Blanko Babič
predsednik komisije *a delavsko upravljanje pri RSS
Kako upravljamo 't
Uvodna beseda k novi rubriki RTV in DE
Delavsko in družbeno upravljanje skupaj s komunalno ureditvijo daje vsebino našemu socialističnemu sistemu. Na teh temeljih nastajajo pri nas povsem novi družbeni odnosi, ki slone na neposredni socialistični demokraciji. Le-ta se od buržoazne demokracije bistveno razlikuje, saj je slednja le formalno politična, medtem ko so proizvajalna sredstva in materialne dobrine, ki jih delavec ustvarja, last vladajočega kapitalističnega razreda; v naši socialistični družbi pa delavski razred upravlja s proizvajalnimi sredstvi in odloča o delitvi ustvarjenih materialnih dobrin. Socialistična demokracija je torej predvsem ekonomska demokracija, brez česar tudi ni resnične demokracije. Naš delavec samostojno razpolaga bodisi neposredno v podjetju ali pa v komuni s 70% narodnega dohodka, to je z materialnimi sredstvi, ki jih ustvarja, z lastnim delom. V tem je tudi vsebina naše socialistične demokracije, ki jo naš delavski razred uresničuje s pomočjo organov delavskega in družbenega samoupravljanja.
Naš socialistični razvoj pa demokratične pravice delovni!} ljudi nenehno krepi in razširja. To pomeni, da bo neposredni proizvajalec v bodoče razpolagal' s še večjimiimaterialnimi sredstvi. Zato ni vseeno, kako ta proizvajalec gospodari s temi sredstvi, kako jih razdeljuje in uporablja — ali jih troši smotrno in koristno, ali pa jih nespametno zapravlja. Predvsem je važno, kako v podjetju gospodari s sredstvi, ki so mu dana v upravljanje, t. j. kakšno je njegovo prizadevanje, da ta sredstva ekonomsko izkoristi in ustvari čimveč dohodka. Nič manj važno pa ni, kako deli ta ustvarjeni dohodek, ki mu neposredno pripada, na osebne prejemke in na druge sklade. Od pametne gospodarske politike v podjetju in občutka za splošne družbene potrebe je odvisna življenjska raven proizvajalca, kar je prvi in osnovni cilj socializma. Od sposobnosti in dobrega delovanja organov delavskega in družbenega samoupravljanja pa je odvisno, ali se bodo vsa ta .vprašanja reševala pravilno ter v splošno korist družbe in posameznika.
Naši delavski sveti imajo že večletne delovne izkušnje. Te izkušnje so potrdile pravilnost naše socialistične poti tako v pogledu razvoja demokratičnih oblik našega sistema, brez česar si težko zamišljamo socialistične družbene odnose, kakor tudi v pogledu sprošče-nja ustvarjalnih sil naših delovnih ljudi in povečanja materialnih sredstev, brez česar tudi ni moč izboljšati življenjskih pogojev delovnih ljudi in tako izbojevati zmago socializma. Marsikje pa so te izkušnje še pomanjkljive. V celotnem družbenem razvoju smo napravili velikanski korak naprej, v zavesti pa marsikdaj zaostajamo za objektivnim družbenim razvojem. V praksi se vsak dan srečujemo z zakonodajo, s predpisi,
uredbami in instrumenti, ki urejajo odnose tako znotraj podjetja, kot odnose med kolektivom in družbo. Objektivni družbeni t razvoj večkrat terja sprememba določenih predpisov, uredb Mi instrumentov in če jih pravočasno ne spremenimo ali dopolnimo, zavirajo nadaljnji razvoj. Delavsko upravljanje moramo nenehno razvijati ter ga izpopolnjevati in usposabljati v njegovi vlogi. Vsi ti razlogi terjajo, da se moramo še bolj poglobiti v vprašanja delavskega upravljanja.
Komisija za delavsko in 6,ružbeno .upravljanje pri RS ZSJ za Slovenijo, Komisija za družbeno upravljanje pri SZDL Slovenije ter Zavod za vzgojo v delavskem in družbenem upravljanju v Ljubljani skupaj z >Radio-televizijo* in Delavsko enotnostjo so se sporazumeli, da bodo pripravili pri RTV in Delavski enotnosti stalno tedensko rubriko pod naslovom »Kako upravljamo«. Namen te rubrike je razviti široko razpravo o vprašanjih delavskega upravljanja. Odločili smo se, da se za sedaj omejimo na področje delavskega upravljanja, ker je že to tako široko in obsežno, da ne bi zmogli zajeti hkrati tudi družbenega uprav-1 Ijanja. Slednje bi podobno obravnavali pozneje.
Ta rubrika naj bi po zamisli vsebovala snov iz anket, predvsem pa naj bi bila tribuna za široke in vsestranske razgovore ter izmenjavo mnenj in izkušenj o vprašanjih delavskega upravljanja in to med delavskimi sveti, sindikalnimi organizacijami, posamezniki ter pobudniki te rubrike. Lahko torej rečemo, da bo postala dopisna šola delavskega upravljanja. Ljudje iz kolektivov naj to rubriko izkoristijo za izmenjavo vsakodnevnih izkušenj in v njej naj načenjajo vprašanja, ki jih te vsakodnevne izkušnje porajajo. Skratka, ko govorimo o šoli delavskega upravljanja, naj pride ta šola vsakodnevnih izkušenj čimbolj do izraza. Tu so vprašanja, kako delavski sveti opravljajo svojo nalogo, kakšne so dobre in slabe strani njihovega dela, kakšne so ovire in kaj bi bilo treba storiti za nadaljnji razvoj delavskega upravljanja. Nadalje, kakšen je odnos delavskega sveta do kolektiva, kako se delovni kolektiv seznanja z delom delavskega sveta in kako delavski svet sprejema in rešuje pobude, ki jih daje kolektiv. Kako je z obratnimi delavskimi sveti, kakšna je njihova pristojnost in materialna osnova ter kako delajo komisije v okviru delavskih svetov. Kako je s produktivnostjo v podjetju, kaj zavira večjo produktivnost, kjer ta ni zadovoljiva, kako delujejo instrumenti delitve dohodka v zvezi s tem vprašanjem, kakšna so vprašanja v zvezi s politiko nagrajevanja, kaj sodi delavski svet o nagrajevanju po enoti proizvoda. Nadalje, kako delavski svet skrbi za življenjsko r.aven delavcev: za stanovanja, delavske menze uslužnostne delavnice itd. Kakšen je odnos podjetja do komune in kako se delijo sredstva med podjetjem in komuno ter kako se sredstva, ki jih podjetje daje komuni, uporabljajo. Kakšna je povezava med delavskim svetom in občinskim svetom in občinskim zborom proizvajalcev. Vprašanje kooperacije med podjetji in politika delavskih svetov itd., itd.
Tu je naštetih le nekaj važnejših vprašanj. Nedvomno pa jih je še mnogo, ki bi o njih treba spregovoriti. Rubrika »Kako upravljamo« bo stalna in bo lahko zajela vso obširno problematiko delavskega upravljanja. Želeti je, da bi delavski sveti, sindikalne organizacije in posamezniki sodelovali čimbolj na široko in ustvarjalno z analizami, kritikami in vzpodbudami za nove izpopolnjene oblike delavskega upravljanja. Vse zbrano gradivo bo potem pripomoglo k proučevanju vprašuj delavskega upravljanja in bo osnova za njegov nadaljnji razvoj. In v tem je tudi namen po-budnikov rubrike »Kako upravljamo«. Prepričani smo, da bodo kolektivi in politične organizacije v podjetjih, pa tudi posamezniki stvar resno obravnavali in da bodo s svojimi tehtnimi ter bogato dokumentiranimi prispevki omogočili čimboljše proučevanje vprašanj s področja delavskega upravljanja.
PRVI PREDLOGI Zfl POPRAVKE INSTRUMENTOV DELITVE DOHODKA
BISTVO - SPODBUJANJE
PROIZVODNOSTI
V sindikatih, gospodarskih združenjih in v pristojnih državnih organih imajo polne roke dela. Izdelujejo konkretne predloge, kako naj bi za prihodnje leto spremenili ali, bolje rečeno, v določeni meri popravili in izbolj'šali nekatere gospodarske instrumente, po katerih poteka delitev dohodka gospodarskih organizacij.
^predloge in izračune izdelujejo na osnovi smernic, ki jiih je pred' kratkim sprejel Centralni svet sindikatov, potem ko je na temelju skrbno zbrane dokumentacije ugotovil, kateri gospodarski instrumenti iz obsto-
ječega sistema delitve dohodka ne delujejo pravilno ter kakšne težave povzročajo in kako jih je mogoče v najkrajšem času popraviti, da bi delovali v smislu splošnih gospodarsko političnih prizadevanj, ki jih uveljavlja sistem delitve dohodka.
Na osnovi teh smernic so se pristojni činitelji dogovorili in začeli neposredno izdelovati predloge za Zvezno ljudsko
V nedeljo so v Novem mestu svečano proslavili 15. obletnico prvega kongresa Slovenske protifašistične ženske zveze. V domu kulture se je zbralo okoli 300 delegatk, med njimi tudi nekatere preživele udeleženke prvega kongresa SPŽZ ter tudi nekdanje aktivistke in članice odborov SPŽZ v narodnoosvobodilni borbi. Proslave so se udeležile tudi zastopnice žena iz Trsta, Koroške in Goriške ter gostje — predsednik Izvršnega sveta LRS Boris Kraigher, podpredsednik Izvršnega sveta dr. Jože Vilfan, podpredsednica SZDL Slovenije Vida Tomšič in drugi. Na proslavi je govoril tudi predsednik Izvršnega sveta Boris Kraigher. — Na sliki: delegatke med zborovanjem.
skupščino, ki naj bi z njimi popravili ali izboljšali posamezne instrumente iz . sistema delitve dohodka gospodarskih organizacij.
Prvi od predlogov, ki je v delu, je predlog za popravek minimalnih osebnih dohodkov. To je eden najtoistvenejših inštrumentov delitve, je pa trenutno tak, da vnaša v delitev precej motenj. O njegovih slabih straneh smo že veliko pisali. Vsled tega ne kaže vseh ponavljati. Njegova najbolj občutljiva pomanjkljivost je, da je izveden iz starih tarifnih postavk. V minulih letih smo namreč na najrazličnejše načine administrativno določali, urejevali, spreminjali in vsklajevali tarifne postavke, vsled česar so ekonomsko zelo neuravnovešene in vsebujejo kopico nesorazmerij. Ta nesorazmerja je takoj treba vsaj temeljito ublažiti, če jih že ni mogoče naenkrat odpraviti.
V ta namen je v izdelavi naslednji predlog za spremembo minimalnih osebnih dohodkov: vse gospodarske organizacije bodo razvrstili po sorodnem tehnološkem procesu, težavnosti dela, pogojih, , zahtevnosti dela itd., v skupine. Tako bodo -določili vrednostne odnose med skupinami. V prvo pkupino bodo uvrstili tiste gospodarske organizacije, ki je v njih delo najzahtevnejše, v zadnjo pa tiste, kjer so navedene zahteve najskromnej še. Na osnovi take razporeditve pa se bodo po določenem vrednostnem ključu uravnavali • minimalni osebni dohodki, ki so veljali lani, na novo raven.
Drugi predlog, ki je v pripravi, pa je tale; izračun; so pokazali, da podjetja sedaj niso gospodarsko zainteresirana poviševati produktivnosti dela. To izhaja iz dejstva, da dobe za vsakega zaposlenega . na račun materialnih stroškpv 80% njegove tarifne postavke, od delovnega učinka, doseženega nad normo, pa jim progresivna obdavčitev toliko odreže, da so tiste gospodarske organizacije, kjer delavci znatno presegajo delovne učinke, gospodarsko
na škodij pri delitvi dohodka.
Da bi se izognili tej neljubi posledici, pripravljajo predlog za uvedbo dodatnega gospodarskega inštrumenta. Njegova naloga b; bila, da bi paraliziral delovanje minimalnega osebnega dohodka in da .bi povečal zanimanje delovnih kolektivov za. delo po učinku. Po tem instrumentu naj bi delovni kolektivi sodelovali v delitvi dohodka gospodarskih organizacij na dva načina: prvi bi bil način, ki je v veljavi že sedaj in ki je zasnovan na minimalnem osebnem dohodku. Poleg .tega pa bi delovni kolektivi, ki bi presegli predvideni dohodek gospodarske organizacije (osnova naj bi bila letošnja realizacija ali kaj podobnega) po določenem ključu sodelovali pri delitvi presežene količine dohodka. Tako hi bili kolektivi kot celota zainteresirani za to, da jim raste dohodek gospodarske organizacije. S tem b; odprli vrata za večji razmah nagrajevanju po učinku in omogočili razvoj nagrajevanja po enoti proizvoda v najširšem smislu tega pojma. V izračunih instrumenta bo treba paziti le na to, da bo kolektivu odrezal tak del višjega dohodka, ki bo pokril, kar kolektivu vzame delitev po prvem instrumentu in da mu bo dal potrebna sredstva za stimulacijo delavcev.
Končno pa je v izdelavi še predlog za določene spremembe lestvic, po katerih se obdavčuje dohodek gospodarskih or^ahizacij in osebni dohodki delavcev. Te lestvice so; kot je Znano^ progresivne. Vse kaže, da je treba ta način obdavčevanja še temeljito in vsestransko proučiti. Zdi pa se, da bi se dali že za bodoče leto zajeti izredni'dohodki podjetij (naturalna, relativna renta, tržni dobički itd.) v osnovni razdelitvi s prometnim davkom ali s kakšnim podobnim instrumentom. V tem slučaju je mogoče progresivno lestvico obdavčitve popraviti v dveh ’ smereh; prvič, da bi začela delovati šele pri višjih zneskih kot sedaj, drugič pa, da bi bila lestvica
Zvezna ljudska skupščina je v torek sprejela odlok o prepustitvi dela prispevka iz dohodka gospodarskih organizacij za povečanje osebnih dohodkov delavcev. V sestavku »Kako bomo izplačevali povečane osebne dohodke«, ki smo ga objavili v številki 43, smo razložili prvotni predlog Zveznega izvršnega sveta. Tokrat obavljamo glavna načela sprejetega odloka, ki govore, kako oblikujemo sredstva za povečanje osebnih dohodkov in kako naj jih delimo.
Zvezni izvršni svet je sklenil predlagati skupščini, naj bi se ob ugodnem razvoju gospodarstva povišal minimalni osebni dohodek za 9 %. S tem bi omogočili povečanje tarifnih postavk v gospodarskih organizacijah za 7 %, kar naj bi bilo nadomestilo za povečanje življenjskih stroškov, ker so se podražili nekateri predmeti in usluge, obenem pa je to tudi ukrep za povečanje osebne potrošnje delavcev. Podrobnejša analiza pa je opozorila, da bi takšno povišanje minimalnega osebnega dohodka povzročilo v gospodarstvu določena nesorazmerja in težave.
V gospodarskih organizacijah, omenjenega nadomestila na 05-kjer imajo povprečje tarifnih novi povišanja minimalnega postavk od 10.000 dinarjev (v neto zneskih) ob tem načinu ne bi dobili toliko sredstev, da bi lahko res vsakomur povečali tarifno postavko za najmanj 700 dinarjev. Ce bi hoteli tudi v takš-,nih podjetjih pridobiti potrebna sredstva, bi morali premakniti mejo, ki je izhodišče za plačevanje družbenega prispevka (Mejo bi bilo n. pr. treba premakniti od 25 na 32‘;l/o.) Zavoljo tega bi bilo treba spremenjti tabele v zakonu o prispevkih. Ce bi uveljavili ta ukrep, hi ostalo mnogim podjetjem, zlasti tistim, ki mnogo akumulirajo, več sredstev, kakor pa bi jih v resnici potrebovala za povečanje osebnih dohodkov delavcev. Tako bi nastale v gospodarstvu nove neskladnosti. Razen tega pa bi morali, ko bi povečali minimalni osebni dohodek v . vsaki gospodarski organizaciji, povsem spreminjati tarifne pravilnike To bi bilo seveda zamudno in obsežno delo.
Zvezni izvršni svet je sedaj sklenil predlagati na osnovi teh ugotovitev in na pobudo sindikatov drugo rešitev: namesto
osebnega dohodka naj bi v gospodarskih organizacijah izplačevali začasni dodatek k osebnim dohodkom. To je začasna rešitev, ker bo z novim letom vprašanje osebnih minimalnih dohodkov urejeno drugače. Zato, da bdi v podjetjih lahko izplačali vsakemu zaposlenemu najmanj 700 dinarjev in,največ do 1.700 dinarjev dodatka glede
obdavčitve v svojih spodnjih legah bolj položna, kot je sedaj. Izračune o teh možnih izpre-membah bodo napravili v bližnji prihodnosti.
Naj povzamemo: že so v izdelavi predlogi za popravke oziroma dopolnila obstoječih instrumentov delitve dohodka gospodarskih organizacij, ki so bili bodisi taki, da so posamezna podjetja spravljali v sorazmerno neenak položaj, pa naj bo pretirano ugoden ali pretirano neugoden, oziroma taki, ki so jemali delovnim kolektivom gospodarsko zanimanje za povečevanje produktivnosti dela. Z omenjenimi popravki in dopolnili, ki so v delu, bodo torej obstoječi instrumenti uravnani tako, da bodo razvijali v delovnih kolektivih pravo zanimanje za povečanje proizvodnosti dela — v tem pa je bistvo problema. V teku prihodnjega leta pa se bo potem mogoče posvetit; solidnejšemu in kompleksnejšemu proučevanju in korigiranju inštrumentov kot celote.	R. A.
Kako bomo izplačevali povečane osebne prejemke?
na višino, minimalnega osebnega dohodka oziroma tarifne postavke posameznika, se jim bodo za ustrezni znesek (izračunan po -posebni tabeli) zmanjšale družbene obveznosti. Gospodarske organizacije, ki jih je družba zaradi nizke akumulativnosti oprostila plačevanja obveznosti, bodo del tako pridobljenega dohodka porabile za te dodatke. Podjetja, ki so samo deloma oproščena plačevanja družbenega prispevka, bodo izločila sredstva za povečanje osebnih dohodkov pred delitvijo. Gospodarske organizacije, ki pla-čuje-
(Nadaljevamje na dmgi stram)
(Karikatura Milan Maver)^
— Si videl, zdaj sem te pa v storilnosti že dohitel!
