sveže in očarljivo.
Katarina pa ni poznala nobenega občudovanja za čelado Pitova.
—	Kaj, čelado ima? — je rekla. — In zakaj.'
Ko je izrekla to. s* je pojavilo ogorčenje v srcu poštenega dečka.I
.laz imam čelado in sabljo, — je rekel z zanosom. — ker sem pobijal drajronce in S\ n-arje. Ce ne vrjainete tega, lahko vprašate svojega iH-eta. yospodieiia Katarina.
Kako gre mojemu očetu.' Zakaj se ni vrnil z vami? Ali so uo-%'iee iz Pariza slabe?
—	Zelo slabe, — ;«• rekel Pitov.
—	.laz pa sem mislila, da je vse v redu, — je rekla Katarina.
To j«' rr*. j- tekel Pitov, — h nered se je zopet vrnil.
Ali ni prišlo <lc sporazuma vned kralje**' in narooom? Ali ni bil Necker poklican nazaj na svoje mesto.'
Stvar ».«• ne tič»* Neeker-ja, — je rekel i'itov ošabno.
To je vendar zadovoljilo narod, kaj ne?
Tako dobro je zadovoljilo, da se sedaj narod pripravlja, da pohije vse svoje sovražnike.
Vse svoje sovražnike! — jc vprašala Katarina presenečeno. — Kdo pa so sovražnici naroda?
—	Ari«tokrat je.	i
. *
Katarina je prehledela.
Kaj pa si« prari to: »ristokratje? — je vprašala.
To so oni ki imajo lepa posestva, ki imajo krasne gradove, — to so oni, ki imajo v .», dočian nimamo mi ničesar.
—	Moj Bog, — je vzkliknila dekliea ter prehledela.
Pitov jc zapazil to izpremembo na njenem obrazu.
—	.Faz imenujem «.ristokrate osebe vašega znanstva.
Našega znanstva ' — je vprašala mati Billot.
—	In kdo je to? — je vprašala Katarina.
(iotpmt Berthie;* de San v i gn v naprimer. ki vam je podaril zlate nhane. katere ste nosili na dan, ko ?>te plesali z gospodom Izidorjem.
—	No?
-	Videl >em Ijvli ki so žrli njegovo srce, jaz, ki govorim z I
vami.
Str«s.-n krik «.«■ j.- dvignil iz pr>i vseh navzočih. Katarina je o-,
mahnila na/aj na sto.
T o si \ i<U-l * - j»- vprašala mati Billot s presenečenjem.
—	Da. tudi gospod Billot je videl to.
—	Moj Bog!
—	Da, — je na trijeva! Pitov, — do te ure so morali pomoriti J in P» *ir«ti \se aristoki..!, kar jih je bilo v Parizu in Versailles.
—	To je grozno, — je mrmrala Katarina.
—	< J rožno ' ln	Vi vendar niste nikaka aristokratka, go-1 . »pa llillot.
—	(Jonpod Pitov. — je rekla Katarina s temnim povdarkom, — vi niste bdi tako divji predno ste odšli v Pariz.
—	Nisem več, posjotličina, — je rekel Pitov zelo ponižno, — a...
—	Potem se ne postavljajte z zločini, katere uganjajo Pariza ni, ker niste Parižan ter irste izvršili teh zločinov!
.laz in gospod Billot bi bila skoro sama umorjena, ko sva skušala braniti jro*|>oda Bethier.
O, moj oče. moj junaški oče, — je rekla Katarina. — Na tem ga pozna m.
—	Moj vredni mož, — je rekla gospa Billot. — Kaj pa je storil!
Pitov je pripovedoval o strašnih prizorih na Cireve, o obupu
Billota ter njegovem sklepu, da se vrne v Villers-Cotterets.
-- Zakaj pa ni prišel f — je rekla Katarina z izrazom, ki je globoko ganil sree Pitova.
Mati Billot p« ie in<-dtem sklenila roki.
—	(ionp.Kl Gilbert ni tega dopustil — je odvrnil Pitov.
—	<;o»jwud (Jilliert lorej lune. tla ubijejo mojega moža? _ jc
rekla uiati Billott ter pričela ihteti.
—	Ali hoče, da 1«> uničena hiša mojega oeeta? — je rekla Katarina a temno otožt.o*t;o.
—	o »e — je rek« ! P tov. — Co%pod (iilbert iu Billot sta se dogovorila. (iosp«n| Bil!ot bo ostal š»- nekaj časa v Parizu, da napravi konec revoluciji.
