V. b. b.
Naroča se pod naslovom
»KOROŠKI SLOVENEC"
Klagenfurt, Viktringer-Ring 96.
Rokopisi se naj pošiljajo na naslov:
Pol. in gosp. društvo
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
Ust
as«* politiko, gospodarstvo Io prosveto
izhaja vsako sredo.
Stane četrtletno: 1 šiling.
Za Jugoslavijo
četrtletno: Din. 25
Pozamezna številka 10 grošev.
Leto V.
Dunaj, 2. decembra 1925.	Št. 4&
Nervozni Nemci.
Naši nemški sosedje menda še ne vedo, da vsak pritisk vzbuja protipritisk, da vsaka stena odmeva, ko vanjo kričiš. Ošabno izzivanje koroških Slovencev dne 10. listopada je seve izzvalo glasen odmev po vsi Jugoslaviji in strah se je polotil nemških junakov. Nekaj kričačev je v'deželi, ki ne da miru: delavci to gonjo odklanjajo, kmetje se ije ne udeležujejo, kar jih je nemških, kriče le ljudje, ki se bojo, da ne bi izgubili svoj kruhek, če bi se v slovenskem delu kedaj zdanilo. Ti ljudje so nedeljena Koroška, ti so „heimattreu“, ti »mučeniki in junaki", kakršnih še svet ni videl — po poročilih njihovega zgodovinarja. V tem strahu kriče „Freie Stimmen": »Jugoslovanskemu ščuvanju se mora napraviti konec, ne smemo pustiti, da se spodnja Koroška prepusti jugoslovanski agitaciji, zahtevati moramo, da država poseže vmes...“
Ne vemo, komu se blede? AH so koroški Slovenci priredili dirandaj dne 10. okt. ter vznemirili vso deželo? Ali so koroški Slovenci napadli nemške svate v Skočijanu? AH so koroški Slovenci v Ledincah izzivali Nemce ter udrli v nemško cerkev? Ali koroški Slovenci usiljujejo Nemcepi sjovppske šole? Ali koroški Slovenci zasedajo javne službe po nemških krajih? Ali koroški Slovenci zahtevajo slovenske pridige po nemških farah? Ali so koroški Slovenci streljali za nemškimi duhovniki in slovenski orožniki zločincev niso našli? Svet bo nekaj takega mislil, ko bere vsenem-ške časnike in nemškega koroškega »zgodovinarja".
Žal, koroški Slovenec jc premehak, je pre-boječ, za glasnega mučenika ni ustvarjen. U-pali smo, da možje, ki pridejo iz vojne, prineso s seboj nekoliko ognja. Naši ljudje se boje vsakega spopada, ker mislijo, da je sodnik Nemec za Nemci, in če že Nemca ne more oprostiti, zaprl bo oba: napadalca in napadenega. Tako je vedno bilo.
PODLISTEK
Danilo Gorinšek :
Vanda.
Zvezdnata pomladna noč je sanjala nad otožno šumotajočim potočkom. Globoko dol k njegovim valovom se je priklanjala vrba in njene veje so poljubljale valovje, kakor mati svojega nemirnega nebogljenčka. Od nekod so lahne stopinje motile božji pokoj.
S povešeno glavo se je bližala Vanda potočku. Pri njem je obstala, naslonila se na vrbo, težko' glavo ipa je oprla ob debelo vejo in se zamislila. In spet se ji je prirežal pred oči debeli vodja tovarne, ki ji je pil že tri leta mlado kri. Spet ji je zahreščal njegov osorni glas: »Priznajte, da ste vzeli ta denar, sicer vas moram odsloviti!" In je spet zakričala čista njena vest: »Ne, nisem ga vzela!" Tedaj se je vzdramila kakor iz sanj in je gledala borno svojo rodno kočo in srebrnolaso mater, vso sključeno od skrbi in žalosti, kako rde njene solze kot srčna kri: »Kako bova živele zdaj, ko te je odslovil?"
In je zbežala ob potočku skozi pomladno noč... Drugi dan je mlado solnce zlatilo valove in v njih nesrečno Vando.
Bilo je pred leti. Cesarjev jubilej se obhaja. Ves Celovec je v zastavah. Slovenska hiša je izobesila slovensko zastavo. Nemci kvišku, seve, ker je Celovec nemški, in Slovenec biti, je bila že nekdaj največja sramota. Nemci se zbirajo, policija pride in sname trobojnico. Pred hišo pa stoji drog, na njem ošabna frankfurta-rica. Med ljudmi je nek Primorec, ki takoj ume, kaj se tod godi. Ko vidi, da policija snema slovensko trobojnico, plane v frankfurtarico, strga jo z droga, razcepi v cunje, ki jih zmeče na vse strani. Dijaki se vsujejo vanj, ali enega pomete na levo, enega na desno in mirno odide, nihče se ne upa blizu. Jutranji dan nam je kazal o-tekle pesti: »Glejte tako sem jih!"
Če naši sosedje kličejo vladno pomoč, nas to zelo malo skrbi. Med našimi ljudmi ni razbojnikov, teh mora država iskati drugod. Ali se naj prepovedo vsa zborovanja? Saj še itak povečini ni mogoče posluževati se svojih političnih pravic. Ko bi mi Slovenci zborovali, kakor bi bilo treba, severno od Drave in po Ziljski dolini, ne bi bili varni življenja. Tudi to bo minilo, prišli bodo drugi časi, in da pridejo, je le dobro, da je nekaj Nemcev v Jugoslaviji in na južnem Tirolskem. Nemci zahtevajo tam za svoje ljudi državljansko enakopravnost, naj se ne čudijo, če isto zahteva Jugoslavija za nas. TÓ ni nobena iredenta, marveč dolžnost naših rojakov onkraj meje. Da se nam ne pripoznava niti najprimitivnejših pravic, to dejstvo se bere skoroda iz vsake številke vsenemških listov; čudimo se prismojenosti teh ljudi, ki mislijo, da je svet slep za to. kar se na Koroškem godi. Svet je nehal biti vsenemški in za Nemce bo dobro, če to že kmalu uvidijo.
Trgovska pogodba z Jugoslavijo.
Dne 10. nov. se je ^predložila državnemu zboru trgovska pogodba z Jugoslavijo. Ta pogodba je velikega pomena za obe državi; ker je promet med njima zelo živahen; tuiso še stare zveze, stari znanci. Avstrija je kupila v Jugoslaviji v letih 1922, 1923, 1924 blaga za 72, 98 in 105 milijonov zlatih kron, Jugoslavija pa je kupila v Avstriji blaga za 138, 148 in 142 milijonov zlatih kron. S trgovsko pogodbo vred se je napravil dogovor radi kužnih bolezni in obmejnega prometa. Pogodba se je sklenila na podlagi, da se nobeni drugi državi ne dovoli več ugodnosti (Meistbegiinstigung). Pogodba določuje, kako se blago prevaža, določuje pravice avstrijskih podanikov v Jugoslaviji in jugoslovanskih v Avstriji, določuje kako se naj ravna s trgovskimi potniki in daje avstrijskim in jugoslovanskim kupcem in prodajalcem na sejmih enake pravice.