ZAPISEK
0 PRIORITET!
Vsi bi želeli, da bi čimpue. dobro živeli. Radi bi imel: sodobna stanovanja in šole, kulturne domove, kino dvo rane in gledališča, lepo are jene parke, letovišča in še marsikaj drugega. Vsega naenkrat pa seveda ne moremo zgraditi. Premajhne so naše zmogljivosti, premalo imamo sredstev. Zato moramo z razpoložljivimi sredstvi prc udarno gospodariti in temeljito pretehtati, kaj za enkrat bolj potrebujemo in na kaj bi lahko počakali še loto alt dve. Graditi, popravljati in urejati moramo predvsem tisto, kar bo čimiprej in v čim-večji meri koristilo dvigu življenjske ravni.
Pri odločanju o tem, kaj bolj potrebujemo in kaj manj, za kaj velja takoj nameniti sredstva in za kaj : ele kasneje, pa naj sodelujejo vsi delovni ljudje, saj še tako sposobni in razgledani posamezniki ne morejo vedeti vsega, kaj je v nekem kraju nujno in kaj ni. Zato so vsi družbeni činitelji poklicani, da omogočijo delovnim ljudem sodelovanje pri odločanju o prioriteti. Seveda pa morajo njihova mnenja, ki so v skladu s perspektivnim razvojem kraja ali komune, tudi upoštevati.
Ponekod pa ni tako. Dogaja se, da gradijo, popravljajo ali urejajo nekaj, kar ni tako nujno, medtem ko nujnejši problemi čakajo na rešitev. V Velenju na primer asfaltirajo ceste v novem naselju, ki bi lahko kakšno leto počakale, živilskega trga pa še vedno nimajo urejenega, kar seveda vpliva na cene kmetijskih pridelkov, ki so najvišje v celjskem okraju. Morebiti tudi ne b) bilo odveč vprašanje, aii je tista cesta, ki jo Mariborčani gradijo na Pohorju res tako nujno potrebna, ali je neonska razsvetljava na mariborskih ulicah res tako nujna, ali pa bi morebiti kazalo porabiti ta sredstva za druga nujnejša dela. Takih primerov bi lahko našteli še več, vendar ni naš namen očitati, ampak le opozoriti na to da bi bilo prav, če bi perspektivne piane temeljiteje pregledali in se na zborih volivcev ter drugih sestankih državljanov dogovorili, kaj bomo gradili prej, kaj kasneje. To je v tem času toliko pomembnejše, ker komune že sestavljajo plane za leto 1959. Če bo pri sestavljanju teh planov sodelovalo čimveč delovnih ljudi in če bodo ljudski odbori upoštevali 1 ji-hova mnenia in predloge, potem je toliko bolj verjetno. da. bodo sredstva uporabili za tisto, kar resnično ia.jnujne.ie potrebujejo.
T. Voljč
S PLENARNEGA ZASEDANJA REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA GRADBENIH DELAVCEV
Ne smemo ostati na pol poti
Gradbeni kolektivi bodo bolj kot doslej razmišljali o učinkovitem ustvarjanju in uporabljanju skladov podjetja
Minulo soboto je bilo v Mariboru plenarno zasedanje Republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev za Slovenijo. Plenum je razpravljal o pripravah na letošnje občne zbore sindikalnih podružnic in opozoril sindikalne organizacije na nekatere probleme v gradbenih kolektivih, katerih reševanje bi v mnogočem vplivalo na zboljšanje delovnih in življenjskih pogojev gradbenih delavcev.
Delovni pogoji gradbenih podjetij so bili tudi letos tako ugodni kot lani. Dela in mate-
Novi
sindikalni voditelji
	
LUDVIK KEBE
predsednik Okrajnega sindikalnega sveta Novo mesto
Ludvik Kebe ie bil roien 22. avgusta 1925. teta v vasi Dolenje jezero pri Cerknici kot sin srednjega kmetk. Ker je bila pri Kebetovih družina zelo številna, je moral mladi Ludvik že zgodaj od domat nostal je gospodarski pomočnik pri kmetu v domači vasi. Ko pa mu ie bilo 14 let, se je šel učit kovaške obrti. In sredi učenja ga je dohitela vojna.
Ze 1942. leta je začel delati na terenu. Kot vajenec je imel stalno dovoljenje, pa je skozi blok lahko hodil v Cerknico in tako prenašal partizanom pošto. Naslednje leto je odšel v NOV. Se isto leto je nostal član SKOJ, v začetku 1944. leta pa so ga sprejeli v Partijo. Ob koncu vojne je bii odlikovan z Redom za hrabrost. 1946. leta pa z medaljo za hrabrost in z medaljo zaslug za narod III.-stopnje. 1956. leta je bil odlikovan tudi z redom dela III. stopnje.
Naslednje leto po koncu vojne' — 1946. leta — je bil Ludvik Kebe demobiliziran in se je takoj zaposlil pri LIP Cerknica. Hkrati je postal tudi član Okrampga komiteja SKOJ za okraj Rakek. Dve leti pozneje pa je postal sekretar okrajnega komiteja SKOJ in predsednik okrajnega komiteja Ljudske mladine za, okraj Novo mesto. 1949. leta "je postal član CK LMS. naslednje leto pa se je spet vrnil v Novo mesto in tam postal predsednik OK LMS. 1933. leta ie bil izvoljen v CK LMJ.
Ludvik Kebe je od 1948. leta član okrajnega komiteja Zveze komunistov novomeškega okraja, na zadnjem plenarnem zasedanju republiškega sindikalnega sveta pa je bil izvoljen v plenum republiškega sveta.
Letos je Ludvik Kebe dovršil gozdarski tehnikum. 22. oktobra pa je bil izvoljen za predsednika okrajnega sindikalnega sveta Novo mesto.
Tovariš Bogo Pečan se je rodil 30. septembra 1915. leta v ljubljanski delavski družini. V osnovno šolo in v gimnazijo je hodil v Ljubljani, kjer je tudi končal Tehnično srednjo šolo in abiturientski tečaj Trgovske akademije.
Zadnja leta pred vojno je kot gradbeni tehnik delal v raznih ljubljanskih podjetjih in ustanovah. Med okupacijo so ga Italijani internirali v Gonarsu. Po vojni pa je delal v Okrožnem izvršnem odhoru OF Ljubljana, v Okrajnem ljudskem odboru Jesenice, v Ministrstvu za industrijo in rudarstvo LRS, v Upravi industrije gradbenega materiala LRS, v Ministrstvu za gradnje, v Ljubljanskih opekarnah, v Glavni direkciji gradbenih podjetij in v Glavni direkciji gradbenega materiala. Avgusta 1952 je prišel na Republiški odbor sindikata gradbenih delavcev.
Tovariš Bogo Pečan je znan in priljubljen sindikalni tunk-cionar, saj deluje v sindikalnih organizacijah In njihovih vodstvih že nad 12 let. Zadnja leta te bil tajnik Republiškega odbora sindikata grab-benih delavcev, dne 25. oktobra letos pa je bil izvoljen za predsednika Republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev.
riala so imela dovolj (povpraševanje po gradbenih storitvah je bilo celo večje kot je bila zmogljivost gradbenih podjetij), primanjkovalo pa jim je strokovno izurjenih delavcev. Za-. radi tega, pa tudi zato, ker obrtniki niso pravočasno opremili novih stavb, se je dogajalo, da gradbenih del marsikdaj niso pravočasno končali.
Fizični obseg gradenj se je v prvi polovici letošnjega leta (v primerjavi s prvim polletjem lani) povečal za kakih 20%. V industrij; gradbenega materiala je proizvodnja nekoliko zastala zaradi manjše prodaje proizvodov granitne industrije (nasičenost tržišča) in zmanjšanja proizvodnje v opekarnah (slabo vreme v aprilu in maju). Finančni rezultati s® zelo ugodni, vendar so večji tudj zato, ker so se zvtilšale cene gradbenih uslug in materiala. Samo opekarne so podražile svoje izdelke za 10%. Vzrokov za takšno podražitev je več (draže plačujejo tudi premog iin električno energijo), vendar bi po mnenju plenuma Republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev morali sleherno zviševanje cen temeljiteje gospodarsko in politično oceniti in se smele j e zavzeti za. stabilizacijo tržišča.
Obenem s povečanjem skupnega dohodka pa so se v gradbeništvu povečali tudi poslovni stroški. Osnovna sredstva so bila letos znova ocenjena in zanje je treba plačevati večje obresti, družbene obveznosti so se povečale, pravzaprav uravnale z družbenimi obveznostmi v drugih gospodarskih vejah. Vse to je povzročilo, da je v prvem polletju letošnjega leta ostalo za sklade 51% manj kot v prvi polovici lanskega leta in da je osebni dohodek nad tarifno postavko za 52% manjši od lanskega. Težave, ki so nastale vsled tega so tolikšne, da jih gradbena, podjetja sama ne bodo mogla rešiti. Podjetja namreč nujno potrebujejo lastne sklade za usposobitev proizvodnje in rešitev mnogih nerešenih življenjskih vprašanj gradbenih delavcev. Plenum se je zavzel za ponovno ureditev instrumentov in opozoril gospodarske organe, da bi kazalo uveljaviti za gradbena podjetja določene spremembe.
Dejstvo, da so letošnji skladi manjši od lanskih, pa narekuje potrebo po preudarnejšem in smotrnejšem razdeljevanju leteli. Sleherni izdatek naj bo dobro utemeljen, o njem naj
razpravlja kolektiv, sindikalna podružnica, njeni izvršni odbdr. Potrebe so precejšnje, skladi pa manjši kot lani, zato je potrebno temeljito premisliti, kaj je v sedanjem trenutku najbolj potrebno, kaj bo najbolj učinkovito vplivalo na večjo aktivnost delavcev v upravljanju in zboljšalo njihove življenjske in delovne pogoje. Ne gre zgolj za gospodarsko - finančni učinek razdeljevanja ih uporabe skladov, temveč tudi za politični učinek, ki pa je seveda odvisen od politične zrelosti in moči kolektivov in njihovih sindikalnih organizacij.
Plenum je ugotovil, da mnogi izvršni odbori sindikalnih podružnic doslej niso dovolj aktivno sodelovali pri razdeljevanju skladov, niso dovolj mobilizirali delavcev in da so kaj radi prepuščali odločitve posa-■ meznikom ali upravnemu aparatu. Če pa delavci v upravljanju podjetja aktivno ne sodelujejo, če tako pomembno odločanje kot je na primer razdeljevanje in uporabljanje skladov, prepuščajo posameznim nameščencem, potem tudi niso zainteresirani za ustvarjanje širše materialne osnove podjetja in se ne zavedajo, da ni samo od njihovega upravljanja odvisno zboljšanje njihovega položaja.
Poglejmo na primer samo stanovanjske razmere gradbenih delavcev, kj so zelo zelo težavne; pomanjkanje stanovanj pa občutno zmanjšuje kapacitete gradbenih podjetij in industrije gradbenga materiala. Lani in tudi letos so podjetja in ljudski odbori določili nekaj več
sredstev za gradnjo stanovanj (v Ljubljani so ljudski odbori namenili 109 milijonov dinarjev iz kreditnega sklada za gradnjo stanovanj za leto 1958), vendar so potrebe tolikšne, da je teh sredstev občutno premalo. Pobuda Republiškega odbora za ustanavljanje stanovanjskih zadrug za zdaj še ni naletela na širok odmev. Plenum se je zavzel za uresničitev te pobude, kajti takšne zadruge imajo prednost pri najemanju kreditov iz stanovanjskega kreditnega sklada, obenem pa lahko. mobilizirajo sredstva podjetja in strokovno sposobnost gradbenih delavcev. Mnogi gradbeni delavci so pripravljeni sodelovati v stanovanjskih zadrugah, seveda pa žele, da kolektiv; teh zadrug ne bi pustili, da životarijo, kakor pač znajo.
Tudi prehrano gradbenih delavcev bi lahko (s sredstvi, ki jih imamo) še izboljšali. Za zdaj vsako podjetje samostojno bolj ali manj skrbi za menze, jim daje ((ali pa jim ne daje) denarno pomoč. Plenum Republiškega odbora pa sodi, da bi v industrijskih središčih kazalo organizirati družbeno prehrano v okviru občin ali več podjetij. Tako bi nastale večje in sodobnejše menze, ki bi bile sposobne nuditi delavcem boljšo in cenejšo prehrano, podjetja pa bi s svojimi sredstvi ustanovila pri občini poseben sklad za zboljšanje prehrane.
Sistem delitve dohodka daje široke možnosti za aktivizacijo delovnega kolektiva in slehernega njegovega člana, ozko
mezdno gledanje ljudi, ki sodijo, da je važna le plača, drugo je postranskega pomena, pa povzroča, da teh možnosti ne izkoristimo dovolj in mnogokje skušamo povečati gospodarski učinek samo s podaljšanjem delovnega časa, povečanjem števila zaposlenih itd. In ko se v podjetjih vrtijo okrog »plač«, pozabljajo na denar, ki se marsikje nemoteno sprehaja po gradbiščih in v industriji gradbenega materiala. Zato bo treba v bodoče bolj kot doslej razmišljati, kako zbrati ta denar in na najbolj učinkovit način ustvariti sklade podjetja, kajti večja materialna osnova je pogoj za učinkovitejše reševanje mnogih življenjsko pomembnih vprašanj gradbenih delavcev. Tist} izvršni odbor; sindikalnih podružnic, ki Se s tem vprašanjem ne ukvarjajo dovolj, izgubljajo ugled in politični vpliv ter omogočajo raznim tujim elementom, da ribarijo v kalnem. Tako pa seveda nikakor ni moč zboljšati delovnih in življenjskih pogojev delavcev.
Ob koncu je plenum sprejel ostavko dosedanjega predsednika Republiškega odibora sindikata gradbenih delavcev tovariša Rudija Ganzitija, ki jo je podal zaradi zaposlenosti v Republiškem svetu, in se mu zahvalil za njegovo dolgoletno požrtvovalno delo v sindikatu gradbenih delavcev. Za novega predsednika je plenum izvolil tovairiša Boga Pečana, dosedanjega tajnika Republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev.
Janez Voljč
GOSPODARSKI PREGLED
Industrija izpolnjuje proizvodne naloge
S plenarnega zasedanja Republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev, ki je bilo minulo soboto v Mariboru: člani plenuma med zased anjem.
BOGO PEČAN
predsednik republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev za Slovenijo
Kako bomo izplačevali
povečane osebne prej emke ?
(Nadaljevanje s 1. strani)
jo družbene obveznosti v naprej določenem znesku (pavšal), bodo z organi občine spremenile dogovor o pavšalu in po potrebi sestavile tudi novega. S tem dogovorom mora biti zaposlenim zagotovljen minimalni osebni dohodek in sedanje povišanje osebnih dohodkov. Delitev dohodka med podjetjem in politično teritorialnimi enotami se torej opravi šele potlej, ko je iiz
dohodka izločen ustrezni znesek za povečanje osebnih dohodkov.
Gospodarske organizacije bodo torej povišale osebni dohodek zaposlenih na račun, družbenih obveznosti. Kolikor manj družbenih obveznosti bodo plačevale odslej (t. j. do konca leta) oziroma koliko sredstev bodo tako pridobile, da bodo lahko povečale dohodek zaposlenih, ®i bodo izračunale po tejle lestvici (osnova za ta izračun so minimalni osebni dohodki):
čani zneski osebnih dohodkov všteti v- minimalhd osebni dohodek.
Gospodarske organizacije bodo torej tako dobile potrebna sredstva, da se bodo lahko osebni dohodki zvišali najmanj za čistih 700 dinarjev mia vsakega delavca. kar ustreza kosmatemu znesku 1.155 dinarjev, v kmetijstvu pa ®a 860 dinarjev. Iz tabel tega odloka je razvidno naslednje povečanje osebnih dohodkov v čistih zneskih (za vse
od	fio	doti gospodarska
Ce znaša	10.000	1155 organizacija
minimalni	10.000	12.000	1155	din	+	9'/i	od zneska	nad 10.000 din
dohodek	12.000	14.000	1355	din	4-	7°/»	od zneska	nad 12.000 din
delavca	14.000	16.000	1475	din	+	5'/»	od zneska	nad 14.000 din
mesečno:	nad	16.000	1575	din	+	3'/i	od zneska	nad 16.000 din
Tudi del prispevka, ki ga dobe kmetijske organizacije in kmetijske zadruge, se določi na podlagi minimalnih osebnih dohodkov, in sicer po naslednj tabeli:
Ce znaša
minimalni
osebni
dohodek
delavca
mesečno:
od do	dobi kmetijska organiza-
8.000	860 cija in kmetijska zadruga
8.000	12.000	860	din	+	9*/»	od	zneska	nad 8.00*	din
12.000	14.000	1220	din	+	7'/i	od	zneska	nad 12.000	din
14.000	16.000	1360	din	+	5"/»	od	zneska	nad 14.000	din
nad	16.000	1460	din	-t	SVs	od	zneska	nad 16.000	din
Kot je videti, sta uveljavljeni različni lestvic; za industrijska podjetja ter za kmetijske organizacije in, kmetijske zadruge. Pri kmetijskih organizacijah in kmetijskih zadrugah namreč v osebnem dohodku do 15.00(1 dinarjev ni vsebovan prispevek za proračun ie osebnega dohodka. Pri ostalih gospodarskih dejavnostih pa je ta prispevek vsebovan v osebnem dohodku delavcev že od prvega dinarja naprej.
OSEBNI DOHODKI ZVIŠANI ZA 8,3 ODSTOTKA V VSEM GOSPODARSTVU
Za vse gospodarstvo bo znašalo zvišanje osebnih dohodkov 8.3 odstotka. Na osnovi tega je predvideno, da bo finančni učinek za dva milijona 138.000 delavcev znašal 37.843 milijonov dinarjev oziroma na enega delavca v kosmatem znesku 1.475 dinarjev. Za netto izplačila delavcem bo potrošenih 23.240 mi-
lijonov dinarjev, za prispevek k proračunu iz osebnega dohodka delavcev 4.163 milijonov dinarjev, za prispevek za socialno zavarovanje 8.083 milijonov dinarjev, za prispevek za stanovanjsko izgradnjo pa bo iz teh sredstev izplačanih 2.357 milijonov dinarjev.