—	Kam o onadva hočeta to? — je vprašala mati Billot.
—	Ne, tmfi gospod l^afavette in gospod Bail Iv.
—	Ah, — je vzkliknla najemnica, — če pa je pri Lafavette-u in | Bsdi, potem________|
GLAS NARODA. 3 ATQ. 1920
Zveza JugosL	Pev. Društev
Glavni sedež: VM jW Johnstown, Pa.
Letošnji koncert ZJPD.
I	--.. ..
Letošnji koncert Zveze .lugoslo-	dela samo «a*t kajti to ni «-ast.
vanskih Pe\>kih Društev se vrši	ako k«lo «lela sain«» za plačil«>. tem-vsled sklepa lanskega zborovanja več čast je tam. kjer je požrtoval-
v Forest City. Pa. v ilneh ."». iu6.	n«»st. ki ne dobi nikdar plačila, ra
septembra v YouiigsTo-.vn. O. Do	zun v zavesti, da je bilo dopolnjeno
s«Mlaj so se priglasila naslednja	dobro «lelo.
pevska društva za <o«1elovanje: j \*aj bi tedaj ona društva, ki še
Rodoljub. .7«>hnst«»\vn, Pa ; BI«*«',	omahujejo, pustila vse pomisleke
Conemaiigh. Pa.; Samo. Clevelaml.	j,, ^ „;lj .»dločijo za koncert, ki
O.: Prešeren, Pittsburgh. Pa.: |Mr .rotovo prekašal voe «losedanje.
St rossma ver. VoungstOAvn. O.. . - ,	,
...	.	. : Kakorlntro bom imel poroeiia o«l
Slavec. New i ork. Vi.; in -nig«>- . .	. . , - , •
T .	„	. vseh društev, bom takoj objavil
lavija. .johnstowu. l a.
, ,	program.
I r:eakujetn pa, da s«* !»«» !<■-
kom tega tedna priglasilo še naj-1 Pesmi za skupne zbore se razpo-
maiij troje društev. Prosim tola-	š:ljajo. Nekateri bodo mislili, da
a društva, da mi naznanijo, ako	je že pozno. Priznam sam, da je že
v«|eleže koncerta ali ne.	skrajni čas, toda za skupni zb«>r
Iz tega je razvidno «la bo ta kon-	>'i treba posebno natančnega uče-«-ert o«l strani pevskih društev iz- kajti v velikem zboru je rnno-m«'d vseh dosedanjih najboljše ?o ^žje peti 'l<ot v malem. Ako
obiskan.	vsako društvo vzame te skupne
Vem iz lastne iskušnje. da si na-	pesmi Ie «lvakrat skozi, tedaj sem
'aga vsako pevsko društvo iu vsak	u ver jen. da b«> pesem dosegla
posamezni pevec, oziroma pevka.	uspeh?"Dobro in natančno pa se veliko truda. požrtovalno«ti in vsako društvo nauči pesmi.
t roško v :t«xla t«» jih naj ne pla-v.	katerimi namerava nastopiti. 1* ver jen i pa naj bodo. «la jim to Cas je kratek. te«laj na delo! S pevskim p«»zdravom
Ign. Hudo
Portland! St.	\ew York City.
—	Ke«laj pa se -nisJi vrnit ? — je posegla mucs Katarina.
—	Tega ne vem.
—	In ti Pitov. za! a j pa si sC ti vri il ?
—	.laz sem privedel Sebastijaiia (iilberta k abeju Fortier ter prišel sem. ila pr nesen, povelja gospoda Billota.
Pitov se je dvignil pri teh besedah.
Dvignila se je tudi mati Billot ter rekla poslom. .Aaj se odstra-,nijo. —
j Katarina, ki je obsedela, pa je skušala citati misli, še predno bi I «lobiIe ;zraz ter prišle preko ustnic Pitova.
—	Kaj bo povedal meni.' — se je vprašala.
(Dalje prihodnji*..)
j PLAČAJTE, KO BOSTE ZDRAVI. Take ponudi* vam ne nudi noben drugI zdravnik.
Jfr. i m«* m toliko zaiifianja v svoj u*peb in sposob-n..?<t. iln vas m«>reni ozdraviti, oa ta svoje prizadevanj«' pri vasem zdravljenju ne jui-'-tevam niti cents vnaprej. Plačajte za mojo uslugo, ko boste zdravi. Jaz sem najstarejši 5]>ecijsttst r Pittsburgbu, « 40 letno prakso. K meni prihajajo ljudje od blizu in daieč, da jih hitro ozdravim. Govori se slovensko
Dr. iS. f. MULLiN, ipecijalist. - 411 FOURTH AV1L. 2 nadstropje. PITTSBURGH
Pazite na 5ter. 411 četrta Ave.	PENNA.