Jugoslavija je letos svojo carino zelo zvišala, zato bo carina po novi pogodbi višja nego je bila, a carina proti Avstriji bo nekoliko nižja kakor proti drugim državam: nri magnezitu 1 zlat dinar mesto 4. pri milu 100 zlatih dinarjev mesto 120, pri taškah 3—600 zlatih dinarjev mesto 4—800, za pohištvo 75—200 zlatih dinarjev mesto 200—360, za papir 12—16 zlatih dinarjev mesto 12—20. za šine 10 zlatih dinarjev mesto 12, za pločevino 10—12 zlatih dinarjev mesto 12—14. za električne stroje 45—100 zlatih dinarjev mesto 60—120, za klavirje 125 zlatih dinarjev mesto 150.
Avstrija pa je Jugoslaviji znižala carino na pitovne svinje od 5 na 3 zlate krone, na zaklane svinje od 14 na 6 zlatih kron, na slive od 5 na 1 zlato krono, na slivovko od 200 na 150 zlatih kron.
Posebne oljašave so se določile za obmejni promet. Vsakdanje potrebščine se bodo lahko prenašale brez carine, žito se bo lahko vozilo čez mejo na mlin, hlodi na žago, oljnata semena v prešo. Zdravnik in živinozdravnik bosta lahko delala čez mejo in obrtniki bodo lahko izvrševali svojo obrt v sosedni državi.
Kmetijstvo.
Letos je bilo povsod na svetu izredno u-godno žitno leto. Žal so cene tako nizke, da dobra letina kmetu dosti ne pomaga. Vlada prihaja že z računi in trdi, da se je letos pridelalo pšenice 950.000 metercentov več kakor lanh da je s tem krita polovica množine, ki se mora sicer uvoziti. Rži se je pridelalo 2 milijona metercentov več, tako da je imamo 900.000 metercentov več nego je potrebujemo sami. Ječr-mena se je pridelalo 762.000 met. več, tako da ga je treba uvoziti le še 330.000 met. Ovsa se je pridelalo 1,600.000 met. več in bi se ga laliko 700JXK) met. odprodalo, ko 'bi ga kedo kupil.
Vemo, da je bila boljša letina. A ko je slana vzela ajdo, se bo v naših krajih zelo lahko porabilo, kar je rži več. Oves bi se lahko porabil za krmo, ko bi le živina imela kaj cene. Sicer so pa take številke zelo dvomljive in služijo le v to, da si meščani in drugi mislijo, da se kmetu žito vsipa kakor voda pri mlinu.
Polja je menda še precej manj obdelanega kakor 1. 1913. S pšenico obsejanega polja je bilo manj 16%, z ržjo 11%, z ječmenom 9%, z ovsom 8%. Cim dražji bodo posli, tem manj se bo seve moglo obdelati. Nekoliko si že tudi kmet pomaga s stroji, a preveč je dela, ki ga mora opraviti človeška roka.
Brezpomembna je cenitev letošnje žetve v primeri z lansko. Lani je bilo izredno slabo leto, letos izredno dobro, kmečki pridelek pa je ves kakor neka loterija. Vlada trdi, da je letos pšenice 40% več kakor lani, rži 50%, ječmena 42%, ovsa 41%, krompirja 25%. Boljši pridelek se je deloma dosegel z izbranimi semeni.
Veliko se pričakuje od melioracij. V Avstriji je 500.000 hektarjev sveta, ki bi se dal o-> sušiti, da bi postal rodovitno polje. L. 1923 se je vsega vkup osušilo 2400 ha, 1. 1924 3000 ha, 1. 1925 se bo osušilo 3800 ha blat in močvirij. Stroški za ha osuševanja znašajo 6 do 10 milijonov, a lastnik da sam le 20%, drugo mu dasta država in dežela v obliki podpore. Tako je osuševanje zelo izplačljivo in se plača v 3 do 6 letih s pridelkom. Vrhutega se tako dobi dela za ljudi, ki so brezposelni in bi se morali podpirati od države.
B POLITIČNI PREGLED H
Avstrija. Socijaldemokrati delajo vladi velike težave. Stavljajo svoje zahteve, ki jib vlada noče izpolniti. Zato pa pravijo, da se; bodo bojevali v parlamentu kakor izven njega. — Poštni uradniki so stavili svoje zahteve, katerim se ni popolnoma ugodilo. Gen. poštni ravnatelj odgovarja, da uradniškim zahtevam ni mogoče ugoditi v celoti, ker bi se začelo majati celo gospodarstvo. Ako se ugodi, se
bodo morale zvišati poštne pristojbine na tiskovine in časnike. Poštni uradniki dobivajo že sedaj gospodarske nagrade, ki znašajo na leto od 2000 milijonov prihrankov 600—700 milijonov kron. Za vse zahteve bi bili vsi prihranki prenizki. Začasno se vodijo neposredna pogajanja z ministrstvom. Poštni uradniki pravijo, da pričnejo štrajkati, ako ne dobijo vsega, kar zahtevajo.
Proti ItaHjji. Italijanski fašizem in njega vodja Mussolini si s svojimi nasilnimi metodami ni mogel pridobiti naklonjenosti pri bližnjih in daljnih sosedih. Italijo se trpi in upošteva le zato, ker je velesila. Posebno sovražni so ji socijaldemokrati vsled umora poslanca Matteottija, uničenja njih celotnega tiska, pohlepa po tuji zemlji in zatiranja drugorodnih manjšin. Mussolini pa se tudi boji za svoje življenje. V Locamo ga je spremljala cela tropa črnosrajčnikov. Zdaj je nameraval iti v London k svečanemu podpisu locarnske pogodbe. Vlada mu je ponudila polovico nadstropja nekega hotela, a Mussolini je zahteval celo nadstropje, nadstropje pod in nad njim pa mora biti prazno. Proti Mussolinijevemu obisku se je izrekla tudi angleška delavska stranka, ki je izjavila, da se nobene svečanosti ne udeleži, kjer bo zraven Mussolini. Ustrašil se je in obisk odpovedal. Za Mussolinijeve raznarodovalne metode se zanima tudi Nemčija. Ko je rajnovski državni zbor razpravljal o nernško-italijanski trgovski pogodbi, so padle ostre besede na Mussolinijev račun in na račun fašizma. Ko bo enkrat Nemčija v Društvu narodov, bodo Nemci fašistom še marsikatero zagodli. Značilno je tudi to:	Minister Štefan
Radič je obiskal Ljubljano in držal govor, v katerem je omenil enkratno spojitev vseh Slovencev, in če Italija želi razširiti svoje ozemlje, ne bo imela proti sebi le Jugoslavije, temveč tudi Češkoslovaško, Poljsko, Romunsko, Turško in še drugo veliko državo. Obsodil je tudi fašizem. Radičev govor je dvignil obilo prahu v Italiji kakor tudi v Avstriji. Italijanska vlada je zahtevala najprej, da se mora Radič opravičiti. Izjavil je. da je bil gpvor napačno beležen, s čemur pa se ital. vlada ni zadovo-lila, dokler ni govor uradno popravil. Fašisti trpijo na veledomišljavosti, a tudi za nje pride iztreznenje in vladanje brez parlamenta, kar misli uvesti Mussolini, ne bo dolgo držalo.