Centralni svet zveze sindikatov je sklenil priporočiti delavskim svetom j,n sindikalnim or-ganzacdjam, naj celoten znesek prepuščenega prispevka razpo-delijo tako na posamezne delavce, da bo vsak delavec dobil dodatek k osebnemu dohodku v višini zneska iz gornje lestvice. Res je, da ob tem povečanju ne bo mogoče opravičiti kakšnih obsežnejših premikov, ker gre za relativno majhne zneske. Toda upoštevati velja, da so to 1-začasni ukrepi, ki jih uveljavi,]® mo do konca letošnjega leta Pri spremembi minimalnih osebnih dohodkov pa bodo t; pove-
gospodarske kmetijskih):	o rgan i z a cilj e raz en
Čisti znesek	Povečanje, vključeno
tarifne	v skupni znesek za
postavke	ugotovitev osebnega
mesečno	dohodka delavca
7.000 din	700 din
9.353 din	804 din
10.905 din	907 din
12.458 din	917 din
13.928 din	932 din
15.394 din	992 din
22.725 din	1168 din
44.902 din	1685 din
54.692 din	1702 din
(Za kmetijske organizacije	
in splošne	kmetijske zadruge)
7.778 din	70S din
9.772 din	708 din
11.722 din	840 din
13.485 din	943 din
15.240 din	950 din
18.559 din	1074 din
26.846 din	1240 din
NOTRANJA DELITEV SREDSTEV — STVAR DELAVSKEGA SVETA
Odlok, ki ga je sprejela Zvezna ljudska skupščina, določa, da razporeja gospodarska organizacija prepuščeni znesek na delavce v obliki dodatka k njihovemu osebnemu dohodku. Minimalni osebni dohodek je torej samo osnova zia izračun. Toda v primeru, da 'gospodarska organizacija ne ustvari dovolj sredstev, je ta dodatek izenačen z minimalnim osebnim dohodkom ki ga vsakemu delavcu zagotavlja družbena skupnost.
Sredstva za povečanje oseb nih dohodkov pridobiva go spodarska organizacija posamezno na delavca ra osnovi pr vega izračuna, vendar sestav Ijaj-o znesek, ki ga 'ospodarska
organizacija ne more preseči. Kako bo razdeljen na vsakega posamezmkia pa je, kot rečeno, stvar delavskega sveta. Odlok govori le o tem, da je to poseben dodatek in ne povečanje tarifne postavke ali dragih oblik osebnega dohodka. Prav zato je tudi določeno, da gospodarskim organizacijam ni treba spreminjati tarifnih pravilnikov in ne uveljavljati vseh tistih predpisov, kt so potrebni za njegovo spremembo. S tem je delo poenostavljeno in hitreje bodo lahko povsod povečali osebne dohodke zaposlenih. Gospodarska organizacija je dolžna sestaviti tabelo o teh dodatkih. Te tabele so sestavni del tarifnega pravilnika. Za nova delovna mesta in za delavce na teh delovnih mestih pa določi gospodarska organizacija dodatek v primerjavi > dodatkom na odgovarjajočih delovnih mestih : notraj podjetja. Kolikšen bo, določa delavski svet gospodarske organizacije. Soglasnost pa mora izreči komisija občinskega ljudskega odbora in sindikalnega sveta. Spore glede tega, kolikšen naj bo dodatek za novo delovno mesto, pa rešuje okrajni arbitražni svet.
Ta dodatek bodo obračunavala podjetja za posameznika glede na čas, ki ga je nekdo prebil na delu, izplačevala pa ga bodo vsak mesec skunno z obračunavanjem in izplačilom osebnega dohodka po tarifni postavki ali drugih osnovah. Upravni organ, občinskega ljudskega odbora za delo in druge odnose pa bo uresničevanje teh ukrepov nadzoroval.
Zato, ker bo ta odlok kot vsak drug predpis začel veljati šele potlej, ko bo objavljen, v uradnem listu, priporočajo sindikat' gospodarskim organizacijam, naj delavcem takoj izplačajo predu-iem na ta dodatek in sicer v višini 700 dinarjev. Končni obračun pa bodo gospodarske organizacije sestavile, ko bo odlo* pravomočen.
Letošnjih gospodarskih uspehov ne moremo ocenjevati, ne da bi pri tem upoštevali doseženih uspehov v preteklem letu. Lam je bila namreč izredno bogata letina, pa tudi industrija je po uvedbi novih načel delitve dohodka odkrila mnoge rezerve ter izredno povečala proizvodnjo. Predvsem to je vplivalo na nagel porast narodnega dohodka, saj se je le-ta lani povečal kar za 22%. Verjetno je ni bilo dežele, kjer bi v enem samem letu tako povečali narodni dohodek, in razumljivo je, da tudi mi ne moremo pričakovati, da bi ga povečavaii iz leta v leto v enakem odstotku. Ocene kažejo, da se bo narodni dohodek v letošnjem letu povečal za okoli 2%, kar je kljub slabši letini, kljub težavam, ki smo jih imeli v gospodarstvu zaradi odpovedi kreditov, ki smo se zanje dogovorili z vzhodnimi deželami, v skladu s predvidenim gospodarskim načrtom. Pri tem pa moramo upoštevati, da sta lansko in letošnje leto prvi leti perspektivnega načrta in da bomo, kot kaže, povečali narodni dohodek vsako leto za 12%, kar je vsekakor zelo velik gospodarski uspeh.
Ze lani se je močno povečala skrb za življenjsko raven. Več sredstev smo dali za stanovanjsko izgradnjo in za negospodarske investicije. To velja tudi za letošnje leto, razlika pa je v tem, da smo mimo tega uresničili tudi eno izmed zelo važnih nalog, ki smo si jih zadali: bistveno smo povečali rezerve potrošnega in ostalega blaga. Te rezerve so med drugim omogočile tudi to, da lahko povečamo osebne prejemke brez nevarnosti, da bi se povečale tudi cene za industrijske proizvode.
K omenjenemu povečanju narodnega dohodka je največ prispevala industrija, ki bo, kot vse kaže, tudi letos opravila svojo nalogo, ne glede na to, da imajo nekatere industrijske panoge težje pogoje za poslovanje. Industrijska proizvodnja se je v prvih mesecih povečala za 11% in lahko pričakujemo, da bo pri tem odstotku tudi ostala. Torej bomo tudi letos dosegli predvidevanja perspektivnega načrta, kjer je rečeno, da se mora industrijska proizvodnja povečati v povprečju vsako leto za 11 do 12V8. Nenehen porast industrijske proizvodnje in zlasti njen napredek v zadnjih dveh letih pa je razviden iz primerjav za pet let nazaj. Leta 1954. se je povečala industrijska proizvodnja za 1‘F’lo, leta 1955. za 16% in leta
1956,	ko smo preusmerili investicije na gradnjo stanovanj in drugih negospodarskih objektov, za 10%. Toda že v letu
1957.	je kljub tej preusmeritvi industrijska proizvodnja spet izredno porasla in sicer za 17*1». Če torej upoštevamo prvi dve leti perspektivnega načrta, smo v povprečju povečali industrijsko proizvodnjo za 14*U na leto, kar je precej več, kot je predvideval načrt. Gospodarstveniki upravičeno menijo, da bomo s spodbudnejšo delitvijo dohodka, takšno, kot je predvidena za prihodnje leto (beri o tem članek na drugem mestu), tudi v letu 1959 odkrili mnoge skrite rezerve in ponovno bistveno povečali proizvodnjo. To pa je osnova za realno poviševanje osebnih dohodkov in s tem tudi življenjske ravni. V letošnjem letu so povečale proizvodnjo vse industrijske veje. Kazalo bi omeniti le spremembe ” Proizvodnji elektrike, premoga in nafte. Medtem ko je proizvodnja elektroenergije in nafte mnogo bolj porasla, kot smo predvidevali, pa je proizvodnja premoga osfala na lanski ravni. To je toliko momembneje, 'ker premoga kljub temu ne primanjkuje. Sklepamo, da se je potrošnja premoga zmanjšala zaradi racionalnejše uporabe, marsikje pa je ta vir energije nadomestila elektrika. Od vseh vej industrije je najhitreje napredovala tobačna industrija. Ta napredek je dosegla zaradi izrednih donosov, ki so bili lani na tobačnih poljih. Letos ta tobak namreč predelujejo in zato v tem primeru ne gre za stalen vzpon, ker je le-ta odvisen od letine. Ostale industrijske veje pa povečujejo proizvodnjo nekoliko počasneje. Uspešnejši sta kot že nekaj let nazaj, elektroindustrija in kemična industrija. Kot posebnost naj omenimo le še to, da smo že leta 1956 dosegli trikrat večjo industrijsko proizvodnjo v primerjavi z letom 1939. Kaže, do bomo že prihodnje leto pristali na štirikrat večji industrijski proizvodnji.
Kot rečeno, prepričani smo. da imajo mnoga podjetja možnost povečati svojo proizvodnjo in s tem prispevati k novemu povečanju narodnega dohodka preko okvirov, ki jih
določa gospodarski načrt. Kot eno najvažnejših vprašanj pri tem je omejevanje konkurenc ce med gospodarskimi organizacijami. Čeprav smo že govorili o tem, da ne moremo imeti pet tovarn hladilnikov, niti treh tovarn šivalnih strojev, ker tega nimajo niti v bolj razvitih državah, Jc-ot je naša, takšnih teženj še ni konec. Trenutno se cela vrsta podjetij poteguje za proizvodnjo televizijskih aparatoyt Doslej ni še nobeno podjetje izdelalo niti enega televizijskega aparata, sestavljala bi jih rada vsa. Podobno je s tovarnami avtomobilov. Zdaj v tem, zdaj v drugem kraju pripravijo načrte in žele dobiti kredite za ustanovitev podjetja, ki bi iz uvoženih delov sestavljalo najrazličnejša prevozna sredstva. Proti takemu trošenju deviznih sredstev se moramo boriti in upoštevati to, da želimo imeti le sposobna podjetja, ki žele poslovati na osnovi realnih možnosti in seveda dosegljivih deviznih sredstvih. Razmetavanje že tako skromnih deviznih sredstev ne more roditi uspehov . in ne more prispevati k pospeševanju industrijske proizvodnje. Tako usmerjevanje »industrializacije« pomeni pravzaprav lahek uspeh, saj z nekaj dodatnega dela izgotav-Ijamo proizvode, ki jih je največkrat prav lahko prodati, čeprav sami nismo vložili kaj dosti truda vanje. Toda upoštevati je treba, da tisto, kar moramo plačati z devizami, ne predstavlja in ne more predstavljati povečanja proizvodnje. Za nas torej ni važno, da povečujemo odstotek industrijske proizvodnje, pač pa predvsem to, da se domača industrija usposobi ter sama izdela čimveč proizvodov, pa tudi sestavnih delov. To namreč pomeni tudi povečanje narodnega dohodka in to je osnova za izboljšanje življenja vseh proizvajalcev.
V kratkem pregledu ni mogoče ocenitii vseh doseženih uspehov, zato naj le omenimo, da se bo gradbena dejavnost letos povečala za okoli 17 odstotkov, prometne usluge pa so že sedaj večje za okoli 3 odstotke, čeprav bo največji prevoz opravljen prav v zadnjih mesecih leta (sladkorna pesa in drugi kmetijski pridelki). Kmetijska proizvodnja pa bo letos manjša, kot smo predvidevali in ne bomo dosegli predvidenih 11 odstotkov. V . primerjavi z letom 1957 bo za 15 odstotkov manj pridelkov, seveda v povprečju. Prav zato bo tudi povečanje narodnega dohodka manjše, kot bi bilo sicer.
Posebno vprašanje, ki nas nanj opozarjajo ocene v letošnjem letu, pa je zaposlovanje. Zaposlenost je naraščala v letošnjem letu hitreje kot fani. V industriji in v gospodarskih dejavostih se je zaposlilo okoli 200.000 ljudi več kot v istem času lani. Še posebno naglo narašča zaposlovanje v negospodarskih dejavnostih, posebno v ustanovah s samostojnim finansiranjem, to je v kulturno-pro-svetnih in zdravstvenih ustanovah, bankah, združenjih, zbornicah itd. V teh ustanovah je zaposlovanje v zadnjih treh letih vseskozi hitrejše, kot v gospodarstvu.
Produktivnost se v industriji sicer ni zmanjšala, toda dosegli nismo niti polovice z načrtom predvidenega povečanja, še zlasti, če upoštevamo, da je v industrijo investirano več kot smo računali. Čeprav so merila, s katerimi ugotavljamo produktivnost dela, pomanjkljiva in problematična in je zato toliko težje govoriti o povečanju pred zaključkom gospodarskega leta, pa bo vendarle držalo, da s gmomoids i(i jsfaucis Jpiu -vz oq os vp ‘ouiafn^vgud m woypoi{op wi;s]Q s vCuvBviod -zru dCuvddCouio ipnj. opoM\da oj vu af oujapaA 'aiijojspo, £ vz Ivmo^i Cajsop vjvoaaod njdj tuaCusoiai a psouaipinp -oj.d paiuiDU at as ‘izoijsasd az omvfigvuodn ausj^v^ ‘aoungvJ. -si mouso vju -ijvCjva^n o;diu -ajd waCuv$v.ida maj s as oms tem v zvezi produktivnost v drugem polletju nekoliko povečala. Ocene nekaterih podjetij pa so pokazale, da niti spodbuda s povečanimi prejemki ne more vplivati na povečanje proizvodnosti, vsaj bistveno ne, ker so stroji marsikje že zelo zastareli. Z zamenjavo strojnega parka so nekatera podjetja dosegla v letošnjem letu zelo lepe uspehe. Zato bo treba reševati oboje: spodbudno nagrajevanje in obnovo zastarelih podjetij.
O teh vprašanjih je v ponedeljek razpravljala Zvezna ljudska skupščina in bomo vprašanja, kot na primer zu-nanje-trgovinska izmenjava, problemi investicij v letošnjem letu, struktura osebne potrošnje itd. zabeležili v prihodnjih gospodarskih pregledih.	M. S. .
TRETJI LIKOF
Nedeljsko jutro drugi dan po Veliki bitki. V asfaltni bazi Trebnje (eni izmed največjih v Evropi) je samo čuvaj. Sprehaja se ob vrsti tovornjakov, od katerih je vsak prevozil na tisoče ton asfalta, med velikan-
Bilo je dovolj svetlo: na finišer-ju so štiri luči in vsak valjar ima po tri, dve spredaj in eno zadaj.«
»To je bilo na odseku med Trebnjem in Plusko, na profilu 540. Na katerem kilometru je
Gorenjsko-primorska mladinska brigada je preteklo nedeljo dopolnila 25. dan, odkar dela na avtomobilski cesti. Do tistega dne je bila proglašena dvakrat za udarno, enkrat pa je bila še posebej pohvaljena. Proglašena je bila tudi za najboljšo brigado v naselju Stevana Filipoviča v Mirni peči. — Brigadirka v ospredju na sliki je Jožica Nemec, kvalificirana tkalka iz tržiške predilnice. Druga, Magda Bizjak, pa je delavka v tovarni »Elan« v Begunjah. Sedaj je že drugič v brigadi, prvič je bila na avtomobilski cesti letos aprila.
skimi »Amani« — med kopico drugih strojev in med pravo goro sodov.
Povsod vlada red kot tisti trenutek v petek ob šestih zvečer, ko so namešali zadnjo tono asfalta . ..
Gori v vasi je zbrana na travniku pred barako skupina praž-nje oblečenih delavcev podjetja »Slovenija ceste«. Na baraki se blesti napis: »Čestitamo k delovni zmagi!«
Kupili so si dva pujska in ju pečejo na ražnju, šofer Franjo Cič skrbi za ogenj; kdaj pa kdaj maže pujska z mastjo, ki jo ima staljeno v majhni kanglici.
»Veste, najprej se mora kožica lepo rumeno zapeči, šele potlej ju postavimo nad žerjavico. V dveh urah se spečeta, kot bi mignil,« strokovno razlaga Cič.
Asfalterjcma Ivanu Fereneiču in Pavlu Bahatu je zaupano vrtenje ražnjev. Počasi, s premislekom obračata rožnata pujska. Drugi sede na klopi ali stoje okrog ognja.
»Zadnje tri dni je bilo najbolj gosto,« pripoveduje pomočnik finišerista Slavko Mihalič. »V sredo smo začeli v bazi že ob treh zjutraj, na trasi pa ob štirih in delali smo do osmih zvečer. V četrtek prav tako, potegnili pa smo do polnoči. V petek je bil zadnji naskok: »Amani« so se ustavili ob šestih zvečer, finišer je pa ob sedmih položil zadnje metre asfalta.«
»Za finišerjem so delali trije valjaristi: Anton Brlek, Frane Tetičkovič in Janez Repenšek.
bilo to, ne bi mogel točno reči. Moral bi iti pogledat v pisarno,« pojasnjuje pomočnik šefa baze
»Ampak vse skupaj so dobro organizirali,« pristavi Ferenčič.
»Prišla je gasilska godba iz Trebnjega in ko se je Finišer ustavil in smo zvaljali zadnje metre, je zaigrala. Vsi smo se potlej naložili na tovornjake in se v povorki odpeljali v Trebnje.«
»Ja, glavno si pa pozabil!« ga popravljajo. »Ko je godba neha la igrati, sta nam direktor inve sticijske grupe inženir Mravlja in njegov pomočnik inženir Ferenčak čestitala. Tam je bil tudi komandant mladinskih delovnih brigad pa sekretar komiteja naš direktor in še polno drugih ...«
»Kaj bi dal, ko bi bil na Golobovem mestu!« se je oglasil mlad asfalter. »Ni mi toliko do šopka, ki ga je dobil naš najstarejši asfalter. Tudi jaz bi se petkrat obliznil, ko bi namesto Goloba mene poljubilo tisto dekle iz investicijske grupe.«
»Še Golobu se je kar samo smejalo, čeprav jih ima že štiri in šestdeset...«
»Prvi liikof je bil že kar tam. Prinesli so nam po pol litra vina in klobaso, glavno pa je bilo včeraj opoldne. Po govorih in po likofu so vsi kamioni zatro bili, mi smo se z godbo vred naložili nanje ter se odpeljali v Trebnje. Tu je godba igrala na trgu, mi pa smo se peš podali v povorki v barako, kjer je bilo Veselo do pozne noči.«
Obujali so spomine, kožica na pujskih pa je že postajala svet-lorjava. Cič je razbrskal žerjavico in jo pograbil pod ražnja.