' r—==-	,	^
Veliko zmanjšanje cen I
Grozdju! Grozdju! Grozdju! I
ShIhi. import i rano iz starega kraja. Najboljši vrita 100 funtov $24.00	B
i druga vrsta 100 funtov $21.00	■
MOST. svežega grozdja 51 gal $62^0. MOŠT, svežega grozdja 26 gal $40.	B
j )	Zdravilno vino Ferro China 12 steklenic $18.00.	B
j Narofite, dokler h fas, ker so vse cerj veljavne le za kratek (m.	B
Pnaebna cena na debelo. Denar se pošlje v priporočenem pismo ali po	B
"«ne7 Ordem.	S . K U C I C H	B
! j	Dalmatian CaL Grapes Co.	B
CORTLANDT STREET	NEW YORK CITY B
^■■■■■HHnilMHHIII^^Ml
i MMBIBIBHn Uspeti V dvafsetlk UmbuHm^M^U doeh se van ■ J^^WE^W^W M vrne denar.
1 Proizvaja bogato rdečo krf,mo-čne stanovitne živet, žlvl|enfa ^■^RK JBj j polne možke ln ženske.	^^B^vT^^BH)
Če sie slabega zdravja in pri slabi moči, če se vamT^BB^b^ . Spomin mrači in vaše telo m-ači, če ste se že nave- NsMM^SL^ WL1
;nnati pomirljiv« in iuu-kotic^» eredstv«. potem posku-
iajt« Nuga-Tone, m itprevldeli bo^U kako itro «« bo«to	/M
*ot.l» dniK.<n«K» človek.*! Devet de>etin človeških boIezniTkot	I^K
revmatične boletni. slavoboi, uevrmlRi;«. iHK^M
Mpruner alabi tek Bcprrbiva. vetrovi Hi koteanje. ' uprtjr ^H
■»manjkanje energije, pomanjkanje živahnosti, nervomoat. ne-	H
F^I^ŽČSSS**** iiVi™ moiL ^ .voaeneieTrvi »	|
..	v"ko <M®vaJije	j« odvl.no o4 živčne aH« u svoje	WL Vf
delovanje Živčna moč je poglavitna >tvV rl	//H'f^ M V
in krvno eirkulmeijo. NnKT-TW , V^M', U - \ ff-f^i3	rdrmvll° " tvorne in »žično ixdeUne. Zal^M^KP^ML Vi
J b osmero vmimh .etiUvia, ki vračajo xdravj« ter	M
predpisujejo aajalavnejii xdravnikL — Nora Tone je boC,t n« /iK3il^3F* m foaforju — ter je hrana krvi in iivcem.	'ImNŠVmf
rro!?vaj* »jvlienje v jetra, ter ojačuje čreva. da. ihVIF T*dno ^4»JfJo. Oxivlja led ice ter issanjo is njih .traper« s" fiM1"*-«^*	iB	teike ..ne in ^T.i »
ieuka. KtČ ve« bolečin in bolesnil N ur »Tone da~ čudov i t^t.	Vft \k I
•»oro prebavo, stanovitne *ivce te- »t. .aro okrepčujoče spanje*	'
Nun-Tone oboriti krt. uredi krvno cirkulacijo ter priiene trenje S*av*B na itee m jasnost voči. Gradi močne in postavne može	^B
T^**19 krasnej*e ten»ke. Nura-Tone n« vsebuje omamljivib »rAtsSv sdravU. katerih se človek navadi. Zavit je v pripraven ra^oj£k
K^t^v^v^p^^	"	PoskitS^ Priporočfl.
™	11 ' taM*> VTm®1	Vldlto, 4n mm morete ls<niMti alti penija. _ Ml
rciTl-^cfc- Ntt«m T— i- —	Srf v»lh MHk Ukarjih pT^ki oo»i
------- Ki3 NAROČATE. SA POSLUŽITE TEGA KUPONA._
NATIONAL LABORATORY, S. SO, 537 So. Dearborn St., Oilca^o, IU.
Gospodje:—Prosim, dobita priloženo..............s* l^ -^.Ht-
steklenic Nuya-Tone.	»» a»r mi po*m«e..............
Ime ...............................