Francoska se nahaja v težkem položaju. Padec franka in neuspeh pri pogajanjih glede odplačevanja dolgov Ameriki sta povzročila padec vlade. Nova vlada je izdelala finančni program, ki bi imel izvleči Francosko iz gospodarske krize. Zbornica je program ovrgla in vlada je morala zopet odstopiti. Sedaj pa ni mogoče sestaviti nove vlade. Socijaldemokrati z nobeno vlado nočejo sodelovati. S sestavo nove vlade je bil po Painlevéju poverjen Bri-and, za njim Doumet, potem Herriot, ki je odklonil in zopet Briand, ki je vlado sicer sestavil, a je vprašanje, bo !i dela zmožna.
Ludendorff zoper Hindenburga. Znano je, kako hladno in premišljeno sta delala v vojnem času oba nemška vojskovodji. V povojni politiki pa sta se razšla. Hindenburg je postal bolj uvideven in pomirljiv, zlasti ko je postal predsednik republike, Ludendorff divja še naprej in kliče z neba ogenj in žveplo na Francoze. Locarnska pogodba je izkopala med obema prijateljema globok prepad. Ludendorff je te dni obračunal s Hindenburgom in označujoč Locamo za nemško sramoto, je vrgel prezi-dentu v obraz očitek, da je ..nevaren nacijo-nalni volji11.
Končnv rezultat češkoslovaških volitev je
sledeč: republikanska agrarna stranka 45 mandatov, češkoslovaška ljudska stranka 31, češkoslovaški socijaldemokrati 29, češkoslov. narodni socialisti 28. obrtniki 13, narodni demokrati 13, komunisti 41, Bund der Landwirte 24, slovaška ljudska stranka 23, nemški soc, demokrati 17, nemška kršč. soc. stranka 13, deutsche Natlonalpartei 10, deutsche National-sozialisten 7, madžarska kmečka stranka 4, Poljaki 1 in Ukrajinci 1. Vladne stranke imajo v parlamentu 159 poslancev, opozicija pa 141. — Na senat odpade 150 mandatov, in sicer odpade na:	agrarno stranko 23, češkoslov.
ljudsko stranko 16. češkoslov. socijaldemokra-te 14, češkoslov. narodni socijalisti 14, obrtniki 6, narodni demokrati 7, komunisti 20, Bund der Landwirte 12, slovaška ljudska stranka 12, nemški soc. demokrati 9, nemška kršč. soc. stranka 7, neutsche Nationalpartei 5, deutsche Nationalsozialisten 3, madžarska kmečka stranka 2 mandatov.
11 DOMAČE NOVICE d
Mojster skaza JPfuscherjF*.
Obrtni red je zelo natančno določil delokrog vsake obrti: to dela kovač, to klepar, to mizar, to tesar itd. In kdor hoče izvrševati kako obrt, se je mord^priučiti in plačevati svoj davek. Tako je že ves čas bilo. A na kmetih se je zmirom še dogajalo, da je morebiti tesar napravil tudi kako mizarsko delo, ali je prevzel kedo delo, ne da bi bil postavno popolnoma vsposobljen. Ako je okrajno glavarstvo takega zasledilo, ga je kaznovalo. Tistega, ki je delo naročil, stvar ni brigala. L. 1923 pa je Zveza obrtnikov zahtevala, da se kaznuje tudi tisti, ki delo oddaja človeku, ki ni popolnoma sposoben. Napravila se je postava 21. jun. 1925 in stopi v veljavo 1. jan. 1926, ki določuje, da se kaznuje tudi tisti, ki daje povod, da se prestopi upravna določba ...“
Tako se bo kaznovalo zanaprej tudi tistega, ki pusti kako delo izvršiti človeku, ki ni popolnoma vsposoblien.
Ta določba je naravnost naperjena zoper malega kmeta, ki mora često kako delo oddati človeku, ki je oač ravno pri roki in poceni. V vasi je n. pr. človek, ki ti popravi motor, ti naredi mizarska in tesarska dela in nič slabši nego obrtnik, ki ti pošlje nezanesljivega pomočnika, ker sam ne more biti povsod. Zdaj bodo kaznovali delavca in kmeta, ker se obrtnikom zdi, da. premaio zaslužijo. Naj država že neha naprej fabricirati postave, potrebne in nepotrebne. Drugi se zbirajo in določujejo cene, določujejo, kedo sme delati, kmet pa bo naprej tisti norec, ki plačuje ves račun.
»Koroški Slovenec4* se mora ustaviti!
Heimatbund prireja protestne shode, na katerih se hujska proti Slovencem. Slovenci se jih ne udeležujejo in tudi socijaldemokrati ne, kršč. socijalci pa se umikajo v ozadje. Predzadnjo nedeljo je bil tak shod v Celovcu na Starem trgu, ki pa ni bil bogve kako dobro o-biskan. Niti tisoč ljudi ni bilo. Govori so vedno isti, ker govori pač Majer-Kajbič. Od tega gospoda tudi drugega pričakovati ne moremo kot hujskaške govore proti Slovencem. Sprejeta resolucija se glasi približno: Danes, v nedeljo 22. nov. zbrano prebivalstvo Celovca in okolice energično protestira proti stremljenju iz Ljubljane, naperjenemu proti enoti Koroške. Brezmejno hujskanje, naperjeno proti deželi in državi zavira mirni gospodarski razvoj, razburja prebivalstvo in ustvarja nasprotstva, ki ogrožajo mir v deželi. Zbor zahteva od vlade, da nastopi proti temu delovanju, ki ogroža obstoj dežele. Nujno potrebno je, da se prepove dohajanje slovenskih ljubljanskih listov na Koroško, da se ustavi »Koroški Slovenec44 in da se strogo nadzirajo hujskači, ki prihajajo iz Jugoslavije na Koroško; istotako je posvetiti posebno pažnjo obmejnemu in turistovske-mu prometu. Proč z dosedanjim postopanjem! Prebivalstva Celovca in okolice bo stalno podpiralo domovini zveste brate in sestre nemške in bindišarske pripadnosti v bivši glasovalni coni. Resno in odločno svarimo vse one, ki soglašajo v deželi z ljubljanskimi stremljenji in delujejo v tem smislu javno in tajno. Tako glasno, da se bo slišalo, kličemo v svet: 10. oktober 1920 je odločil za večne čase. Na tem položaju se nikdar ne sme spreminjati. Vedno smo pripravljeni, darovati naši nedeljeni koroški domovini našo imetje in življenje. — Na koncu je rekel še dr. Lakomy, da upajo vsi, da bo v doglednem času nedeljena Koroška priključena Nemčiji. — Proti tako neumnim zahtevam vsenemcev se je dvignil v slovanskem tisku val ogorčenja.