»Vsega skupaj smo asfaltirali 43,05 kilometra cestišča,« je pojasnjeval pomočnik šefa asfaltne baze Gostinčar. »S polno paro smo začeli asfaltirati proti koncu avgusta. Največje težave so bile s stroji. Večkrat so se kvarili, ker so stari. Pa tudi vreme nam je nagajalo. Trinajstega oktobra nam je vso bazo zalila voda. Segala nam je do kolen in z delom smo stali dva dni. Seveda pa so bili tudi roki sila kratki in večkrat smo delali vso noč, še na hrano so hodili delavci izmenično, samo da
ni delo stalo. Bila je prav živčna vojna. Srečni smo, da je se daj vse za nami. Človeku je kar laže pri srcu. Šele zdaj smo si pošteno oddahnili. To si lahke predstavljate!«
Ni bil majhen napor! Vgradili so 57.256 ton asfaltne mešanice v dobrih treh mesecih. Spodnji utrjeni sloj cestišča so najprej pobrizgali z bitumenom, nato so položili 4 cm debelo plast izravnalnega sloja asfalta, čez pa šc 3 cm debel obrabni sloj asfalta Gradivo za spodnji sloj — apnenčeve agregate — so dobi- * vali skoraj iz vseh kamnolomov Slovenije, eruptivne kamenine za gornji sloj pa so pošiljala podjetja »Kokra«, »Očun kamen« in »Diabaz* iz Budinščine. Zlasti se je odrezal kolektiv »Kokre«, ki je material pošilja! zadnje dni, ki ga je že zelo manjkalo.
Cič je z nožem preskusil puj ska, če sta že pečena.
»Zdaj pa mislim, da bo že ...«
Skupina delavcev asfaltne baze je v tretje praznovala likof. Tega so si sami kupili.
V.J.
Devetkratna udarna karlovška mladinska delovna brigada se je posebej usposobila za betoniranje cestišča. Vrsta mladincev se je naučila ravnati z gradbeni stroji. Tej brigadi je pripadla tudi čast, da so zabetonirali zadnji meter avtomobilske ceste. — Na sliki: beton« sko mešanico stresajo s tovornjaka v razdelil ec.
ZADNJI METRI
BETONA
Sobota, 25. oktobra. Vra je 17. Pri štiridesetem kilometru avtomobilske ceste Bratstva in enotnosti bijejo bitko za zadnje metre betona.
Finišer Arna pred seboj še kaikih 70 metrov. Silva Kralj in Marija Lipar sta pravkar položili plast papirja in armature na zvaljani pesek, Božo Bolj ek in Vlada Skoko pa sta že dopoldne potožila ob robu cestišča tračnice, po katerih tečeta veliki razdelilni stroj in finišer.
Ti zelenjem okrašeni tovornjaki vozijo betonsko mešanico in jo-stresajo v razdelitev, le-ta pa jo raztrosi po trasi: najprej desno, nato pa
Tako so si delavci asfaltne baze v Trebnjem pripravili svoj tretji likof
še levo. Spodaj apnenčevo plast, zgoraj plast porfime betonske mešanice. Brž ko je nasuto, se pomakne stroj za nekaj metrov naprej. In spet znova. Strojnik Lojze Vrček je v kožuhu. Mraz že pritiska in luna je visoko na nebu. Traso osivetljiujejo žarometi kamionov. Mladinci Ante, Franjo, Janko in Vojko so na razdelilen in z železnimi drogovi usmerjajo mešanico skozi odprtine na razdelilen.
Dobrih trideset metrov ta razdehlcem hrope finišer. Za njim oblikujejo betonsko ploščo zidarji itn mladinci četrte karlovške, devetkrat 'udarne in petkrat še posebej pohvaljene brigade. Na cesti so že tri mesece, danes je njihov, ko bo zabetoniran zadnji meter ceste, poslednji dan. V osmi dekadi so dobili prehodno zastavo kot najboljša brigada na avtomobilski cesti.
Ura je 18,35. Tovornjak C 30801 je pripeljal betonsko mešanico. Pravkar jo je stresel in veselo hupa, saj je to njegova poslednja vožnja na trasi. Za njim čakata še dva tovornjaka.
Skupina mladincev čisti cestišče, da se kolesa strojev ne bi zatikala. Druga skupina si je ob trasi zakurila ogenj; .grejejo se, razlega se pesem »Hej, karlovačka, devet puta udarna ...« Razdelilec požira zadnje metre: še tri, še dva metra...
»Naš največji usipefi smo dosegli 11. oktobra,« pripoveduje pomočnik komandanta Josip Seketa. »Tisti dan smo zabetonirali 448 in pol metra cestišča. Delali smo šestnajst ur in pol. To je bil nov rekord na avtomobilski cesti ...«
Finišer se je približal razdelilen na dvanajst metrov. Le-ta ima pred seboj komaj
še dober meter cestišča. Mladinci so ob cesti že postavili smrečico, delavci pa so nanjo privezali jabolka. Takšna je kot novoletna jelka. Na že končani kos cestišča so pripeljali agregat, da bi jim svetil. A kaj, ko so v naglici pozabili kable!
Nenadoma — pokanje lesa. Razdelilec je obtičal. Naprej ne more, ker les ni vzdržal. Tračnica, po kateri teče razdelilec, je za meter prekratka. Tisti meter so zadelali z lesom, toda pod težo stroja les ni zdržali. Razdelilec se je povesil.
»Prinesi tram, da ga dvignemo!«
Mladinci, so prinesli debelo desko in jo podložili pod stroj; osem se jih. je obesilo nanjo. Zaman:	deska se je
prelomila.
»Kje je kaj železnega?«
Štiri metre dolga železna tračnica je takoj pri roki. Nekaj mladincev pa je prineslo še šest .metrov dolg hlod. Položili so ga spredaj pod stroj, tračnico s strani.
»Zdaj pazi! Lojze, ti poženi razdelilec!«
Stroj zahrope, mladinci se upro, tračnico tišče čisto do tal. Tisti na hlodu so bili premočni: pomedlo jih je po tleh.
Toda stroj se ne premakne.
»Daj, poprimi!« Mladinci, kolikor jih le gre ob levi in sprednji strani stroja, se upro obenj.
»Ho-ruk! Ho-ruk! Ho-ruk!«
PretežaJc je!
»Privežimo ga na kamion, pa naj ga potegne. Spredaj pa vsi proč!«
Našli so le navadno pol centimetra debelo žico,.
»No, zdaj!! Pritisnite s hlodom in vi s tračnico!«
»Ho-ruk...«
Žica je popustila ...
Ni pristojnega organa
ki bi priznaval delovno dobo
Zakon o delovni!) razmerjih določa, da mora imeti delovno knjižico vsak, kdor sklepa delovno razmerje kakor tudi kdor je že v delovnem razmerju. Delovna knjižica je javna listina in je treba šteti za resnična vsa dejstva in podatke, ki so vpisani v delovni knjižici, dokler se ne dokaže nasprotno.
Delovna knjižica je namenjena za dokazovanje stroke, poklica in stopnje strokovne izobrazbe oziroma naziva. Njen namen pa je še širši, ker je namenjena tudi za dokazovanje delovne dobe in posameznih pravic iz socialnega zavarovanja, posebno pa pravic« do pokojnine in invalid-nine> ter za dokazovanje drugih pravic, za katere je delovno razmerje podlaga in Pogoj.
Tako piše v zakonu o delov- . nih razmerjih. Kako pa je dejansko stanje? Zavodi za socialno zavarovanje ne verjamejo podatkom, vpisanim v delovni knjižici glede delovne dobe. Čeprav piše jasno v zakonu, da je delovna knjižica javna listina in da tudi vpisi o delovni dobi zadostujejo kot dokaz za pravice iz socialnega zavarovanja, zahtevajo zavodi še vse mogoče listine, kadar zavarovane:	uveliavliaio
svojo pravico do pokojnine Oziroma invalidnine. Skrajni
čas je, da zavoda za socialno zavarovanje s to prakso prenehajo in da začnejo izvajati določbe zakona o delovnih razmerjih. Dokler zavod ne dokaže, da podatki o delovni dobi, ki so vpisani v delovni knjižici niso resnični, jih mora upoštevati. Neresničnost podatkov pa mora dokazati zavod za socialno zavarovanje, ne pa zavarovanec. Zaradi tega delajo zavodi napačno, ko silijo zavarovance ob upokojitvi, da dokažejo delovno dobo, ki je že vpisana v predloženi delovni knjižici.
Po predpisih zakona o delovnih razmerjih izda delovno knjižico občinski ljudski odbor, na katerega področju delavec oziroma uslužbenec prebiva. Manjkajo pa v zakonu predpisi o tem, kdo je pristojen ugotavljati prejšnjo delovno dobo in kateri organ je pristojen vpisati podatke o prejšnji delovni dobi v delovno knjižico.
Ta vprašanja so bila do izdaje zakona o delovnih razmerjih urejena z uredbo o delovnih knjižicah. Ta uredba je bila z zakonom o delovnih razmerjih razveljavljena. Ker zakon o delovnih razmerjih ni prevzel zadevnih določb uredbe o delovnih knjižicah, ie nastala praznina v predpisih 7a ugotavljanje prejšnje 'delovne dobe in za vpis te de-
lovne dobe v delovno knjižico ni po obstoječih predpisih pristojen noben organ.
Tako stanje je absurdno in škodljivo za delavce in uslužbence. Čeprav je izdano okoli 400.000 delovnih knjižic, je vendar na tisoče delavcev in uslužbencev, ki še do danes nimajo urejene delovne dobe pred izdajo delovne knjižice. Res je, da je med njimi veliko takih, ki so si tega sami krivi, ker se niso pravočasno pobrigali, da izpolnijo predpisane prijave in predložijo dokazila o prejšnji delovni dobi, s katerimi razpolagajo.
Se več med njimi je pa takih, ki so vse to naredili, pa vendar še danes čakajo na odločbo. Zakon o delovnih razmerjih je namreč počistil tako temeljito vse prejšnje predpise, da so, organi, ki so bili po prejšnjih predpisih pristojni za reševanje pritožb proti odločbam o delovni dobi, prenehali reševati te pritožbe, ker je prenehala tudi njihova pristojnost za take posle.
Podjetja in ustanove pa zahtevajo od delavcev in uslužbencev dokaze o njihovi delovni dobi. Od dolžine delovne dobe je -odvisno namreč trajanje letnega dopusta, čestokrat višina plače itd. Podjetja in ustanove pa priznavajo kot polno vredno dokazilo samo
delovno knjižico tako, kakor predpisuje zakon o delovnih razmerjih. Škodo od tega, da takih predpisov ni, trpijo torej delavci in uslužbenci. Zato je skrajni čas, da izidejo ti predpisi.
Po uredbi o delovnih knjižicah so izdajale delovne knjižice okrajne posredovalnice za delo. Prejšnjo delovno dobo pa so ugotavljale posebne komisije pri okrajnih ljudskih odborih. Pritožbe proti odločbam teh komisij je reševal Sekretariat izvršnega sveta LRS za delo. V Sloveniji so te komisije ugotavljale prejšnjo delovno dobo tudi takrat, kadar se je delovna doba dokazovala s pričami. Po na/vodilu k uredbi o delovnih knjižicah bi moral v takih primerih ugotavljati prejšnjo delovno dobo republiški zavod za socialno zavarovanje. Po uredbi o delovnih knjižicah pa je to spadalo v pristojnost posebnih komisij pri okrajnih ljudskih odborih. Čeprav navodilo ni moglo spremeniti, uredbe, ki je imela moč zakona, je vendar zvezno vrhovno sodišče razsodilo, da so nične vse tiste odločbe posebne komisije, v katerih je bilo odločarro o delovni dobi. ki so dokazane s pričami. S tem svojim stališčem je naredilo sodišče delavcem in uslužbencem medvedjo uslugo, k^t je bilo treba v takih primerih začeti delo iznova. Za tiste primere, v katerih je bila vložena pritožba, se je tako tudi delalo. Ko še niso bili rešeni vsi primeri, je prišel zakon o delovnih razmerjih, katerega predpisi so povzročili, da je
bilo ustavljeno izdajanje odločb o delovni dobi ob izdaji delovne knjižice.
Po navodilu republiškega zavoda za socialno zavarovanje sprejemajo okrajni zavodi za socialno zavarovanje prijave za ugotavljanje prejšnje delovne dobe ter izvedejo postopek vse do odločbe. Odločbe pa seveda ne izdajajo, ker za to niso pristojni.
Obljubljeno je, da bodo izšli posebni predpisi, s katerimi bo urejeno, kateri organi so pristojni za ugotavljanje prejšnje delovne dobe.
Načrt zakona o spremembah zakona o pokojninskem zavarovanju, s katerim bodo zneski v lestvicah zavarovalnih razredov prilagojeni novim zvišanim plačam, vsebuje pooblastilo Zveznemu izvršnemu svetu, da sme izdati predpise, kateri organi so pristojni za ugotavljanje pokojninske dobe zavarovancev že pred uvedbo postopka za priznanje pokojnine. Izdelan je že tudi načrt zadevne uredbe tako, da upravičeno pričakujemo, da bodo v kratkem izšli predpisi, s katerimi bo odpravljena praznina, v kateri je bilo govora v tem sestavku.	B-A
V delovni knjižici vpisana delovna doba velja tudi za pokojnino
Zvezni izvršni svet je pra\ te dni razpravljal o osnutku uredbe o določanju delovne dobe ter o drugih dobah, ki se vpisujejo v delovno knjižico^ o čemer je govora v gornjem članku.
Po osnutku te uredbe vpisuje delovno dobo v delovno knjižico organ občinskega ljudskega odbora, ki je pristojen za delovna razmerja. Z zakonom o delovnih razmerjih to vprašanje namreč ni urejeno, razveljavljene pa so bile prejšnje uredbe. Ker pa je danes v zavodih za socialno zavarovanje že kopica zahtevkov za priznanje delovne dobe, je predvideno, da le-ti rešijo vse spise, ki bodo pri njih vloženi do konca tega leta.
Prav tako je rešeno še drugo vprašanje, ki je tud; povzročalo zavarovancem obilico slabe volje. Zavodi za socialno zavarovanje so namreč takrat, kadar je kdo predlagal, naj b; ga upokojili, vedno znova ugotavljali, koliko delovne dobe ima, in se po predpisih niso smeli zadovoljiti s podatki jz delovne knjižice. Zdaj bo predpisano, da velja delovna doba, brž ko je vpisana v delovno knjižico, tud; za pokojninski staž in potemtakem tega ne bo treba znova dokazovati. V zvezi s tem je bilo treba seveda spremeniti tudi zakon o pokojninskem zavarovanju, ki je zahteval posebno ugotavljanje delovne dobe.
Delovodja vpije. Ura je 19,05, finišer je le še pet metrov za razdelilcem. Zdaj, zdaj ga bo dohitel in potlej se bo ustavil, če razdelilca ne bodo prej dvignili.
Nekdo se domisli: »Kje je dvigalo? Sem z njim!« Da, na tovornjaku je ročno dvigalo.
Podložili so les in spet poskusili od stremi: nič. Potlej še s prednje strani: spet nič!
»Dajmo, mladinci! Vi s strani; Lojze, poženi...! Počakaj še malo! Daj ogenj!«
Z baklo posvetijo pod stroj. Zdaj bo šlo!
»Samo počasi...«
»Ho-ruk...!«
»Spet se je ugreznil. Občutil sem, da se je spet ugreznil,« vpije strojnik.
Se enkrat. S podvojeno silo. Ze gre.
»Počasi!«
»Daj deske! Daj deske pod kolesa!«
Stroj je že na betonu. Centimeter za centimetrom napreduje, (,
»Smo že na konju!«
»Sem s kamionom!«
Tovornjak št. 30923 zapelje ob razdelilec in strese zadnji kubik betona. Ura je 19,45. Šofer Dragoslav Markovič naznani s trobljo, da so na avtomobilski cesti stresli zadnji kubik betona. Troblja veselo zatuli. Tovornjak številka 30802 ni prišel več v poštev: beton je moral odpeljati nazaj.
Razdelilec s-pet vozi sem in tja; ravna beton. No, končno so pripeljali tudi kabel. Poženejo agregat in dvoje močnih luči obsveti »bojišče«. Se hip in razdelilec zapelje na — cestišče!
Zdaj je vrsta na finišerju. Tisti manjkajoči meter tračnic so že popravili. Ni vrag, da ne bi zdržalo! Finišer že pelje prvič čez, zapelje štiri metre nazaj, da z vibrira beton drugič im. zdaj, konično, še tretjič.
»Stoj, stoj!«
»Kakšen vrag pa je spet?«
' »Saj vidiš, da ga obrača!«
Ob lesu se je levo kolo ustavilo, desni pa sta tekli po betonu.
»Nazaj!«
»Podloži deščico, da ga bo zadržalo še na tej strani!«
»Je že!«
»Gremo!«
Tudi to je mimo. Ob 20,25 je utihnil tudi finišer...
Izbojevali so zadnjo veliko bitko.	V. J.
Goriški trg je ustaljen
Spričo povečanja cen nekaterih artiklov so bili tudi v go-riškem okraju posamezni poskusi dviganja cen, uslug dm drugega blaga, kar pa je hity z energičnimi ukrepi pristojnih organov že v kali zatrto. Trg je tako v glavnem ustaljen in. vse kaže, da bo tudi ostal. Seveda pa bodo morali biti ljudski odbori kakor tudi zbornice in inšpekcije še naprej budni. Tudi v bodoče bo potrebno stalno nadzorovati cene živil in drugega potrošnega blaga ter skrbeti za izvajanje vseh predpisov, ki so bili s tem v zvezi izdani.	-J,
DELAVSKI ENOTNOST
Glasilo tundiliatov Slovenije. - izoaja uepuOUS!« svet Zve« dinrUUatov za Slovenijo. - Odgovorni urednik Ivo Tavčar. -rtsk Časopisnega podjetja »Slovenski poročevalec« v Ljubljani. — Naslov uredništva In upravei ljubljana, Čufarjeva ulica S, poštni predal 284. - Telefon uredništva 32-538, uprave »l-(14S, skupni ra uredništvo In upravo 32-031	- Račno pr'
Mestni hranilnici v U 600-11/606-1-3-221	List izhaja vsak
četrtek . Rokopisov ne vrafaano. _ Posamezna številka stani M dinarjev. — Naročnina v predplačilo Je mesečna »o dinarjev, četrtletna 240 dlnarfev. polletna 460 dinarjev in celoletna 900 din

PREDLOGI IN MNENJA
BLEJSKA RAZGLEDNICA
Kaj še za vira raz voj obrti
Občinski ljudski odbori so v svojih perspektivnih načrtih predvideli vrsto ukrepov za hitrejši razvoj obrtne dejavnosti. Mestne občine so si zadale nalogo, da s svojimi sredstvi ustanove nove obrtne delavnice, zlasti tistih strok, ki jih primanjkuje ali pa so v nazadovanju. Je pa še nekaj odprtih vprašanj, ki bi jih morali nemudoma urediti.