............................................. I
Cesta in 4tv. ali R. F. D................................................................•
................................ Drtera................................ Ij
— ■ ' ______ .
\rw ROJAKI, NAROČAJTE 8E NA "GLAS NARODA", NAJ. er VEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. jj
»	» »»•-•	. .«» ; r r '
V	~
ILIII^——p—M———
Bojkot proti Madžarski
Dne 26. junija so se sestali na • Dunaj n elan i mednarodne strokovne zveze Fimtnen. llueber, Hade-1« e in Behaeffer radi bojkota pro -tj Madžarski. Tajnik Finuneii j<\ povedal, da je mednarodna str«» i kovna zveza že 10. iiihim-h in po-i tem ponovno intervenirala pri ma-j džarski vladi ra«li ilkinjenja bele-j •m terorja. «la ]>a j«* madžarska! vlatla krat koma la molčala k vse-, mu temu. Xa zborovanju s«» je sklenilo nastopati enotno «rlede: poostritve ali ilkinjenja bojkota.1 Na Dunaj je prišel tudi o«lp«>sla-nae madžarske vlade, dr. (Jratz.
Suho Grozdje
Importirano Is starega kraja
22 centov funt.
B-ksa 50 funtov $11.00
Posebna cen« oa veliko. BALKAN IMPORTING CO
dl 5S Cherry Street New York, N. V.
' naročilom ikwUiite C3. ▼ naprej
p«?ajat se prlede odprave hojko-iti;, ograjanja vodi dr. Kenner. Gori 'imenovani elani strokovne zveze zs stopajo strokovno organizirano delavstvo telile držav: l^elpije. I Avstrije. Nenn-ije. CVlioslovašlre, jl'oljske. Juproslavije in Runuinije.
m
^^^^ Ozdravi katar mehurja in od-, W|\jJL|% strani vse v 24
fegg^M urah.	>,
W lllVMr Vmkm.rSMm <MID>)
^BbMr Varujte oe ponaredb
DOCTOR LORJENZCk
I	COINI SLOVENSKO GOVOREČI 70RAVNIK	' ^L V
I	SPECIJALIST MOiKIH BOLEZNI
1644 Penn Ave Pittsburgh, pa
I Moja stroka je zdravljenje akutnih in kroničnih bolezni. Jaz sani I že zdravim nad 23 let ter imam akninje v vseh boleznih in k«4 I znam slovensko, zato vas moiem popolnoma razumeti ia spozna I ti vsio belezen, da vas ozdravim in vrnem moč in sdravje. 8ko-ri 23 lel sem pridobil posebno skušnjo pri ozdravljenju moikil bolezni. Zato ise morete popolnoma zanesti na mene, moja skri pa je, da vas popolnoma ozdravim. Ne ocL'aiajte, ampak pridite čimpreje.
Jaz ozdravim zastrupljeno krt, masulje In Ilea so talaaw. bo lasni v *Hu. is-padanje las. bolečine v kosteh, stara rana. llvčn* bo lasni, oatabeloet. bo I sani W mehui.j, ladcah. jetrah !n ialodcu, rmanloo. ravmatllzam. katar, zlato ftlla. naduha Itd.
Uradna ur« so: V pondellek. sred a b In pathlh od ». ura ilutral Oa S, •opoMns. V torkih, četrtkih In eobotab od S. ura zlutral Oa S. ura zvečer. Ob nedeljah pa do f. ura pipo Id na.
po poŠti ne zdravim, pr-dete osebno ne poubiti ime in
naslov.
Dr. L0RENZ *** fap ave. pittsburgh, pa.
Nekateri drufll adravnlkl rabijo tolmača, da vaa^razumajo. Jaz znam hrvataha Sa Ia ataraga kraja, zato vaa i al je zdravim, kar vse razumem.
Najstarejši in največji slov. dnevnik v Združ državah
"GLAS NARODA"
(Glasilo J. S. K. J.)
Novice iz vseh delov sveta, dopisi iz slovenskih naselbin, novice iz starega kraja, članki politični, gospodarski, izvirna poročila iz starega kraja, črtice, povesti, roman, šaljivo satirična kolona Peter Zgaga vsak dan razven nedelj in praznikov.
STANE s
Za vse leto - - -	$6.00
za pol leta - - -	$3.50
za mesto New York za vse leto	$7.00
Najmodernejše vrejena
TISKARNA
v Vabila, okrožnice, plakati, koverte, pisemski papir
itd.
Točno in po najnižjih cenah.
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street. New York City.