Heimatbund se mora razpustiti! Tako pravijo „Arbeiterwille“ in mi se pridružujemo ti zahtevi. Vedno smo povdarjali, da je vse gonje
na Koroškem kriva vlada Heimatbunda in do tega prepričanja so prišli tudi socijaldemokrati. Vse to se je vsenemcem in nemškutarjem tudi dokazalo. Omenjeni list govori o gonji proti slovenski manjšini, ki zavzema vedno večji obseg, da ogroža obstoj republike, in izvira od brezvestnih voditeljev Heimatbunda. Dalje navaja list krožeče gorostasne vesti in da je večina Slovencev za avstrijsko republiko. Skrahirani nemški nacijonalizem seje nemir z raznimi prireditvami kakor petletnico plebiscita in protestnimi zborovanji v Št. Jakobu v Rožu, Celovcu in Velikovcu, kjer se socijaldemokrati! ni pustilo do besede. To je dalo povod orgešovskemu poglavarju Klima-nu, da je vložil interpelacijo, v kateri dolži poslanca Falleja veleizdaje. Ta nesramnost bo dobila primeren odgovor. Majer-Kajbičev Heimatbund, ki se veseli posebne naklonjenosti deželnega glavarja Koroške, g. Vincenca Schumyja, je dobil zaveznika v »Karntner Freischar*1, ki sestoji iz nezrelih ljudi in nastopa kot vojaška formacija. Nje poveljnik je dosti znani nadporočnik Arneiz, ki rad vojaško vežba svoje četnike v glasovalnem ozemlju, da more temi jasneje dokazati svojo neumnost in neumnost svojih dobrotnikov. Značilno je, da se od Heimatbunda sklicanih hujskaških shodov ponovno udeležuje tudi g. Vincenc Schumy, četudi ob vsaki priliki vedno zopet povdarja, da stremi za tem, da bi se ne motil narodni mir v deželi. Sedaj pa se je pokazalo, da tvori Heimatbund po redu stransko vlado, ki se veseli posebne naklonjenosti in strpnosti deželnega glavarja. Večina koroškega prebivalstva je proti ti gonji. In ako deželna vlada nima več moči, da napravi red, bo morala poseči vmes pač zvezna vlada. Ni več dvoma, da je izvor vseh hujskanj v Hei-matbundu. Zato zahtevajo socijaldemokrati, da se Heimatbund in Freischar razpustita. Res skrajni čas.
Duhovniške vesti. Prestavljeni so čgg. : provizor Lenart Trabesinger za provizorja na Djekše, kaplan Jakob Mošic za provizorja v Št. Jur na Žili, kaplan Josip Wutte za kaplana v Dobi lo vas.
Iskrena prošnja. Začela je pritiskati huda zima in bliža se veseli božični praznik. Da bi naši otročički v šentjakobski sirotišnici in pridne gojenke v Št. Rupertu ne zmrzovale, bo treba oskrbeti kurjave in tople obleke. Tudi po shrambah ni izobilja, marveč občutno pomanjkanje. Trkamo na usmiljena srca v i-menu Onega, ki otroke posebno ljubi in je o-betal, da bo smatral vsako miloščino za posojilo ter jo obilno povrnil. Prosimo, da bi se blagovolilo darove v katerikoli obliki poslati na vodstvo zavoda Šolskih sester v Št. Jakobu, oziroma Št. Rupertu. Že enkrat smo se obrnili potom »Koroškega Slovenca44 na u-' smiljenost dobrih src. Takrat so se odzvala vrla dekleta v Zahomcu s 160.000 K in blage Marijine družbenke v Št. Janžu s 50.000 K. Čeprav je že precej časa od tega, se jih radi in z nezmanjšano hvaležnostjo spominjamo ter iskreno zahvaljujemo.
Renegat. Nemški katoliški duhovnik Friderik Staufer se je izneveril katoliški cerkvi in stopil kot časnikar v socijaldemokraško stranko. V „Arbeiterwille“ št. 206 dne 6. novembra t. 1. opravičuje svoj izstop iz katoliške cerkve. Krščanski list »Karntner Tagblatt44 v št. 267 v podlistku stvarno odgovarja temu odpadniku. Konec odgovora je pač namenjen tudi našim nemškutarjem-renegatom, zato čutimo mi nekako dolžnost v sebi, ki nas sili, da te resnične besede prinesemo dobesedno kljub temu, da smo prepričani, da se naši renegati ne bodo poboljšali. „K. T.44 piše: »Renegati so vedno najhujši sovražniki dobre stvari. Mogoče se najde za to dejstvo psihologičen vzrok. Neprijeten okus, ki leži v nezvestobi vsakega rene-gatstva, se skuša zbrisati s tem, da se pljuje v lastno gnezdo.44 Nemškomisleči Slovenci, kam pljujete ?
Komunisti. Človek bi mislil, da se pri nas nahajajo komunisti samo v mestih, a zastopnike, oziroma agitatorje za boljševizem imamo tudi po deželi, ki dobivajo navodila za delovanje iz Celovca. Njih agitacija se razteza na
to, da zbirajo po noči v gotovih hišah posle in jim razlagajo boljševistični evangelij, da ni treba gospodarja ubogati, da so oni pravzaprav gospodarji posestev itd. Nadalje jim pripovedujejo, da bo prišel čas, ko bodo delili posestva med one, ki nič nimajo, da bo delal vsak to, kar bo sam hotel in podobne budalosti. Agitatorji teh nazorov so neizkušeni 18—201etni mladiči, dvomljive eksistence, ki ne razločujejo med lastnim in tujim imetjem, ljudje, katerim delo smrdi in so bili že kaznovani zavoljo prestopkov proti tuji lastnini. Deloma so celo inozemci, ki so se vsled različnih deliktov odtegnili kazni v domovini in zbežali v Avstrijo. Taki ljudje spadajo v prisilno delavnico in vlada naj jih izžene tja. kamor slišijo. In taki ljudje, ki se ne poprimejo nobenega dela, dobro in brezskrbno živijo, da se vsak čudi, odkod neki dobivljajo denar. Frejkone od komunistične centrale, ali pa celo vlečejo brezposelno podporo. Kmet pa dela, da se preživi, delamržni potepuh pa dobro živi in hujska posle zoper kmeta.