ODPLAČEVANJE POSOJIL
Obrtna podjetja imajo velike težave spričo majhnih obratnih sredstev, ki si jih le z muko pribore. Zaradi tega ne morejo razmahniti svoje dejavnosti in zadostiti potrošnikom. Se večje preglavice imajo z odplačeva-
Trije načrti za dvig življenjske ravni
2 e pred meseci smo v našem listu pozdravili pobudo nekaterih gospodarskih organov Im družbenih organizacij, naj bi ljudski odbori lizdelali tudi plane preskrbe im potrošnje, ki bi jim omogočili, da bi uspešneje obvladali tržišče. Gre namreč za to, da bi ljudski odbori z načrti predvideli koliko tega ali onega blaga potrebujejo im od kod ga bodo nabavili, kako bodo izboljšali trgovsko mrežo im uslužnostno dejavnost, se pravi, kaj vse bodo storili za zagotovitev nemotenega dviga osebne potrošnje. Potlej bi lahko tudi pravočasno intervenirali, če bi na tržišču prišlo do pomanjkanja določenih proizvodov ali pridelkov im do zviševanja cen.. Doslej se je amreč marsikje dogajalo, da so se občinski ljudski odbori v svojih gospodarskih načrtih kaj radi zadovoljili le s splošno ugotovitvijo za koliko odstotkov se bo zvišala življenjska raven (ta podatek so prepisali iz zveznega ali republiškega plana), n.iso pa predvideli kako tako povečanje doseči, saj ni odvisno samo od prejemkov, pač pa od organizacije trgovine, servisov itd. Zato je ta pobuda zelo koristna, saj kaže možnost za učinkovitejše ukrepe v korist potrošnika.
Ker mnogi ljudski odbori te dni končujejo svoje, perspektivne načrte, nekateri pa tudi že sestavljajo gospodarske načrte za leto 1959, smo se pozanimali, če ,.ame-ravajo obenem s temi načrti izdelati tudi plan preskrbe n potrošnje, ki bi bil vključen v splošni gospodarski načrt. Na okrajnem ljudskem odboru in v . vodstvih Zveze komunistov ter Socialistične zveze v Ljubljani, so o tem že razpravljali in sklenili, da bodo perspektivnemu ,planu okraja predložiti razen načrtov o dejavnosti stanovanjskih svetov ter o aktivnem odmoru tudi plan preskrbe in potrošnje, ki naj bi vseboval predvsem programska načela. Podrobnejše plane preskrbe im potrošnje bi naj napravile občine, kii pa o- tem še niso razpravljale. Prav tako bi občine napravile tudi podrobne načrte o razširitvi dejavnosti stanovanjskih svetov, njihovih servisov in uslužnostne dejavnosti, pa tudi načrte o tem, kaj vse bodo storile, la 'bi delovni ljudje organizirano, poceni in prijetno preživeli svoje dopuste, se pravi načrte o aktivnem odmoru. Gre torej za tri dopolnilne načrte, ki bedo setavni del gospodarskega plana in bodo govorili c tem, kako z materialnim,} sredstvi zagotoviti zboljšanje osebne potrošnje, za načrte, ki v bistvu pomenijo en sam načrt za dvig življenjske ravni.
Po nedavnih ukrepih Zveznega Izvršnega sveta za dvig življenjske ravni mestnega prebivalstva so se povečala tudi prizadevanja mestnih ljudskih odborov za ureditev razmer tržišču. Danes laKko rečemo, da postaja tržišče eno izmed glavnih področij dejsvmosti ljudskih odborov. Vendar se nekateri ljudski odbori preveč zanašajo na administrativne ukrepe proti pojavom zviševanja cen, ki so sicer potrebni, niso pa najpomembnejši. Potrebno je tržišče ekonomsko obvladati in, to je najvažnejše. Tega pa ne bomo dosegli, če ne bomo na-čntoo delovali, se pravi, če naša prizadevanja z.a zbolj-šsaiiMe preskrbe ne bodo te-raSillila na planu. Isto pa veliš tudi za dejavnost stamo-vabfiB&iii skupnosti in za or-jjafflfcSacijo odmora. Zato po-^fejavJljamo pobudo ijubljan-sfcffi družbenih organizacij dfolajnega ljudskega od-išoj^i V želji, da bi kr ,alu oianoiSfe konkretne sadove tudi! v občinah.	J.V.
njem investicijskih posojil. Ker je rok odplačevanja zelo kratek prihajajo v hude finančne težave. Pomagajo si na razne načine. Obratna sredstva jemljejo iz denarnega dela osnov-
Pismo iz Maribora
nih sredstev im iz čistega dohodka, najčešče pa jih rešujejo iz zagate dobavitelji, ki kreditirajo surovine in drug tehnični material. Na primer; obrtno podjetje Slikoplesk je letos ime. lo 15 milijonov lastnih obratnih sredstev, dodatnega in dopolnilnega obratnega posojila 26 milijonov, a dobavitelji so mu kreditirali 30 milijonov. Podoben je položaj v drugih podjetjih. Predstavniki obrtnih podjetij so mnenja, da bi bilo zelo koristno za daljni razvoj obrtništva, če bi se posojila odplačevala jz brutto dohodka ne pa iz dela čistega dohodka, t. j-pred delitvijo dohodka. Tako bi bili kolektivi stimulirani, da bi čimveč svojih sredstev uporabili za investicije. Kazalo bi v tem smislu spremeniti sedanje predpise.
NESPOSOBNA TRGOVSKA MREŽA
V Mariboru ni trgovskega podjetja, M bi imelo stalno v zalogi, vsaj v skromnih količinah, orodje in tehnični material, ki ga potrebujejo obrtna podjetja. Izredno srečo ima, kdor dobi v trgovini kak kilogram dekapirane pločevine, vijake, korund papir, kotno železo, profilno gumo, klinaste jermene ali večjo količino žebljev. Vezanih plošč se ne dobi niti za zdravilo. Mehki rezani les, panel plošče in lesonit so prava redkost v skladiščih trgovin z lesom. Hkrati pa izvažamo vezane plošče. Kadar kupec išče našteto blago, vedno dobi enak odgovor; »Nimamo«, »Se ne dobi« ali pa »Pridite čez mesec dni«. Zelo težko se dobijo v Mariboru upogljivo ple-ksi-stekio in laki, še teže pa cev; za' izdelavo pohištva in karoserij. Trgovina se verjetno niti ne zaveda, kakšno veliko škodo trpi zaradi tega naše obrtništvo. Veliko narodnega dohodka požrejo številna potovanja križem po Sloveniji za nabavo omenjenega tehničnega materiala. Nabavljači morajo v Zagreb po lake, korund papir, v Ljublj.ano hodijo po žeblje, vijake, v Pivko potujejo zaradi vezanih plošč, vse zadruge morajo o-bletati, preden dobe kamion desk, pa čeprav grčavih. Koliko benoina, dnevnic gre po nepotrebnem v nič! In to zgolj zavoljo nesposobnosti trgovske mreže, ki ne zna ali pa noče ali pa nima dovolj obratnih sredstev, da bi se založila z blagom, ki je obrtnikom potrebno kot vsakdanji kruh. V Mariboru prodaja tehnični material »Je-klotebna«, toda v zelo omejenih količinah. Kolektiv tega podjetja pravi, da' nima dovolj obratnih sredstev za nabavo reprodukcijskega in drugega materiala in zato ne more zadovoljiti potrošnikov. Morda je to samo lep izgovor? Obrtniki se vprašujejo; zakaj pa je uspelo »Tehnometalu« v Ceiju, da ima na zalogi, čeprav v omejenem obsegu, skoraj ves tisti tehnični material, ki se v Mariboru le redkokdaj pojavi v trgovinah? Pred ljudske odbore, trgovsko in obrtno zbornico se postavlja pereča naloga, da odstranijo te motnje v trgovski mreii, ki ne zavirajo samo razvoj obrti, temveč tudi industrije. Tiste trgovine, ki ne izvršujejo svojih nalog, bi morali poklicati na odgovornost. Obenem bi morali v Mariboru odpreti uvozno izvozno podjetje za tehnični material ali pa vsaj urediti tako, da bi že obstoječa uvozno-izvozna podjetja v Ljubljani in Zagrebu ustanovila svoje filiale v Mariboru. Tudi industrija bi lahko uredila svoje lastne prodajalne v središču našega okraja. S tem bi prihranili lepe milijone, ki jih sedaj uporabljamo Za draga potovanja po Sloveniji in izven nje, ne upoštevajoč visoke izdatke za telefonske stroške, ki jih podjetja trošijo za iskanje že omenjenega blaga. Občine Pa bi tako dobile več prometnega davka.
NEIZKORIŠČENA ZMOGLJIVOST ZASEBNIH OBRTNIH DELAVNIC
Po dosedanjih predpisih smejo zasebni obrtniki zaposliti največ pet delavcev. Posledice tega določila se odražajo v dveh oblikah. Večje delavnice z urejenim strojnim parkom so zaradi tega le delno izkoriščene, kajti zasebni obrtnik ne sme preseči določenega števila zaposlenih, hkrati pa se ta predpis pogosto zaobide tako, da zlasti ključavničarski, zidarski in pleskarski mojstri in drugi zaposlujejo tudi do 30 delavcev, a jih sploh ne prijavljajo, ne plačujejo za njih prispevek za socialno zavarovanje in druge družbene dajatve. Skupnost je seveda s tem prikrajšana. Z uvedbo delavskega upravljanja v zasebnih obrtnih obratih pa bi s; skupnost zagotovila vpogled v poslovanje in
obenem bi bile v večjd meri izkoriščene zmogljivosti zasebne obrti, ker bi ob pogojih delavskega upravljanja lahko dovolili obrtnikom, da zaposlijo večje število delavcev kot sedaj. Pravice delavskih svetov naj bi bile tako urejene, da bi dopuščale določeno pobudo zasebnega obrtnika, delavcu pa bi morala zagotoviti mimo drugega soudeležbo pri dobičku in vpogled v finančno poslovanje. To vprašanje zahteva seveda globlje proučevanje. Okrajne obrtne zbornice so prve poklicane, da izdeiajo osnutek pravilnika o delavskem upravljanju v zasebnih obrtnih delavnicah.
OMEJENE PRAVICE OBČINSKIH PODODBOROV OBRTNIH ZBORNIC
Ce smo prenesli mnoge pristojnosti okrajnega ljudskega
Teden varnosti v celjskem okraju
Iz leta v leto poškodbe pri delu, predvsem pa izven dela, na poti v službo in domov, nenehno rastejo kljub vsem mogočim ukrepom, ki jih izvajajo na podlagi zakonov, uredb in predpisov za to postavljeni družbeni organi. Ce analiziramo poškodbe, ugotovimo, da gre največkrat za delavčevo nepoznavanje nevarnosti pri delu ali za podcenjevanje obstoječih predpisov o varnem delu in prometu.
Zato je bila 23. t. m. sklicana v Celju konferenca varnostnih tehnikov in predstavnikov HTZ komisij gospodarskih organizacij. Na njej so sklenili, da bodo v celjskem okraju od 17. 11. do 23. 11. t. 1. organizirali »-Teden varnosti«.
R. P.
odbora na občine, bi kazalo, da tudi določene pravice okrajnih obrtnih zbornic prenesemo na občinske pododbore obrtnih zbornic. Koristno bi bilo, da bi se v bližnji bodočnosti ustanovile občinske obrtne zbornice vsaj v mestih.
Poseben problem je sestava upravnih odborov občinskih pododborov obrtnih zbornic v podeželskih občinah. Le-ti imajo ponekod čisto cehovski značaj. To pa zaradi tega, ker so v njih večinoma samo zasebni obrtniki, ki so vrh tega vsi priletni, s konservativnim; pogledi in brez perspektiv. Te pododbore bi morali pomladiti in politično okrepiti s tem, da bi v nje delegirali tudi predstavnike oblasti, sindikatov in Socialistične zveze. Le tako bi ti organi bili zares družbena ustanova, ne pa cehovska organizacija.
Predstavniki obrtnih podjetij so tudi mneja, da bi v potrošniške svete pri trgovskih podjetjih, ki oskrbujejo obrtnike s tehničnim materialom, izvolili tudi zastopnike obrti.
Nanizal sem nekaj prbble-mov, o katerih se razpravlja v krogu obrtnikov. Zanimivo bi bilo slišati še mnenja drugih gospodarstvenikov.
K. Audič
Na Bledu gredo h koncu še zadnji dnevi letošnje sezone. Vedno manj gostov je še, ki se kdaj pa kdaj popeljejo z b‘ iško »ladjo« po jezeru do otoka
Film o delavskem gibanju
Podjetje hrvatskih filmskih delavcev »Zagreb-film« je izdelalo dolgometražni film o zgodovini delavskega gibanja. Film, ki nosi naslov »Veliko stoletje«, je režiral Krsto Ška-nata, scenarij zanj pa je napisal Nusret Seferovič, medtem ko je besedilo prispeval Živko Milič. Ta dokumentarec prikazuje vse borbe in revolucije, skozi katere je šel delavski razred, od Komunističnega manifesta pa do današnjih dni. Posebne pozornosti je vredno dejsitvo, da vseh teh dogodkov ne prikazuje ločeno od kompleksa dogodkov svetovne zgodovine, pri čemer je seveda poseben poudarek na prvi in drugi svetovni vojni.
Pri montaži filma so uporabljali originalen material iz različnih, filmov, ki so ga posodile nacionalne kinoteke Madžarske, Češkoslovaške, Sovjetske zveze, Vzhodne Nemčije in seveda Jugoslavije. Pri tem niso zanemarili tudi arhivskega gradiva, ki je večkrat dragoceno. Posebna zanimivost filma so tudi originalni filmski dokumenti o madžarski revoluciji (Bela Kun), kot tudi nekateri še neobjavljeni filmani momenti iz naše narodnoosvobodilne borbe.
Naloge sindikatov v Pomurju
Za novega predsednika Okr. sindikalnega sveta je bil izvoljen Franjo Škoberne
Pred dnevi je zasedal v Murski Soboti Okrajni sindikalni svet. Seji je prisostvoval tudi sekretar OK ZKS Jan Ros.
Za novega predsednika Okrajnega sindikalnega sveta Murska Sobota so izvolili Fra-
Slabo so gospodarili v občini Maribor-Tabor
Pred nekaj dnevi so v občini Maribor — Tabor na sestanku Socialistične zveze, sindikalnega sveta in Zveze komunistov razpravljali o gospodarskem stanju nekaterih podjetij. O teh vprašanjih sta tudi razpravljala oba zbora te občine.
Industrijska podjetja občine (razen tovarne Vigomka) niso dosegla predvidenega dohodka. Predilnica in tkalnica pa ima tudi za več ko 325 milijonov dinarjev neporavnanih računov, delavnica Boris Kidrič pa za 179 milijonov. V opekarni v Radvanjih šo ustvarili le 25 odstotkov dohodka.
Kot vzroke, ki vplivajo na nizko storilnost dela, navajajo podjetja precejšnje število dopustov in slabo delovno disciplino. V predilnici in tkalnici so se letni dopusti podaljšali od 16 na 19 dni, porodniški pa od 90 na 105 dni. Izpad, delovne sile morajo nadomestiti z novimj delavkami.
Tudi za izboljšanje delovne discipline so podjetja šč vse premalo storila. Polurni odmor včasih podaljšujejo celo na 45 minut.
Zelo slabo so gospodarili v opekarni Radvanje pri Maribo-
ru. Ničesar niso storili, da n znižali ceno opeki, ki je prav v Mariboru najdražja. Opekarne v Radvanju, Razvanju in Košakih prodajajo opeko po 10 dinarjev, medtem ko jo kupci lahko dobijo v drugih krajih Slovenije ali Hrvatske po 6 ali 7 dinarjev. Kdo je temu kriv? V opekarni so kupili nov stroj, pa so za to zvišali ceno, da bi čimpreje pokrili stroške za nabavo stroja.
Na zasedanju zbora proizvajalcev pa so ugotovili, da je ekonomsko neupravičen postopek podjetja »Surovine«, kjer so porabili za potne stroške uslužbencev nad osem milijonov dinarjev. V tej gospodarski organizaciji, kjer je zaposlenih le malo delavcev, so porabili za reprezentanco 356 tisoč dinarjev
Videti je da v »Surovini« razmetavajo ž denarjem. Zato so na zboru proizvajalcev te mariborske občine predlagali, naj posebna komisija ugotovi upravičenost teh izdatkov. Naposled pa je zbor proizvajalcev še sklenil, da bo posebna komisija proučila gospodarjenje nekaterih podjetij ter predlagala ukfe-pe, ki bj pospešili izpolnitev plana.	A. K.
nja Skobemeta	sedanjega
organizacijskega	sekretarja
OZ ZKS. Le-ta je uvodoma želel, še več sodelovanja in pomoči za nadaljnje delo. Poudaril je tudi, naj bi ob letošnjih občnih zborih naše sindikalne odbore pomladili zlasti tam, kjer je bilo vprašanje kadra zanemarjeno. Dosedanji predsednik Lojze Valenčič je prisotnim poročal o plenarnem zasedanju Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, predvsem o razpravi predsednika Staneta Kav-
Zavod za organizacijo dela na Goriškem
V goriškem okraju nameravajo ustanoviti zavod za organi-zaeijo dela. Njegova poglavitna naloga bo pruočevati tehnološki proces dela v podjetjih in z nasveti pomagati gospodarskim organizacijam za izboljšanje dela in povečanje delovne storilnosti.
-j.
Čiča. V razpravi je sodeloval tudi sekretar OZ ZKS Jan Ros, ki je opozoril na to, da je v Pomurju veliko polprole-tarskega življa, ki ni odvisen samo od dela in zaslužka v' podjetju. Tu je zato zelo važno torišče sindikatov. Mnogi delavci, ki so tudi polkmetje. pogosto izostajajo od dela, zaradi česar trpi proizvodnja in storilnost. Prav bi bilo, da se uvede nagrajevanje po enoti proizvoda.
Med drugim so na seji govorili še o potrošniških svetih v Pomurju, ki naj bi dobili več vpliva na upravljanje v trgovini.
V manjših gospodarskih organizacijah tudi še ni dovolj uveljavljeno delavsko, upravljanje. Tam so vsi vse: delavski svet, upravni odbor, sindikat in kolektiv. Prav tem je treba dati več pomoči in priporočil od občinskih sindikalnih svetov in zborov proizvajalcev.
Delavske svete je treba bolj politično usmerjati, da bodo znali pravilno odločati in da bodo imeli pred seboj tudi koristi občine. V kolektivih je treba organizirati več zboro-vanj in razprav, da bodo delavci seznanjeni s poslovanjem podjetja.