Nemci vedno enaki. Da se Nemci niso ničesar naučili v svetovni vojni in iz mirovnih pogodb, se vidi tudi iz naslednjega: Na visoki šoli za svetovno trgovino na Dunaju so začeli nemški dijaki delno stavko proti rektorju dr. Gruntzlu. Dijaki so se pritožili tudi na prosvetno ministrstvo, češ da je neko češko društvo prijavilo, da bo v avli visoke šole razobesilo tablo, čije napis se začenja s „C“. Slovanska črka se ne sme videti v nemškem mestu, najmanj pa na nemški visoki šoli. Nemški dijaki se čutijo tudi zapostavljene, ker je rektorat dovolil vsaki narodnosti na zavodu, da sme izobesiti v avlji svojo tablo z nabiralnikom. To da je velika krivica, ker imajo nemški dijaki le tri table. Sedaj zahtevajo da morajo imeti najmanj polovico vseh tabe! m nabiralnikov
Blagor mladini, ki ima v mladosti dobrega voditelja. Tak voditelj je brezdvomno list „Mladi junak11, o katerem ste gotovo že mnogo slišali, pa se kljub temu še niste odločili, da bi ga naročili pri naši upravi!
Kje je Balkan? Pred časom sem se vozil po opravkih v Jugoslavijo. Kot sopotnik se je vozil v istem kupeju nek Nemec, menda iz Spodnje Avstrijske. Na obmejni postaji Prevalje vstopita dva carinska uradnika. Na prvotno slovensko vprašanje uradnika, ako ima kaj carini podvrženega, odvrne dotični gospod, da ne razume. Uradnik ga vpraša sedaj v istotako prijaznem tonu nemško. Ko sta odšla, se je izrazil prav pohvalno o postopanju jugoslovanskih uradnikov ter izrekel da tega skoraj ni pričakoval. Kako pa pri nas? Ako je že prisiljen kateri uradnikov, da govori s teboj slovensko, te bo najprvo za pozdrav nahrulil, zatem dobiš še kakšen dober svet, da pojdi med Srbe, ako še ni kaj hujšega. Dostikrat sem bil že nahruljen zavoljotega in to od oseb, od katerih bi človek že smel pričakovati nekoliko več omike.
Z dežele. Kdor pozna življenje na deželi, mi rad potrdi, kako je še naše preprosto ljudstvo lahkoverno. Tako je pred kratkim neki hudomušen prosjak raznesel tukaj vest, da pridejo vsak čas od nekod boljševiki. To novico so potem zgovorne vaške mamice obdelale po svoje, da je bilo ugibanja in razburjenja več kot preveč. Naši ljudje, ki čitajo »Koroškega Slovenca41 tem novicam seveda ne nasedajo, zato pa moramo skrbeti, da ob novem letu pride v roke vsakemu, ki zna ..no slovensko brati44, naš priljubljeni »Koroški Slovenec44.
Amand Prosen t* V Celovcu je umrl dne 20. nov. trgovec Amand Prosen. Slovenci celovške okolice ga vsi poznajo. Podom Slovenec iz Vetrinja je vzrastel med celovškimi Nemci, nekaj časa služboval v Trstu in si tam pridobil širnejšega obzorja po svetu. Zato tudi ni hodil po potih naših renegatov. Bil je spreten trgovec, priden kakor bčelica, pošten vseskozi, prijazen z ljudmi, razim s celovškimi nemškimi društvi. Odločno je obsojal vsenem-štvo, ni ga bilo strah pred vojno redno anon-cirati v »Miru44 in spregovoriti s Slovenci v njihovem jeziku. Največ pa se mu mora šteti v zaslugo, da je kolikor mogoče vzdrževal v družini krščanski red. Vsako nedeljo si ga vi-
del ob 10. uri pri jezuitih in svoje ljudi je priganjal k božji službi in velikonočni spovedi. Morebiti je še treba omeniti izredno ljubezen tega moža do svojih starišev, za katere je skrbel kakor le skrben sin more. Skrbel je za sestro in brata, ki mu je postal župnik v Bistrici ob Dravi. Spoštovanje do starišev mu je menda izprosilo božji posebni blagoslov. Z malim le je mogel pred 40 leti začeti, pa je bil pred vojno eden najuglednejših trgovcev v Celovcu. Smrt starejšega sina v vojni ga je hudo zadela, odslej se ni več mogel dvigniti do stare moči. Naj v miru počiva!
Matrike. C. kr. koroška deželna vlada je dne 3. Vil. 1896, štev. 3335 potom okrajnega glavarstva v Celovcu, štev. 17763 z dne 7. VII. 1896 naznanila, da ima vsak pravico, svoje skaženo in popačeno slovensko ime pisati v pravilnem slovenskem jeziku. Zato ni treba niti dovoljenja od višje pristojne oblasti. Voditelji matrik so upravičeni, v matrikah sami po nemškutarsko popačena imena popraviti. Samo radovedni smo, ali je velikovškemu o-krajnemu glavarju Friedlu znan ta odlok. On ukazuje župnim uradom po svoje in ravno narobe.
Iz Ptujske gore v Sloveniji. V dneh 1. in 2. avgusta t. 1. smo imeli tu »Serajnikovo slavnost44. Ker je on rodom koroški Slovenec, naj vam povedamo tudiv vašem listu kratek potek. Domicijan Serajnik, sedaj nadučitelj v pokoju, je rojen v lepi Rožni dolini v Št. Jakobu. Šolal se je v Gorici, Beljaku in Celovcu. Prvo učiteljsko mesto je nastopil v Spittalu, kjer je našel tudi svojo družico, Wiistnerjevo Elizo, ki mu je bila spremljevalka v življenju do prerane smrti 1917. Daši Nemka, se je priučila popolnoma našega jezika, vzljubila naš narod, kar priča, da so vsi otroci zavedni Slovenci. Iz Spittala je šel g. Serajnik v Št. Ilj ob Dravi. V onih časih ostati Slovenec, ko so ti Nemci za izdajstvo ponujali lepa mesta, ni bila lahka naloga. A „ Žofranov^Dominjan44 je ostal vedno in povsod. Tudi ko je prišel k nam v Slov. Štajer, je našel narodne nasprotnike, a nikomur se ni uklonil, delal je za slovenski narod naprej. Na našem lepem hribčku je deloval 25 let. Njegovi hvaležni učenci in učenke so mu priredile letos lepo slavnost. Ves trg je bil v zastavah. Na predvečer mu je pevsko društvo in šolska mladina priredila podoknico. Zapeli so mu tri lepe koroške pesmice. Solze smo mu videli v očeh, mislil je na zemljo Koroško, na »Žofranov dom“ tam v Št. Jakobu. Potem se je vršil v gostilni Klemenčič banket. Lepi govori so se vrstili, vsi so slavili Serajnika kot učitelja, vzor moža in narodnega delavca. Bivši učenci so mu izročili lepo srebrno palico z napisom: »Svojemu učitelju hvaležni učenci. Ptujska gora 1. avg. 1925.44 Starček se je ginjen zahvaljeval. Drugi dan, 2. Vili, po pozni maši, se je zbralo pred tržno občinsko hišo vso ljudstvo. Župan je naznanil jubilantu, da ga je Gora imenovala častnim tržanom. Popoldne se je igrala v šoli burka »Plaha44, potem pa se je pričela ljudska veselica, ki je trajala pozno v noč. Vsak je hotel stisniti starčku Serajniku roko in se ž njim razgovarjati. Bila sta res dva lepa dneva! Tako smo proslavili mi, vaši bratje, tu vašega rojaka, ki misli vedno in vedno na vas in na lepo Koroško. Naj nam Žofranov Dominjan ostane še zdrav leta in leta, ti koroška mladina pa pomni, da bratje v Sloveniji in Jugoslaviji ljubijo in slave tvoje rojake.
Št. Ilj ob Dravi. Dne 22. nov. se je vršilo tukaj ustanovno zborovanje Jugendbunda. Prišli so »sobratje in sestre44 iz Št. Jakoba, Podroščice, Ledenic. Malošč. Vernberga, Bek-štanja in Škofič in kar jih je pripeljal še dr. Sedhnayer iz Celovca, da se je nabralo do 70 deležnikov. Govornik je dolgo govoril o pomenu koroških barv in končal: Dragi moji, nekaj vam moram povedati. Želel bi, da bi videli danes opoldne množico ljudstva, ki je na Starem trgu v Celovcu prisegala zvestobo Koroški. Z njo je prisegel tudi naš Jugendbund. Zato upam in sem prepričan, da boste ob času, ko bomo klicali tudi vas. z veseljem prijeli za orožje in branili nedeljeno Koroško pred sovražniki onostran Karavank. Heil! Le par navzočih je bilo navdušenih, drugi pa so gledali
ob tla. Gotovo niso pričakovali take ustanovitve.
Bilčovs. Čudno se zdi človeku, ki sliši, kako hočejo naši Nemci pred zunanjim svetom dokumentirati, da nas koroških Slovencev že skoro nič več ni, da ie naš rod na Koroškem že izginil in da je sploh nepotrebno, da bi se o nas že kje govorilo in razpravljalo. Toda, kadar tem našim petelinom začne pretresavati jugoslovanski strah njih kosti, tedaj se pa spomnijo tudi Slovencev, češ, pomagajte, vpijte in protestirajte, da nas ne zgrabi ta jugo-strah. V svoji domišlii so že baje videli celo jugostrahove, ko so se vozili črez Dravo in že kar hoteli zasesti celo Koroško. Spravili so se radi tega naši Nemci na delo. V Št. Jakob v Rožu so sklicali protestni shod. Zeleni letaki so klicali in vabili na veliko udeležbo. Da bi ljudje tem rajši ubogali, so seveda dali na plakatih prostor tudi slovenščini. Mi pa vprašamo, ko nas hočete tako vtajiti, čemu nas potem vabite, naj vam pomagamo, kadar vam že od strahu lasje vstajajo? Četudi je bil ta strah prav nepotreben in se mi vsej komediji le smejimo, pa vendar nam prihaja na um pregovor, ki pravi: Vsili vrag celo muhe jé.
Vetrini. (Spomini.) »Mir44 je v 10. številki iz leta 1896 poročal, da so g. dekan in stolni korar dr. Sommer slovesno vpeljali bratovščino Srca Jezusovega; slovesno pridigo je imel prednik misijonarjev čg. Jaušovec: 300 oseb, med njimi polovica moških, je pristopilo k bratovščini. Od 23. marca do 2. aprila so obhajali celjski lazaristi ob lepi udeležbi sv. misijon. Seveda se je vse to vršilo v slovenskem jeziku. Danes pastiruje v župniji nemški duhovnik, ki je tuj ljudstvu in ljudstvo tudi zanj ne mara. 1. marca tega leta je nemški protigo-vornik g. Poljancu na shodu nri Kanonarju očital predrznost, da si upa slovenski poslanec priti v našo okolico na shod, češ, da so tukaj nemška tla. — Ravnateljstvo Marijanišča je oddalo veliko posestvo ..Steinhof44 v najem. Godi se mu tako, kakor marsikateremu velikemu posestniku, ki se mu gospodarstvo več ne rentira. Za velikimi posestniki pridejo na vrsto srednji in mali.
Borovlje. Stavba novega poslopja občinske kine je pod streho. Kakor se sliši, bo dozidana dvorana še to leto tako daleč, da se bo okoli božiča že začelo s predstavami. V njej bo prostora za 450 sedežev. Kino toraj stoji kljub temu, da so naši velenemci napeli vse sile, da bi to delo preprečili. Ko nič niso dosegli, so nastopili drugo pot. Začeli so nabirati podpise in protestirati, ker se bo občina preveč zadolžila. Ni pomagalo! Vsi, ki mejijo na stavbeni prostor, so protestirali, banka je odpovedala kredit, a vse zastonj. Dolgo smo iskali vzrok, ko vendar vsak ve, da je hotelier Just stavil take pogoje za najemnino, da jih ni bilo mogoče sprejeti. Celo velenemci so to prvotno soglasno potrdili. Ve se pa tudi, da ima obč. kino take dohodke, da se bo v doglednem času stavba sama plačala in da to ne bo razdeljeno na obč. doklade. Šele »Freie Stimmen44 so nam stvar pojasnile. Gre se za hotelirja Justa, ki je zvest pristaš naših nemškutarjev. Proti temu Nemci vendar ne morejo nastopiti. A to še ni vse. Največja nevarnost za Borovlje in novi kino so — slovenske igre! »Freie Stimmen44 vedo namreč povedati, da je župan obljubil Slovencem, da bo novo poslopje na razpolago tudi slovenskim igralcem. Zato toraj ta nesramna gonja proti temu nedolžnemu poslopju! Oj ti pamet nemškutarska! Tako močni se štejete in se tako strašansko bojite-male slovenske igre! Če pride res tako daleč, potem bo pa naš župan gotovo tudi dovolil, da sme uprizoriti v svojem rojstnem kraju svojo žaloigro »Heimsuchung44 njen pisatelj, koroški d’Annunzio — Perkovnik.