Zbori proizvajalcev imajo v občinah Pomurja sorazmerno dobro kadrovsko sestavo, vendar jim je treba dati več vsebine. Mnogokrat se je gledalo le na občinski zbor, medtem ko je bil zbor proizvajalcev zapostavljen. V nekaterih občinah Pomurja so občinski sindikalni sveti še vse premalo povezani z zbori proizvajalcev.
JOOOOOOOOOOOO
LJUDSKA UNIVERZA LJUBLJANA
KOVINARJI POZOR!
Izšel je ponatis
»IZPITNEGA PROGRAMA ZA NEKATERE POKLICE KVALIFICIRANIH IN VISOKOKVALIFICIRANIH DELAVCEV KOVINSKE STROKE«.
Vse interesente, posebno uprave podjetij in sindikalne podružnice obveščamo, da lahko nabavijo ta program pri Ljudski univerzi, Ljubljana, Cankarjeva 5-IIL
JOOOOOOOOOOO
>dbooooooooc
Dobra skrb m gozrlns delavce
Sanitarna inšpekcija Občinskega ljudskega odbora v Mozirju je pred kratkim pregledala gozdne koče, v katerih živijo delavci Gozdnega .gospodarstva Nazarje. Iz zapisnika te inšpekcije se da razbrati, da za dvanajst koč Gozdno gospodarstvo dobro skrbi, saj so koče higiensko dobro urejene. V kočah so zaposlene ženske, ki pospravljajo in delavcem pripravljajo hrano. Na ta način ®o zmanjšali število obolenj, ki jih je bilo v pretekli dobi kar precej, ker so st delavci sami pripravljali (neprimerno) hrano. V kočah so tudi zamenjali zasilna ležišča z udobnimi posteljami in slam-njačami, da se delavci lahko.po napornem delu dobro odpočijejo.	S. T.

OTROŠKI DODATEK
M. L Postojna; Hči hodi v prvi razred gimnazije. Zavod za socialno zavarovanje zahteva, da vrnete izplačane otroške dodatke za osem mesecev, ker jih baje nisti bili več. upravičeni prejemati, saj je izpolnila 15. leto starosti, preden je končala obvezno šolanje. — Odgovor; Predvsem bj morali v pismu povedati, koliko je sedaj stara Vaša hčerka. Po 16. členu uredbe o otroškem dodatku pripada otroški dodatek za otroka, ki še obiskuje osemletno obvezno šolanje, do konca tega šolanja, vendar pa največ do 15. leta starosti oziroma do 15. leta starosti oziroma do konca koledarskega leta, v katerem otrok še obiskuje obvezni šolski pouk. Iz Vašega pisma sledi, da je Vaša hčerka lani izpolnila 15. leto, šele letos pa končala prejšnji četrti razred gimnazije, kj je spadal v okvir obveznega osemletnega šolanja. Če je bilo tako,’ potem bj res ne smeli od letošnjega januarja dobivati zanjo dodatka. Ni upoštevno, da ste hčerko dali v gimnazijo šele, ko je končala peti razred osnovne šole. Vendar menimo, da bj Vam zavod za socialno zavarovanje moral že z januarjem sam ustaviti .izplačilo in v ta namen že vnaprej izdati odločbo o ustavitvi izplačevanja. Strogo vzeto bj sicer tudi Vj morali prijaviti zavodu, da je hči izpolnila 15 leto starosti in predložiti potrdilo o šolanju. Ker tega ne ve-
mo, ali ste storili ali ne, ni mogoče za trdno odgovoriti, ali kaže vrniti izplačani znesek otroških dodatkov ali pa odgovoriti zavodu da ne plačate, ker se imate za krivega, da ste prejemali nekaj, do česar niste bili upravičeni in kar bi mogel ugotoviti zavod sam. Niste namreč dolžni izpolniti odločbe. Ce izpolnitev zavrnete, potem lahko zavod kvečjemu s tožbo uveljavlja odškodninsko odgovornost, če mislite, da niste krivi, se pustite tožiti.
DOPUST
K. B. Ptuj; Po dveh mesecih prekinitve ste s 1. februarjem spet stopili v redno delovno razmerje. Za pravico do dopusta morate biti zaposleni 11 mesecev neprekinjeno. Ta doba poteče z 31. decembrom 1958. Ali lahko nastopite dopust za letošnje leto v januarju prihodnjega leta ali pa • dobite plačilo za neizkoriščen dopust? — Odgovor: Ker v letošnjem letu še ne boste imeli izpolnjenega pogoja za pravico do polnega rednega dopusta, pride v Vašem primeru v poštev določba 37. člena zakona o delovnih razmerjih. Gospodarska organizacija Vam mora omogočiti, da izkoristite praviop do 11 dnevnega dopusta in sicer v letošnjem letu. Določba v pravilniku Vašega podjetja, da lahko direktor v izjemnih primerih odobri izrabo dopusta tudi v januarju prihodnjega leta za preteklo leto, je v nasprotju z 31. in 32. členom omenjenega zakona in
se zato po njej ni mogoče ravnati. Vi lahko v januarju pri-, hodnjega leta nastopite kvečjemu svoj redni letni dopust za prihodnje leto, dočim Vam za letos pripada 11 dni dopusta.
KVALIFIKACIJA
Sind. podr. obrt. delavcev Novo mesto: Tovarišici U. in M. sta zaposleni kot strojni perici ,sta plačani kot nekvalificirani delavki in h; radi vedeli, ali se jima lahko prizna stopnja polkvalificiranih delavk. — Odgovor: Po razporedu del v grupe v splošni komunalni stroki iz leta 1951, je bila predvidena možnost, da postane strojna perica tud; priučena to je polkvalificirana delavka, če samostojno dela s pralnim strojem, pripravlja količine potrebnih pralnih sredstev in pripomočkov In če je sposobna sama odpravljati zastoje v delovanju mehanizma. Ker sta obe tovarišici že pet let zaposleni kot strojni perici .menimo, da bi lahko vodstvo organizacije, kjer sta zaposleni, po 2. točki splošnega navodila o pridobitvi strokovne izobrazbe delavcev s praktičnim delom v podjetju (Ur. 1. FLRJ št. 54/1952.) izdali odločbo o priznanju strokovne izobrazbe polkvalificiranega delavca, če obvladata prej omenjena dela in to ugotovi posebna komisija, ki jo imenuje vodstvo organizacije.
A. V. Dolenja vas: Bili ste šest let zaposleni v Ljudski milici kot komandir postaje. Kako se ta čas všteje v delovno do-Odgovor: Po 93. členu zakona o Odgovor; Po 93. členu zakon o pokojninskem zavarovanju se zavarovancem, ki so uslužbenci Ljudske milice vsako leto, prebito v službi Ljudske milice računa za 14 mesecev delovnega
staža vštetega za starostno pokojnino.
PLAČEVANJE
M. F. Velenje: Na seji delavskega sveta so razpravljali o tem, kdaj pripada šoferju dnevnica in kdaj plačilo za nadurno delo. SkeriiH so, da šofer ne more dobiti plačila za nadurno delo, če dobi dnevnico. — Odgovor; Sklep je nezakonit. Treba je ločiti plačilo za nadurno delo in dnevnico. Šoferju pripada plačilo za nadurno delo, 'kadar mora opravljati delo, ki traja več kot osem ur oziroma več kot redni delovni čas. Pri tem je treba upoštevati samo efektivno delo. Sama prisotnost, ko lahko šofer na primer čita itd., ni delo, kj bi ga mogli všteti v čas efektivnega dela. Tudi če je kdo odsoten iz kraja podjetja več kot osem ur, še ni dokaz za nadurno delo. Mora biti dejansko delo, le tak čas se lahko šteje med delovne ure. In če te skupaj znesejo več kot predpisani redni delovni čas, potem je podana podlaga za plačilo nadurnega dela. Dnevnica pa je oblika za kritje stroškov, ki nastanejo zaradi
službenega potovanja izven sedeža podjetja. Ce traja taka odsotnost več kot osem ur, pripada šoferju polovična dnevnica, za več kot 12 urno odsotnost pa polna dnevnica, in sicer ne gle-dena to, ali ima hkrati pogoje za priznanje nadurnega dela ali ne. Ce je šofer odsoten na službeni vožnji več kot 12 ur in je njegovo efektivno delo trajalo več kot redni delovni čas ima pravico do dnevniqe in pravico do plačila za nadurno delo. Ni nobenega spora o naravi dnevnice. V 227. členu zakona o delovnih razmerjih je govora o tem, da ima delavec pravico do povračila stroškov za delo izven kraja, kjer je zaposlen. Na podlagi tega člena je zvezni sekretariat za delo izdal cdred-bo (gl. Uradni list FLRJ, št. 26-1958), iz katerega je jasno razvidno, da spadajo dnevnice med povračila stroškov za službena potovanja.
<je bol našel napotilo 9 ta svoje družbeno 9 udejstvovanje?
v »DELAVSKI ENOTNOSTI«!
oooooooooooooooooooooooooooooooooooocx3000oocxxx)oooocxx5Coooocxx>oooocx>oooodoooooooooo
§
OBVESTILO
Obveščamo vse bivše člane kolektiva gradbenega podjetja »STANDARD« TOLMIN v prisilni likvidaciji, da je Občinski ljudski odbor Tolmin prevzel obveznosti za izplačilo dela zagotovljenih osebnih dohodkov, ki niso bili izplačani posameznim upravičencem v letu 1957.
6ocoooocoooooocxxooocor)txx>ooooootx>oooococx)c»coooo&cxxxxxx3coocxxxxx>c»3cx>ooocxxxxxxxx)a
POSVETOVANJA

Nedavno so se na pobudo Centralnega komiteja LMS zbrali zastopniki republiških odborov sindikatov, predstavniki zbornic, združenj in drugi ter se podrobneje pomenili o uspehu letošnjih posvetovanj mladih delavcev.
Letos spomladi je bilo 11 posvetovanj mladih delavcev različnih strok. Na njih je bilo 1281 udeležencev iz 652 gospodarskih organizacij. Pred temi posvetovanji in ob njih je nastalo nad 450 različnih predlogov in ugotovitev, ki zadevajo življenjske pogoje mladih delavcev, probleme v proizvodnji in strokovnem izobra'-evanju, vprašanja delavskega n družbenega upravljanja itd. Zaključke posvetovanj so zvedeli delavski sveti in politične organizacije v podjetjih in na njihovi osnovi so marsikje razvili široko dejavnost in dosegli lepe uspehe.
Pred dobrim mesecem je bila za 32 večjih gospodarskih organizacij različnih strok napravljena analiza doseženih uspehov. Poudariti je treba, da so bili v anketi zajeti predvsem tisti delovni kolektivi, kjer organizacija Ljudske mladine dobro dela in kjer ob njenih pobudah tudi drugi organi rešujejo probleme mladih delavcev. Od 32 anketiranih podjetij so v 24 podjetjih na s^jah delavskega sveta ali upravnega odbora razpravljali o predlogih z mladinskih posvetovanj in sprejeli sklepe za ureditev nekaterih vprašanj. V osmih kolektivih so izboljšali delo delavskega sveta, v 12 podjetjih pa so organizirali strokovne tečaje. V petih pod-jetiih so uvedli za delavce to-
mladih delavcev
bodo tudi v prihodnjem letu
pel obrok hrane med delovnim odmorom, v 11 primerih so spremenili nepravilno postavljen premijski pravilnik itd. Zanimivo je predvsem to, da so povsod v navedenih kolektivih razpravljali o možnostih razširitve dela po učinku in da so v 9 podjetjih nagrajevanje tudi izboljšali.
Ne smemo prezreti tudi tega, da je bilo prav po zaslugi organizacij Ljudske mladine sprejetih v Zvezo komunistov mnogo mladih delavcev. V anketiranih podjetjih so sprejeli v Zvezo komunistov 71 mladincev in mladink, v celotni republiki pa je bilo v prvem polletju letošnjega leta sprejetih v ZK kar 1352 članov v starosti do 25. leta. t. j. 72.90/o vseh novo sprejetih članov.
Posvetovanja po strokah so zlasti vplivala na večjo dejavnost Ljudske mladine pri volitvah v nove delavske svete. To nam najbolje potrjujejo izidi volitev: v 937 delovnih kolektivih je kandidiralo 3824 mladih delavcev, v delavske svete pa jih je bilo izvoljenih 2911 kar je za 286 več kot lani. V starosti do 30. leta pa je bilo izvoljenih v delavske svete 5943 članov ali 1488 več kot lani.
Ugotovitve iz nekaterih delovnih kolektivov tudi kažejo, da so se življenjski pogoji mladih delavcev vsaj v ne£a-
Zakon o invalidskem zavarovanju
Zveznim izvršnim svetom
pred
O zakonu o invalidskem zavarovanju sta oktobra razpravljala odbor za socialno politiko in ljudsko zdravstvo ter odbor za gospodarstvo zveznega izvršnega sveta, pa tudi pravni svet in sekretariat za delo ZIS, Na teh sejah so osnutek zakona dopolnili, nekaj spremenili in zdaj je o njem razpravljal še zvezni izvršni svet preden ga bo predložil zvezni ljudski skupščini.
Predlagani osnutek zakona o invalidskem zavarovanju vsebuje dvoje glavnih novosti: invalidnino in pravico na profesdo-nsi.r-.o rehabilitacijo.
Invalidnina je posebna oblika varstva težjih delovnih invalidov. Pravico nanjo bi le-ti imeli ne glede p,a preostado delovno sposobnost in naj bi predstavljala vsaj del nadomestila za težjo telesno okvaro (več kot 30%). Ta predpis iizhaja iz načela, naj bi socialno zavarovanje ščitilo tudi delavčevo osebnost in ne zgolj njegovo delovno sposobnost. Seveda odpade po tem in še po drugih določilih zakona potreba po odpravnini ter drugih enkratnih dajatvah osebam, ki po sedanjih predpisih ne izpolnjujejo pogojev za invaiidnsko pokojnino. Invalidnina bi bila odvisna od stopnje invalidnosti, nanjo ne bi vpLvali niti višina plače niti delovna doba.
Druga posebnost osnutka pa je pravica invalidov na profesionalno rehabilitacijo. Doslej so zavodi za socialno zavarovanje pošiljali delovne invalide na profesionalno rehabilitacijo po lastni uvidevnosti, kar je vsekakor vplivalo n,a to, da te službe niso razvili, kot bi jo lahko. Po novih predpisih pa bi ta pravira delovnim invalidom obvezni pripadala: zavodi za socialno zavarovanje bi 1 'li invalidom dolžni omogočiti profesionalno rehabilitacijo. Tiste pa, ki bi se redno prijavili za rehabilitacijo ali za zaposlitev, bi morali zavodi gmotno preskrbeti. Novo je tudi to, da bi tisti invalid, ki se ne bi prijavil' za zaposlitev ali ne bi sprejel zaposlitve na primernem delovnem mestu ne imel pravice na prejemke zaradi invalidnosti; dobil bi le invalidnino če je težji invalid To načelo je uveljavljeno v osnutku zakona zato, ker se smatra, da mora zavod omogočit vsakemu delovnemu invalidu zaposlitev, seveda če ni prestai in če je za delo sploh sposoben
Osnuteje predvideva nov način določanja pogojev, za invalidske pokojnino. Pri tem upošteva dva čimitelja, med katerima je preostala delovna sposobnost na prvem mestu, za njo pa še drugi pogoji (delovna dofaaV ki se skladajo z določili zakona o po kojninskem zavarovanju. Po dosedanjih predpisih so določal’ najprej stopnjo splošne invalidnosti, pri invalidih s strokovna izobrazbo pa še stopnjo profeš onalne invalidnosti (od ene tretjine do treh četrtin,). Ob takem odrejanju invalidnosti in pravic iz invalidskega zavarovani-je bilo mogoče, da ie kdo dob’' invalidsko pokojnino, Četud njegova delovna sposobnost n ' bila prizodeta. ali zgolj po tem kolikšna ie preostala delovna »posobnost za opravljanje prejš-
njega ali drugega dela. Gleds na to bi bili invalidi razvrščeni v tri skupine. S tem pa bi odpadlo tudi merjenje invalidnosti v odstotkih, ki je bilo dostikrat subjektivno: 1	—
Glede delovne dobe kot pogoja za pridobitev pravic iz invalidskega zavarovanja pa je poleg minimalnega pokojninskega staža petih do desetih let potrebna še gostota, to je določena delovna* doba v zadnjih petih letih. Sploh kaže reči, da se osnutek ravna po načelu, naj bi si vsak pridobil predvsem pravico do pokojnine, pri tem pa naj bi čimbolj zaščitili pravega delavca, tistega z daljšo delovno dobo v določenem časovnem razdobju. Zato se pri starejših za-, varovancih odstotki invalidske pokojnine vedno bolj približujejo starostni pokojnini.
Po novem zakonu bi imeli delovni invalidi pravico do nadomestila za morebitno nižjo plačo, ki bi jo imeli na novem delovnem mestu, pa tudi do nadomestila zaradi manjšega zaslužka, če ne delajo poln delovni čas. Mimo tega pa bi dobili še invalidnino. Potem takem bi dobili več kot je znesel njihov prejšnji zaslužek le v primeru večjega odstotka splošne invalidnosti. po kateri se odmerja invalidnina.
terih strokah dokaj izboljšali. V Ljubljani, Mariboru in drugih središčih je bilo ustanovljenih več delavskih restavracij. Prejemki so se povečal; predvsem tam, kjer mladi delavci delajo po normi ali akordu in kjer so tudi drugače znali spodbuditi vsakega delavca. Osnovni problem so še vedno stanovanja. V Trbovljah, na Jesenicah in drugih občinah so sicer že začeli graditi samske domove, vendar to še zdaleč ne rešuje kričečega problema. Samo v občinah Koper, .Trbovlje, Kranj in Ljubljana-center je pri stanovanjskih komisijah 1358 prošenj za samska stanovanja, lani in v prvem polletju letošnjega leta pa je dobilo stanovanja le 140 prosilcev. Podatki ne zajemajo vseh, ki potrebujejo samska stanovanja, ker vlagajo nekateri prošnje pri podjetjih, drugi pa se zadovolje s tem, da stanujejo v bližini centra in odplačujejo stanovanje z vsakodnevnim popoldanskim delom itd. V industrijskih središčih srečujemo izredno grobe primere izkoriščanja, saj plačujejo nekateri tudi do 4.000 dinarjev za skromno sobico z minimalno opremo ali celo brez nje. Rešitev problema samskih stanovanj vidijo nekateri v tem, da bi del sredstev stanovanjskega sklada namensko določili za gradnjo samskih stanovanj. Cesto gradimo obsežne stanovanjske bloke za družine, samcem pa posebej samske domove. Koristno bi bilo, ko bi tudi v družinskih blokih gradili samska stanovanja, kar bi pozitivno vplivalo tudi na mlade stanovalce, ki bi se znašli in živeli v popolnoma novem okolju.