Bilčovs. Dne 22. XI. t. 1. smo imeli tukaj poroko, pri kateri sta si podala v zakonsko zvezo roke gosp. T. Lanseger in gdč. Ana Še-lander, oba domačina iz tukajšnje občine. Da je ob takih slučajih povsod kratkočasno in veselo, je stara reč. Vendar nekaj novega je pa Je bro 2ia\i'i. Pu pp jiv' je namreč zapelo nemško pevsko društvo iz Kotmare vasi v cerkvi nemško pesem: »Das ist der Tag des Herrn44. Nimamo nič proti nemškemu petju.
saj se je pelo prav lepo in v božjo čast, četudi je naše prebivalstvo samo slovensko. Še manj pa imamo proti nemškemu petju v cerkvi radi tesa, ker sta ženin in nevesta pristna Nemca. Toda nekaj drugega bi mi omenili: Ko se je vršil pri nas dne 5. Vil. t. 1. mladinski dan, je bila cerkev prav lepo okinčana s cvetjem. Prižnica in sploh vse je bilo v zelenju. Ker pa je Bog ustvaril tudi plave rože, so bile iste seveda tudi med belimi in rdečimi zraven. In veste kaj je bilo? Velik greh smo storili, ker so rože v cerkvi kazale slovensko barvo. Vse časopisje cele Avstrije: celovško, graško, dunajsko noter do: Der blaue Montag, vse je bilo alarmirano in je oznanjalo, kaj smo se mi v Bilčovsu drznili storiti. Naenkrat smo postali radi plavih rož svetovno znani. Vsak naj pa sedaj presodi slučaje od 22. XI. in 5. VII. t. 1. in moral bo priznati, kdo je tisti, ki dela med nami razdor.
Podsinjfc vas. 22. november je bil za našo vas vesel dan. Bil je ler> jesenski dan, topiči so pokalj, ko je peljal naš rodoljub Florijan La-pusch svojo izvoljenko Ohacelnovo Mojcijo, edino hčerko ugledne, zavedne slovenske hiše pred oltar. Poročil ju je njegov bratranec Ivan Hornbdk, župnik v Mežici. Govoril njima je tako krasno, da so se rosile oči vsem svatom. Po poroki smo se zabavali v zavedni slovenski gostilni pri Gašparju, kjer nam je gostilničarka postregla izborno z jedjo in pijačo. Vršile so se zdravice in častitke novoporočen-eema kar zaporedoma, ki kažejo, kako priljubljen je naš Floro, ki je mnogo, mnogo že žrtvoval za naš slovenski narod, to kaže, da živi tu pri nas še dobro slovensko ljudstvo. Posebna hvala gre šentjanskim pevcem, ki so nas prav izvrstno zabavali cel večer z lepimi •slovenskimi pesmicami, posebno pa neutrudljivemu pevovodji Ivanu Miiller, pd. Močov-nikui v Št. Janžu, ki ima že sive lase, a njegovo uho vodi in zasleduje natanko vse glasove. Razšli smo se pozno, bil je že pondeljek, vsa-kteri prav dobre volje in srčno željo: Bog živi naš novoporočeni par na mnoga, mnoga leta!
Slovenji Plajberk. Veselo ženitovanje smo opravljali dne 9. novembra. Šfimen Travnik, pd. Pavelnov v Podnu se je izkusil, da ni dobro samemu biti in si poiskal res krščansko vzgojeno in pridno dekle Veroniko Ogris, pd. Dušnajakovo v Slov. Plajberku, hčerko večletnega cerkvenega ključarja. Bila sta oba redna cerkvena pevca. Ganljivo je bilo slovo deklet od svoje sočlanice, ki so jo za poroko okinčale in ji navdušeno v petju voščile slovo : O, draga sestra, bodi srečna, naj sreča bo ti tudi večna! Šimenu pa kličemo, da bi se večkrat odtrgal od mlade žene in še nadalje kakor dosedaj redno prihajal k pevskim vajam. Želimo tudi, da bi ostal še mnoga leta zvest član cerkvenega pevskega zbora s svojim mogočnim basom. — Čez teden smo se komaj odpočili, ker nam je tako nagajalo vreme in sneg nam je prav okusno pobelil naše griče. Prav slovesno je bilo tedaj, ko smo zopet korakali 15. nov. z brihtno nevesto Miciko Lavsekar, pd. Boštetovo v Podnu k slovesni poroki v Št Jakob v R., kjer je obljubila svojemu ženinu Jožefu Lippe zvestobo do smrti. Poročili so čg. Šenk, ki so v tukajšnji fari zelo priljubljeni kot nekdanji naš dušni nastir. Zborovanje Hei-matschutza je zabavo na gostovanju kvarilo. Menda so hoteli ustvariti položaj kot na ženi-tovanju v Škocijanu. Novoporočenim parom želimo obilo sreče in mnogo let zadovoljnega življenja!
Škocljan. V bolnišnici pri Elizabetinkah je 20. novembra umrla in bila v nedeljo dne 22. nov. na pokopališču v Annabichlu pokopana Julijana Hofmajer iz znane Vovkove hiše v Škocijanu. Revica je zadnji čas veliko trpela vsled dolgotrajne bolezni na sušici in vodenič-nosti. Celovška Marijina družba in mnogo ljudi iz domače župnije jo je spremilo na zadnji poti in Marijanska kongregacija ji je v slovo zapela lepo nagrobnico. Prav tako; saj je bila povsod v službi zvesta in noštena in v mladih svojih letih zraven svojih sester priznana cerkvena pevka. Njen stric so bili znani prošt
Flofmajer v Dravogradu. — Spet so ob veliki udeležbi pokopali v ponedeljek dne 23. nov. popoldne v Beljaku lialepovega sorodnika Aleša Jan. Bil je vipokojen železničar rodom iz Tinj, med tovariši in nnvsod radi svojega mirnega značaja in poštenosti ugleden mož. Julka in Lekšej sta se preselila v deželo, kamor jim sledimo prejalislej tudi mi. Da bi le dobro bili pripravlieni!
B DRUŠTVENI VESTNIK H
Globasnica. Izobraževalno društvo in slov. požarna hramba naznanjata, da priredita dne 6. grudna 1925 ob 4. uri popoldne v dvorani Šostarjeve gostilne ..Miklavžev večer". Na sporedu je več pevskih točk in sviranje tamburašev, Nastopijo tudi šaljivi ..Ribničanje". Nadalje sta na sporedu burki „Zdaj gre sem, zdaj pa tja", in „Kmet in avtomat". Nastop Miklavža in delitev daril, po izvršenih prireditvah prosta zabava. Ker se obeta mnogo zabave, naj pride vsak pogledat to našo prireditev. Gospodarji, pripeljajte svoje družine! — Obilne udeležbe pričakuje pripravljalni odbor.