Razen tega je bilo tud; ugotovljeno, da se upravljanje v samskih domovih ni povsod razvijalo skladno z našimi splošnimi prizadevanji. Uvedba samoupravljanja v vseh samskih domovih nam omogoča rešitev mnogih doslej nerešenih vprašanj. Doslej so stanovalci domov pričakovali, da jih bo reševal nekdo drug in ne sami po posebnih organih upravljanja. Upravni odbori v samskih domovih železarne Jesenice, Iskre v Kranju in drugih podjetjih so dosegli že lepe -uspehe.
Mnogo je še vprašanj, ki so ostala kljub prizadevanju sindikalnih in mladinskih organizacij še nerešena. Na posvetovanju so zato sklenili, da
bodo v prihodnjem letu storil, nove ukrepe za uresničitev bogatih misli, ki so jih povedali mladi delavci.
Posvetovanja mladih delavcev bodo po strokah tudi prihodnje leto, in sicer aprila in maja. Imela bodo izrazito delovni značaj in na njih bodo razpravljali le o najvažnejših problemih v gospodarskih organizacijah, V podjetjih bodo s pripravami na ta posvetovanja pričeli že v, novembru. Različni razgovori z mladimi delavci, posvetovanja z mladimi inženirji in tehniki, razgovori z mladimi člani delavskih svetov, posebne seje delavskih svetov, posvečene mladim delavcem in njihovim problemom, in še druge oblike bodo predstavljale osnovo obsežnih priprav. Uspeh bo dosežen le tedaj, če priprave ne bodo le nekajdnevna kampanja, temveč trajno delo ne le mladinskih organizacij, ampak tudi delavskih svetov, sindikalnih organizacij in organizacij Zveze komunistov.
M. R.
Minulo soboto se je kolektiv republiškega *av oda *a transfuzijo krvi zbral na pomembno slavnost: ob prisotnosti mnogih gostov predstavnikov oblasti, zdravstvenih ustanov in delovnih kolektivov so slovesno odprli novo poslopje zavoda. Novo poslopje, katerega graditev je potekala dve leti, bo pomenilo pravo prelomnico v dejavnosti našega zavoda za transfuzijo, saj bo mogel le-ta odslej dosti uspešneje izpolnjevat; svoje naloge v službi zdravstva. Ako upoštevamo, da je v Sloveniji že vsak 46. prebivalec med prostovoljnimi krvodajalci in da je zavod letos zbral že 9250 litrov te dragocene tekočine, ki rešuje življenja mnogim, moramo reči, da so t« naloge res odgovorne. Doslej je bilo znanstveno delo Skoraj da nemogoče, v novem poslopju, ki ima tudi sodobno opremljene laboratorije, pa bo zavod razširil svojo dejavnost tudi na to področje. — Na sliki: novo poslopje zavoda v Šlajmarjevi ulici v Ljubljani.
OBČNI ZBORI SINDIKALNIH P0DBUŽNIC
Beseda o razpravi
V Tovarni dekorativnih tkanin so pregledali delo sindikalne organizacije
Letošnji občni zbor sindikalne organizacije Tovarne dekorativnih tkanin (obrata A) je bil — lahko bi dejali — v znamenju presojanja gospodarskih problemov, s katerimi se je moral letos ta kolektiv spoprijeti. Veliko so govorili o težavah, ki so v tovarnj nastale v prvi polovici letošnjega leta, ko so trgovine! uvozili v državo precej tekstilnega blaga, ki ga izdelujemo tudi sami. Na trgu je v poletnih mesecih nastala zmeda. Tovarne, pa tudi druga tovrstna podjetja so morala omejevati proizvodnjo in tudi tako preurejati stroje, da so na njih pričeli izdelovati čimveč takšnega blaga, ki je takrat k sreči še šlo v denar. Takšna preusmeritev proizvodnje je terjala še bolj poglobljeno dejavnost strokovnjakov in drugih delavcev. Za vse to so potrošil; tudi veliko več sredstev kot bi jih sicer, ko bi proizvodnja tekla brez motenj. Zdaj v jesenskih mesecih se tovarniška skladišča počasi le praznijo — položaj se izboljšuje. Na občnem zboru so menili, naj bi
odgovorni drugič bolje premislili, preden s svojim skrajno neodgovornim početjem spravijo posamezne gospodar-
Šievilo zaposlenih prehitro narašča
V goriškem okraju je letos storilnost dela narasla za 13,70/o, hkrati pa se je tudi število zaposlenih povečalo za ll^/o, se pravi, da storilnost ni naraščala' po predvidenem načrtu glede na število zaposlenih, ki se je v prvem polletju večalo hitreje kot so predvidevali. O tem so tudi razpravljali na zadnji sej: okrajnega ljudskega odbora in analizirali vzroke, zakaj so v prvih 6. mesecih dosegli samo 45,60/0 letnega plana. Precej šo na to vplivali daljši letni dopusti im odmori med delovnim časom, nemalo pa so tega krivi tudi številni bolezenski izostanki ir. ponekod tudi še neustrezna organizacija dela, ki bi jo bilo moč še izboljšati.	-j.
ske organizacije v precejšnjo zagato. Težko je tudi govoriti o večjj storilnosti delavcev, če morajo v tovarni nenadoma zmanjšati proizvodnjo in zaradi trenutno neurejenih odnosov med trgovino in industrijo v nekaterih obratih stroje popolnoma ustaviti.
Kritika »večnih razprav« je bila druga značilnost občnega zbora. Predsednik delavskega sveta je namreč dejal, da so letos na mnogoterih sestankih govorili o raznih pomembnih gospodarskih vprašanjih in izdelali tud; že precej analiz ter jih posredovali občinskim in drugim sindikalnim vodstvom. Premnogokrat pa je ostalo le Pri razpravah, saj sindikalna vodstva in drugi organi niso nič ukrenili. Morda je bila graja tega tovariša le malo preostra. Vendar pa velja ob tem zapisati tole:
Škoda pa je, da na občnem
zboru sindikalne organizacije niso natančno povedali, za katere podatke oziroma analizo gre, saj bi lahko takoj ugotovili, če je nedelavnost višjih sindikalnih organov kriva, da niso mogli v tovarni rešiti nekaterih problemov.
Res pa je, sindikalni sveti in drug; organi ter tudi organizacije vsi hkrati in po večkrat zahtevajo kopico podatkov o raznih vprašanjih. V podjetjih pa z zbiranjem teh podatkov in z izdelavo analiz izgubijo veliko časa. To nas sili k razmiš-neje uredili. Morda le ne bi bilo odveč, ko bi zbiranje nekaterih podatkov prepustili statističnemu zavodu in drugim uradom, ki to že opravljajo, in prj njih dobili vse tiste podatke, ki jih potrebujemo za ob-
širno analizo c nem problemu.
nekem kritič-N. B.
Ms dnevnem redu:
Razpirava
o gospodarskih problemih
Na občnih zborih sindikalnih podružnic pogosto vse preradi razpravljajo, lahko bi rekli, le o stranskih dejavnostih podružnice, medtem ko na gospodarske probleme popolnoma pozabljajo. Nedavni občni zbor sindikalne organizacije »Leka« je bil — če upoštevamo vsa ta dejstva — še toliko bolj pomemben, saj so v pretežni meri razpravljali prav o gospodarskih težavah, pa tudi o uspehih svojega kolektiva.
V preteklih štirih letih je proizvodnja v »Leku« narasla na 204%, število zaposlenih delavcev pa se je medtem po-
večalo za 39%. Produktivnost dela pa je v vseh teh letih narasla za 47%. Iz analize, ki jo je napravila uprava podjetja, pa bi lahko razbrali, da je v letošnjem letu narastla produktivnost za 9.2%, medtem ko je preseganje norm padlo za 9%. Vzroke za to lahko iščemo v celotni reviziji norm, ki so jo v pretekli dobi v tem kolektivu izvedli na pobudo sindikalne organizacije.
Zaradi popravljanja norm je narasla produktivnost dela, izboljšala pa se je tudi organizacija dela. Toda v »Leku« imajo še vedno skupinske norme.
ftupuj domače Mago I
t
Po naključju smo se sešit pred trafiko, mi štirje namreč. Se pravi on, ona, jaz in še nekdo. Štirje strastni samomorilci, štirje nepoboljšljivi kadilci, pripravljeni vsak hip za eno samo mrvico tobaka zatajiti svoj lokalni patriotizem, svoje ljubljeno mesto, z ljubljenim zmajem in vsemi pritiklinami vred.
»Škatlico Velebita," je rekla ona, »zadar-skega!«
»Moravo!« smo v en glas pritegnili mi trije.
»»Sarajevsko!«	,
»Niško!«
»Rovinjsko!«
Zgrbančena roka je položila pred okence štiri škatlice ljubljanskih cigaret.
»Oprostite,« je plaho pripomnila ona, »to so ljubljanske!«
»Seveda,« je pokimal trafikant, »saj so ravno tako dobre.«
Na jeziku me je zasrbelo, toda zazdelo se mi je, da mi je zmaj na škatlici proseče pomežiknil, naj molčim.
On, ki tega ni opazil, je protestiral, protestirala je tudi ona in protestiral je še nekdo.
»Slišite, kaj pa se to pravi!« sem revsknil tudi jaz. »Plačam in zato hočem cigarete, ki so všeč meni, ne pa vam!«
Poškilil sem na škatlico in umolknil, kajti zmaj je stegnil taco in me pocukal za rokav.
»Nikar,« je šepnil, »mi smo vendar domači Kupuj domače blago.«
»Jok!« sem se uprl, »hočem sarajevske Morava!«
»Toda brat, naše so slajše, naše so boljše, naše so — naše! Razumeš?«
»Ne!« sem neumno odkimal.
Zmaj je nervozno pomigal z repom.
»Pritožil se bom!« se je pridušal še nekdo. »Nalašč nočete prodajati drugih cigaret. Sabotirate!«
»Tako je!« je zaploskal tudi on. »Se nikoli jih niste imeli dovolj!«
Ona je brez pozdrava odšla po sosednjih trafikah na lov za zadarskim Velebitom.
»Saj ga ne bo dobila!« se je škodoželjno namuznil zmaj. »Forsiramo ljubljanskega. Ali verjameš, da tudi druge republike nogg.io prodajati naših cigaret?!«
»V erjamem.«
»Vidiš, in zakaj bi potem mi morali prodajati njihove?«
Vsa kri mi je šinila pod klobuk:
»Buh aaleluja, zato, ker jih kadilci hočemo kupovati! Zato! Razumeš?«
»Aha,« je prikimal zmaj, »in komu bomo potem, prodajali naše cigarete? Brat, naš človek si. Pomisli! Rešuj domačo tovarno!«
»Naj se rešuje sama!« sem zaklel in odvihral proti kolodvoru, kupil karto za Sarajevo in planil v vlak.
»Naj se rešuje sama! Naj izdeluje cigarete ki jih bomo kadilci radi kupovali! Kršen-matiček!« sem še enkrat zaklical skozi okno ko se je vlak premaknil. »Hočem svo - cigarete, pa če ne morem drugače do njih. grem v Bosno ponje.«
M. M.
Skupinsko doseganje norm je torej rezultat vse skupine, delovni uspehi posameznikov pa. so večkrat dokaj različni. Takšna oblika nagrajevanja daje torej možnost, da različne delovne učinke enako nagradimo. Zato bodo morali slej ko prej uvesti posamične norme in torej začeti . z individualnim nagrajevanjem. Tudi različno preseganje norm v posameznih obratih kaže na to, da so ponekod norme še vse preveč ohlapne in zato v nekaterih obratih različno nagrajujejo iste delovne učinke. Zato bi kazalo ponovno proučiti vzroke perealnosti norm in jih popraviti, seveda pa naj bi pri tem pazil; na to, da delavci ob popravljanju norm tega ne bi občutili kot nekakšno »striženje norm«. Na občnem zboru so tudi pozdravili pobudo višjih sindikalnih vodstev, ki se zavzemajo za to, naj bi v tej tovarni začel; nagrajevati delavce po enoti proizvoda.
Pretežni del razprave na občnem zboru so posvetili nadaljnjemu razvoju podjetja. V »Leku« se namreč razvija tako imenovani oddelek konfekcije z vso naglico, zaostaja pa osnovna proizvodnja farmacevtskih izdelkov. V bližnjih letih bo treba razvijati prav to proizvodnjo, če hočemo zmanjšati uvoz teh izdelkov. Zaradi tega bo treba bolj skrbeti za obrat v Mengšu, kjer naj bj poleg vsega še bolje organiziral; raz-i^covalno službo. Vprašanje pa je spet, kje dobiti sredstva za to. Iz zveznih investicijskih skladov bodo najbrž dobili posojilo, vendar se bp slej ko pre; izkazalo, kako nujno potrebno je, da bj vse tovarne, k; se ukvarjajo s proizvodnjo farma-cevtskih izdelkov, sredstva združile in tako bolj načrtno začele obnavljati oziroma dopolnjevat; svoje obrate. V posameznih kolektivih bi tako gotovo smotrneje trošil; sredstva, kar bi pomagalo nekaterim gospodarskim organizacijam, da bi hitreje napredovale
N. B.
KOMISIJA ZA RAZPIS MEST DIREKTORJEV PRI OBČINSKEM LJUDSKEM ODBORU MEDVODE razpisuje v smislu 21. člena zakona o pristojnosti občinskih In okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov
mesto direktorja ELEKTRARNE MEDVODE
H Pogoji: Kandidat mora imeti višjo strokovno izobrazbo in 5 let prakse v elektro tehnični službi, ali srednjo strokovno izobrazbo in 10 let prakse v elektrotehničn službi, ali da je opravljal službo na vodilnem mestu 5 let.
| Kolkovane ponudbe z opisom strokovne prakse in življenjepisom pošljite Občinskemu ljudskemu odboru Medvode do 10. nov. 1958,
#| SAP TURIST BIBO
W\as vabi s seboj
SINDIKALNE ORGANIZACIJE
9 Avtobusno-turistično podjetje SAP-TUR1S1 BIRO v Ljubljani prireja s svojimi udobnimi turističnimi avtobusi ENODNEVNE IN DVODNEVNE IZLETE V TRST, BENETKE IN V DRUGE ZANIMIVE KRAJE. Po vasi želji vam organizira tudi razne druge izlete Po Sloveniji, Jugoslaviji in inozemstvu.
•	VSE INFORMACIJE VAM DAJETA POSLOVALNICI V LJUBLJANI, MIKLOŠIČEVA 17 IN TITOVA 38, TEL. 30-647 IN 32-771.
® Ce si želite ogledati razne kraje doma in v ino-
*	zemstvu, se obrnite na SAP-TURIST BIRO v Ljubljani in zadovoljni boste! Izkoristite zlasti lepe jesenske dneve za izlete in popotovanja svojih članov po domovini in tujini!
»Vaša Železnova v Črni
« 6 S » PESNIKI
Prizadevna igralska družina v Cmi je z »Vašo Žaleznovo« Slavila pomemben jubilej. Vaša Zeleznova je bila trideseta povojna uprizoritev in hkrati najbolj zahtevno delo, ki so se ga doslej lotili. Študija se niso lotili iz želje, da bi pokazali svoj pogum in zrelost, marveč
so se zanj odločili predvsem zaradi tehtnosti in pomembnosti, zaradi globokih resnic, ki jih G-orki v tej drami odkriva. Dolgo so pomišljali, imeli so že nekaj bralnih vaj, preden so se dokončno odločili.
Vaša Železnova je za amaterske odre trd oreh iz več
Knjige tega meseca
V kratkem presledku nekaj cto sta prištli na knjižni trg dve knjigi Izbranih del ruskega pisatelja Fiodora Mihajloviča Dostojevskega. Prva nosi naslov »Izpoved mladega človeka«, druga »Ponižani in razžaljeni«. Če je druga knjiga nekaterim bralcem že znana, saj sedanja izdaja ni prvi prevod v slovenščino, potem pa predstavlja »Izpoved mladega človeka« novost. Dostojevski velja v svetovni književnosti za predhodnika modernega romana. Njegov pisateljski pogled je bil v prvi vrsti usmerjen k človekovi duševnosti, raziskoval in odkrival je temne labirinte človekovega čustvovanja in mišljenja, predvsem poraženih ljudi, ki jih je življenje »ponižalo in razžalilo«. Sam je preživel težko mladost, bil je nekaj let pregnan v Sibirijo, pozneje pa je trpel na težki bolezni. Vse to burno in nič kaj rožnato življenje mu je nudilp snov za njegove številne romane, v katerih se je često spopadal tudi z moralnimi vprašanji družbe in posameznika. V romanu »Izpoved mladega človeka« je Dostojevski naslikal eno od podob svojega časa. Na eni plati ima predstavnike stare generacije, v prvi vrsti Versiiova, na drugi mladino, ki teži k revolucionarni akciji, čeprav z ne docela idejnimi koncepti. Dejanje romana se odvija v štirih večjih tokovih, ki slikajo značilno okolje podeželskega dvorca s štirimi ljubezenskimi zgodbami, deloma pa nas pisatelj prestavi tudi v okolje peterburških revolucionarnih krožkov. Vrvenje svojega časa, ki mu morda ni dogledal končnega smisla, je Dostojevski tudi v tem romanu viharno razgrnil pred bralčevimi očmi, ga poglobil v posameznih usodiah in mu dal pečat svojega nemirnega iskateljskega duha.
XXX
Ce se ob Dostojevskem zamislimo v razburkane čase druge polovice 19. stoletja, potem nas dve drugi knjigi popeljeta v mnogo bližjo preteklost. Knjiga Ec risa Prikrila »Pekel na Pacifiku« opisuje boje med Američani in Japonci na Tihem oceanu v obdobju druge svetovne vojne. Pisatelj je zbral doku-mentarično gradivo in gia razporedil v časovno zaporedna poglavja, ki slikajo krvave in drzne doživljaje od japonskega napada na ameriško pacifiško
luko Pearl Harbour do kapitulacije Japonske po eksploziji druge atomske bombe. Knjiga je opremljena s številnimi ilustracijami, ki uspelo dopolnjujejo tekst.