Škocljan. (Moč uniforme.) Na pustno nedeljo 22. nov. smo pri nas imeli igro. Povsod se je veliko ugibalo, ali se bo mogla vršiti igra afr ne. Plebiscitna obletnica in razni dogodki so namreč nasprotnike tako razburili in nabrusili, da so se zarotili in zakleli, da igro na vsak način onemogočijo. Slovenska poslanca sta opozorila deželno in zvezno vlado na nameravani napad in od višje strani je vsled tega prišel ukaz in opomin, da se Slovencem igra ne sme motiti. Tora» igrali so naši fantje in dekleta burko „Moč uniforme" tako izborno in dovršeno, da smo vsi strmeli. Res ne vemo, katerega izmed igralcev bi bolj pohvalili, da bi drugi nei bili užaljeni. Ubogi krojač Cvirn se nam je res smilil, ker ga je tako mučila njegova zlobna ženka Agata. Občinski odborniki so imeli pred njo strah in celo usiljiv Žid Majer se je pred Agato tresel in ni prišel na svoj račun. Uniforma je potem Cvirna rešila, Agato pa ukrotila. Naši igralci so obenem dobri pevci, ki so zapeli v-igri, med in po igri nekaj krasnih pesmi. Prav je bilo tudi to, da se po igri ni plesalo. Gotovo je bil tega vesel gostilničar Ruš in vsi drugi gostje. Udeležba je bila velika, četudi se je marsikateri ustrašil groženj nasprotnikov; ne bi hotel biti spet tepen, kakor je bil tisti strašen večer 20. januarja 1922, ko je prišlo igro „Krivoprisežnik“ razbijat in motit 80 oboroženih nasprotnikov. Marsikdo, ki je bil tedaj zraven, se sramuje svojega dejanja in marsikateremu je res žal, da tokrat ni prišel pogledat igre. Priznanje pa vsem, ki so v tako lepem številu prišli, hvala sosedom iz Kamena in Št. Vida, posebno priznanje in zahvala pa korenjaškim mladeničem iz Globasnice, ki se niso strašili dolgega pota in katerim hočemo Škocijanarji ob priložnosti gotovo vrniti obisk. Lep dan naše mladine 22. nov. 1925 nam ostane v spominu.
IS GOSPODARSKI VESTNIK»
Cene zlata In srebra. 1 kg čistega zlata 4560 Š, čistega srebra 150 Š; lOOkronski zlat 139, 20kronski 27,80, lOkronski 13,90, navaden dukat 15,68, srebrna krona 0,61, 2 kroni 1,22, 5 kron 3,20, goldinar 1,65, 2goldinanja 3,30, en gram Hkaratnega zlata 2,57 šilingov.
Tržne cene. Velikovec. 25. nov. Živina: svinje 1,80—2,50, ovce 0,60—0,90, klobasarice 0,80—1,—, vprežna živina 1,10—1,20, pitana 1,30—1,40, telice 1,10—1,20 šilingov za kg žive teže. Konji od 400—1000 Š komad. — Celovec. Zelenjave: kapus 30—40 g, rdeče zelje 50—60 g, zelje 50—60 g, koleraba 50—60 g, korenje 50—70 g, repa 10 g, glavnata solata 40—60 g, endivija 50—70 g, fižol 60 g, čebula 60—70 g, česen 2—2,5 Š, špinača 50 g, hren 1,20—1,60 Š, kislo zelje 45—50 g, kisla repa 25—30 g za kilogram. Jabolka 1 60—2,—, hruške 1,80—2,40, grozdje 1,60—2,— j kg. Sladko mleko (liter) 44—50 g, sladka smetana 3,60 do 4,—, kisla smetana 2,40—3,0, čajno maslo (kg)
6—6,80, skuta 1,40—1,60 Š. Jajce 27—28 g. Rž 28, pšenica 38, ječmen 36, oves 28, koruza 20, ajda 40 grošev kilogram.
Listnica uredništva.
F. H., Maribor. Krasno. Doni kot v vezani obliki. Samo malo potrpljenja. Pride v najkrajšem času. Medtem Te pozdravlja urednik.
Tovarniška zaloga usnja
Julijus Blass
Celovec, Novi trg štev. 4
ima y zalogi vse kožne izdelke ter kupuje in prevzema v delo sirove kože.
Izšla je Blasnikova	ho
..Velika Pratika**
za navadno leto 1926, ki ima 365 dni. .Velika Pratika* je najstarejši slovenski kmetijski koledar, ki je bil najbolj vpostevan že od naših pradedov. Tudi letošnja obširna izdaja se odlikuje po bogati vsebini, zato pride prav vsaki slovenski rodbini. Stane 5 Din. in se naroča pri
J. BLASNIKA naslednikih, tiskarna in litografični zavod Ljubljana, Breg štev. 12.

Veliko denarja si prihranite
ako kupite za bližajočo se zimo
f raice, spodnje hlaže in kratke nogavice
kakor lepo in mehko volno znamke bGELBSCHIELD“ dalje
hlate za Strapaciranje pri
K. SIUTZ na Bistriti štev. 57
la volna 10 dkg štrena Š F40.

jk	■ •	■ na manjše posestvo, po-
1« AC n A Hm 13 stena, zdrava oseba se
UUjiIUUHIJO .
sprejme. Ravno tam tudi |C|Q|fQ||[Qs Naslov pove upravništ. lista,
PREDIVO
laneno in konopno, kakor tudi neotrt (cel) lan zamenja trgovina z mešanim blagom
F.Hory.SinEavas
zraven KarUna 160
Proda en zamenja sa posestvo
Obsega nad 18 ha lepega gozda, nad 3 ha njiv in travnikov ter paše na planinah za 10 goved Razun* tega servitutne pravice na steljo, pašo in les. Lastni vodovod in mlin. Proda se z živim in mrtvim inventarjem ali prež njega. Zamenja se tudi za primerno posestvo v Jugoslaviji. Vse druge pove:
France Grafenauer,
poita: E gg bel Hermagor, Zilska dolina.
Lastnik: Pol. in gosp. društvo za Slovence na Koroškem v Celovcu. — Založnik, izdajatelj m odgovorni urednik: Zinkovskv Josip, typograf, Uunaj, X., Ettenreichgasse S.
Tiska Lidova tiskarna Ant Macbàt in družba (za tisk odgovoren Jos. Zinkevsky), Dunaj, v., Margaretenplatz 7.