Iz časa druge svetovne vojne zajema snov tudi knjiga naprednega nemškega pisatelja Theodora PlMera »Moskva«. V svoji znameniti trilogiji (ki bo v celoti izšla tudi v slovenščini dn obsega razen imenovanega romana še deli »Stalingrad« in »Berlin«) je Plivier naslikal pohod nemškega vojaškega stroja proti Rusiji, njegov postopni razkroj in dokončni polom leta 1945. V prvi knjigi je opisan bliskovit nemški udar, ki je Hitlerju prinesel zavidljive začetne uspehe ter ga pripeljal pred vrata Moskve, ki pa je ni mogel osvojiti. Pisatelj je razgrnil pred bralca široko galerijo oseb, upodobil značilne črte nemškega in ruskega vojaka ter skušal nakazati ludi vzroke za začetno bojno srečo Hitlerjeve armade. Plivierovo delo ni naj '.sano iz špekulativnih namenov in iz meglene idejne osnove, kakor jo izpričuje na primer tekst »Nič, osem, petnajst« pisatelja Kirsta, ampak skuša biti objektivna in umetniška podoba krvavih let na vzhodnoevropskem bojišču.
Ob petdesetletnici smrti hrvaškega pesnika Silvija Strahi-mira Kranjčeviča so izšle v slovenskem prevodu njegove »Izbrane pesmi«. Kranjčevič, čigar mladost je potekala pod vse hujšim nacionalnim in socialnim pritiskom tujih oblastnikov na Hrvaškem, je že zgodaj občutil krivico in nasilje, hkrati pa tudi moč in voljo, da se temu zoperstavi Njegova pesem je zategadelj v znamenju . svobode in nasilja, borila se je zoper , klečeplazenje pred tujimi veljaki, risala je hudo socialno bedo svojega ljudstva in sočustvovala s tlačenimi. Kranjče-vičeva lirika je miselno bogata in oblikovno zahtevna. Slovenski prevod je oskrbel pesnik Alojz Gradnik, obširen in tehten, uvodni članek ter opombe pa je napisal prof. dr. Krnil Štampar. S to knjigo je Državna založba pričela svojo novo zbirko, ki nosi naslov Jugoslovanski 'klasiki in v kateri bodo tekom let izšla vsa pomembnejša dela iiz starejše ,in. polpretekle srbske ta hrvaške književnosti.
Kajetan Kovič
razlogov: v drami nastopajo nenavadni, ostro začrtani značaji; čas in dežela, kjer se je drama dogajala, sta nam odmaknjeni; sam lik Vase Žfe-leznove zahteva nadpovprečno igralsko stvaritev; predstava kot celota pa zelo intenzivno sodelovanje občinstva.
Drama »Vaša Železnova-* je odličen oris rasti in propadanja prvih ruskih kapitalistov. Kakor v romanu »Artamamo-vi«, tako tudi v tej drami slika Gorki brezobzirnost, nečlovečnost, velik pohlep po denarju ruskega kapitalista, ki se n© ustraši najbolj nizkotnih dejanj, da bi povečal svoje bogastvo.
Igralska skupina v Črni je imela za študij te zahtevne drame na razpolago premalo časa, saj je morala 19. oktobra nastopiti na kulturnem tednu v Ravnah. Razen tega pa je še igralka Franja Sre-botova, ki je zaigrala Vašo 2e-leznovo, gostovala še pri igralski skupini v Žerjavu. Ta naglica seveda predstavi ni bila v prid. Vrsto pomembnih detajlov je bilo zabrisanih im igra ni bila dovolj sproščena. Kljub pomanjkanju časa pa so igralci uspeli dostojno predstaviti zahtevno delo.
Med najuspelejše like sodi vsekakor Vaša Železnova, ki jo je posebno v tretjem dejanju zelo prepričljivo, z bogatim igralskim izkustvom zaigrala izkušena Srebotova, posebno še prizore, ko Vaša čuti. kako se ji majejo tla pod nogami, ko se zaveda svoje smrti, a jo hoče s svojo energijo premagati. Njenega moža je Polde Radovič predstavil preveč samozavestno, saj je ob zaključku svoje poti Sergej Petrovič Železnov samo še senca robustnega kapitana. S precejšnjim igralskim izkustvom, nadarjenostjo in barvitim glasom, ki pa je mestoma prehajal v patos, je brata Pro-horja predstavil Vili Strel. Starejšo hči Natalijo je preza-
nikova; njena igra je bila podobna školjki, ki se samo za hip odpre, sicer pa skriva svojo srčiko pred zunanjim svetom. Zelo dobro so še zaigrali: Tereza Mardavšičeva kot Va-sina mlajša hči, nadalje Joža Kukovičeva kot Rašela, Marija Simetingerjeva kot Ana itd.
Pogumni in prizadevni režiser Aleš Mrdavšič zaradi pomanjkanja časa ni uspel uresničiti vseh svojih zamisli. Pokazal pa je precejšnjo režisersko znanje, občutek za poudarjanje bistvenih prizorov v drami in vigranost celote. Scena je bila prenatrpana in premalo funkcionalna, kar je igralcem oviralo sproščeno igro.
Prepričani smo, da uprizoritev zaradi manjšega zanimanja občinstva, kot je to v Cmi običaj, ne bo vzelo igralcem veselja za nadaljnje delo. marveč jim bo le spodbuda, da je treba po tej poti nadaljevati, kajti uspeh ne bo izostal, čeprav bo prišel morda kasneje, kot si igralci trenutno želijo.
Vinko Trinkaus
»Grobovi«
Beograjsko podjetje »Avala-film« je v koprodukciji z Norvežani izdelalo dokumentarni film o jugoslovanskih internirancih na Norveškem med drugo svetovno vojno. Scenarij je napisal Ljuba Radiševič, režiral pa ga je Mika Jovanovič. Snemali so seveda na Norveškem.
^AVEL GOLIA (roj. 1887) sodi v generacijo slovenskih pesnikov, ki je začela svojo pesniško pot v zna:nenju slovenske Moderne, a je pozneje izoblikovala svoj lastni pesniški obraz. Golia je izdal pesniške zbirke: Pesmi o zlatolaskah, Večerna pesmarica in Pesmi, po vojni pa je izšel obširen izbor njegovega dela. Objavljena pesen je nastala v času okupacije.
Baiada
o nesrečnem doktorju Vladimirju Kantetu
Kes, policijski komisar v Ljubljani, a z dušo prikovan na dom in rod, do zadnjega zvest v delu s partizani!
Obsodil ga je SS-nagli sod.
Krog vrata z zanka mirno v smrt je zrl. ko se — protest usode — utrga vrv.
Z zamudo mučno zdaj poroga rešen v predpomladanji sapi sem in tje se rahlo ziba, na drevo obešen, nesrečni doktor Vladimir Kante.
Dva pokavca bila sta vrla rablja.
Dvorišče ječe se pogreza v mrak in v plesu senc strahoto dne pozablja.
Hej, rablja, doktor bos visi in nag!
»Lump sam za hude dni na stran ne devlje, obleko sva mu spravila in čevlje.«
A za rešetko te jetnik pozdravlja in vsa podtalna OF prisrčno se od tebe s stisnjeno pestjo poslavlja, nesrečni doktor Vladimir Kante.
Nad sanjami jetnikovje drhtela
vso noč trpkost, zamolkla kakor glas
turobni roga, oboe in čela,
priplula iz onostranstva k strtim v vas,
ko so pošastno v vetru onkraj stene
ječale veje, skoraj že mežene.
In solza moči črne kolobarje oči. In zate jo jetnik otre.
In v njej se bliska sij bodoče zarje, nesrečni doktor Vladimir Kante.
Ob zori sedeta mu dva vrabiča na rame čivkajoč, in črni kos zvedavo vrh smetišča zre v mrliča, ki iz megle se lušči nag in bos.
(Sodniki so sklenili pri posveti, da mora štiriindvajset ur viseti v svarilni zgled med zemljo in med nebor Sedaj je rok končan. Prestal si vse.
In sam si bil o mraku za pogrebom, nesrečni doktor Vladimir Kante.
V Izlakah so dobili »Svobodo«
K obračunu dela so se zbrali v majhnem šolskem prostoru. V šolske klopi so sedli sami mladi ljudje. Predsednik, človek bi mu prisodil največ dvajset let, je vzel v roke lističe, na katere je s trdo delavsko roko napisal dejavnost
strto oblikovala Marija Opreš- posameznih društvenih skupin.
Ljudje so tiho poslušali, tu pa tam pomenljivo prikimali predsednikovim izvajanjem in videti je bilo, da jim podoživlja neštete ure, presedene za rast in napredek društva. Na koncu je z nekoliko povišanim glasom predlagal, naj bi se njihovo prosvetno društvo
»Ivan Kavčič« preimenovalo v delavsko prosvetno društvo "Svoboda«.
Člani društva so soglasno pozdravili sklep o preimenova. nju društva v ^Svobodo«. Za to so glasovali delavski sinovi skupaj s kmečkimi fanti. Vsi so spoznali, da bodo drug z drugim, z roko v roki, laže premagovali nekatere težave, zlasti pa delali za razcvet društvene dejavnosti. Le to so predlagali, naj bi tudi v bodoče ohranili ime Ivana Kavčiča, človeka, ki je daroval svoje življenje za zmago revolucije.
Zavedajo se tudi večjih dolžnosti, ki jih prevzemajo na svoja ramena s preimenovanjem 'društva. Toda bivše upravno vodstvo je mislilo na
vse. Že na občnem zboru so predlagali dokaj zahteven program dela, ki bo terjal trdo delo vsega članstva. Za, zdaj bodo vložili vse sile za ustanovitev mladinskega odra. Saj so mladi že nekajkrat povedali, da bi radi igrali. Potem jih čaka ustanovitev pevskega zbora, posebno če bodo lahko poslali nekega mladinca, ki je odslužil vojaški rok, v zboro-vodsko šolo. Na častno mesto so postavili skrb za izobraževanje. Ljudje so zahtevali, naj potujoči kino predvaja boljše filme kot doslej, take. ki bodo ljudem nekaj povedali. Na predavanja bodo hodili vsi člani, ti pa bodo pripeljali s seboj svoje znance in prijatelje. Skratka: odločili so se razgibati svoj kraj.	M. V.
Razstava slikarska šele »Ivan Roba
Simfoniki orkestra francoskih železničarjev v Postojnski jami
Z OBISKA V ZAHODNEM BERLINU IN BRUKELLESU
Piše: Tilka Rlaha
vzgoja sindikalnih kadrov v tujini
V	Belgiji je sistem dopolnilnega izobraževanja odraslih zelo razvit. K pestrosti izobraževanja prispeva raznolikost ustanov in organizacij, ki skrbe za izobraževanje državljanov. Močno vlogo ima pri tem država, ki splošnemu izobraževanju odraslih daje enako mesto kot rednemu šolskemu izobraževanju mladine. Razen šol, ustanov in servisov za izobraževanje odraslih, ki jih neposredno ali posredno vodi in podpira država, je vsaka politična stranka za sebe ustvarila svoj sistem izobrazbe odraslih, preko katerega se širi politični vpliv. Poseben sistem izobraževanja so razvile vse 3 najmočnejše sindikalne organizacije (socialistična, katoliška in liberalna).
Tako kot v zahodnem Berlinu, je osnovni problem, na katerega so osredotočena vzgojno izobraževalna prizadevanja treh sindikalnih central, zaščita delavcev pred rastočo produktivnostjo in racionalizacijo v proizvodnji.
Da bi sindikalne aktiviste usposobili za konkretno borbo pri zaščiti delavskih pravic, prirejajo belgijski socialistični sindikati v svojih stalnih šolah redne seminarje o problemih produktivnosti, organizacije dela, nagrajevanja, trgovine itd. V sindikalnih šolah dobe. slušatelji razen tega tudi osnovno znanje iz komerciale in knjigovodstva, pri čemer jih žele usposobiti za to, da lahko tudi o strokovnih problemih razpravljajo z upravami podjetij im gospodarskimi strokovnjaki.
V	Belgiji smo imeti možnost prisostvovati enemu od tečajev šole socialističnih AncAtkatov v bližl\ii Dinama:. Tečaj, ki je podružnica centralne šole v Bruxellesu, dela v bivšem gradiču, ki so ga sindikati odkupili in v njem uredili počitniški dom za svoje člane. Po končani poletni sezoni so od jeseni do pomladi tu stalni enotedenski semi-
narji, ki se jih udeležujejo predvsem plačani sekretarji oziroma zastopniki sindikalnih organizacij iz podjetij in sindikalni voditelji iz province. Ob našem obisku je bil na sporedu enotedenski seminar o svetovni ekonomiki.
Razen stalne sindikalne šole v Bruxellesu, ki prireja skozi vse leto redne enotedenske seminarje in podružnice d Dinantu, ki deluje le preko zime, organizirajo socialistični sindikati stalne tečaje za neplačane predstavnike sindikalnih organizacij iz podjetij. Vsak sindikalni odbornik mora absolvirati tri tečaje po programu, ki obsega, tri področja: v prvem spoznavajo probleme podjetja (organizacijo proizvodnje, elemente produktivnosti, nagrajevanje itd.) v drugem študirajo ekonomske probleme posameznih provinc, v tretjem pa spoznavajo probleme nacionalnega gospodarstva. Vsak tečaj traja 6 mesecev, tedensko po 2 uri zvečer.
Programe tečajev izdelujejo na osnovi konkretnih problemov, ki se pojavljajo v praksi sindikalnih organizacij. Za to imajo v centrali in v večjih provvncijskih organizacijah posebne servise za tehnično službo. V teh servisih profesionalni ekonomisti, pravniki,, tehniki, sociologi in zdravniki proučujejo probleme organizacije dela, nagrajevanja, strukture zaposlenih, fizične in duševne utrujenosti pri delu itd. Sindikalne organizacije obveščr.jo te servise o problemih iz prakse, da jih strokovnjaki znanstveno obdelajo. Z njihovimi izsledki in priporočili seznanjajo preko tečajev in seminarjev sindikalne kadre in jih. tako usposabljajo za konkretno reševanje praktičnih problemov.
Tudi krščanski 'sindikati, ki so po številu članstva enako močni kot socialistični, imajo za vzgojo sindikalnih kadrov blizu Bruxellesa poseben izobraževalni center, imenovan TERWOD. Skozi ta center morajo vsaj enkrat letno po 4 dni
vsi profesionalni pindikalni odborniki. Program centra predvideva posčbne tečaje za vzgojo sindikalnih kadrov, ki delajo z mladimi člani sindikata, dalje za sindikalne kadre iz podjetij .in posebej za izobraževanje kadrov iz provincijskih vodstev. Mimo tega imajo v 14 centrih še posebne 3-mesečne tečaje za tako imenovano tehnično izobraževanje. Tečaji delajo v popoldanskem času, program pa zajema v glavnem podobno snov, kot v šoli socialističnih sindikatov, (pogoji in razvoj produktivnosti ter zaščita delavcev pred tem). Absolventi teh tečajev organizirajo nato podobne tečaje za neprofesionalne sindikalne odbornike v industrijskih središčih.
Značilnost izobraževanja sindikalnih kadrov v Belgiji je velika pestrost oblik in elastičnost v programih. Mimo redmih celodnevnih in večernih tečajev prirejajo o posameznih problemih meekend seminarje v počitniških domovih. Za usposabljanje o vodenju organizacije se poslužujejo, zlasti liberalni sindikalisti, razen seminarjev tudi stažiranja v sindikalni centrali. Po nekaj tednih bivanja v centru, kjer se kandidatje spoznajo s praktično organizacijo dela in dobe osnovno politično izobrazbo, se kot usposobljeni sekretarji sindikalnih organizacij vračajo v svoja podjetja oziroma razne komisije.
Posebno mesto v izobraževanju delavcev—socialistov ima v Belgiji Institut Emil Vandervelde, ki je pod neposrednim vplivom Sociali-listične stranke Belgije. V okviru tega Instituta deluje poseben Center za izobraževanje delavcev, ki je bil osnovan že 1911. leta. Osnovni cilji vzgojnega dela tega centra so: vzgojiti človeka kot osebnost, pomagati delavcu, da razvije in afirmira svr-/ lastni jaz, da se nauči ~~ žrmlji'i, svoje zahteve in usposobi za prevzem odgovornosti.
Njihov namen ni samo pridobiti
človeka za socialistične ideje, ampak ga tudi vzgojiti tako, da bo živel in delal kot socialist. V programih tečajev, predavanj in seminarjev, ki jih center preko servisov., regionalnih in lokalnih komitejev, prireja v vsej Belgiji, posvečajo največ pozornosti zgodiovini, ekonomiki in geografiji. Mimo čistega empiričnega preučevanja konkretnih belgijskih razmer poskušajo v razpravah pripeljati slušatelje do posplošenih teoretičnih zaključkov. Vsa predavanja in razprave izhajajo iz stališča vloge človeka u družbi.
Zlasti so zanimive metode njihovega dela. Te slone na osnovni predpostavki: vzgojiti človeka kot osebnost. Zato posvečajo veliko pozornost sproščenosti in aktiimemu sodelovanju poslušalcev. Prva ura vsakega tečaja je ura predstavljanja — tu se poslušalci medsebojno spoznajo, spozna pa jih tudi vodja, ki v grupi ne igra nadrejene vloge. Po vsakem tečaju organizirajo študijske vieekende, ki so navadno v počitniških domovih. Tu se predavatelji in poslušalci v povsem drugem ambientu pogovarjajo o poljudni temi iz sodobnega življenja Belgije, prvi večer pa izkoristijo za razvedrilo (organizirajo na primer koncert, dramsko prireditev in pod.).
Center sodeluje tudi z drugimi delavskimi organizacijami in sindikalnimi šolami pri izdelavi programov za splošno izobraževanje. V tem smislu igra center vlogo koordinatorja in znanstvenega svetovalca posameznih vzgojno izobraževalnih ustanov.
Nemogoče je bilo v tako ^kratkem času prodreti v globino vzgojno izobraževalnega dela belgijski}}, sindikatov, ki imajo v tem bogato tradicijo in izkušnje. Zato je tudi opis njihovega sistema le bežna slika pestrega in bogatega dela na tem področju brez globlje analize in kritične presoje.
V
V dvorani Socialnega zavarovanja v Kidričevi ulici v Ljubljani prireja te dni slikarska šola KPD »Ivan Rob« svojo dvanajsto razstavo.
Razstava kaže, da šola nadaljuje svojo tradicijo, ki j: jo je dal pokojni Niko Pirnat Od svoje ustanovitve leta 1947 pa do danes je šlo skozi to šolo že okrog 1.500 učencev raznih poklicev in starosti. Poleg tega, da je šola prispevala k dvigu splošne likovne kulture, je več učencev tudi toliko usposobila, da so svoj talent razvili in prešli na Solo za umetno obrt ah pa celo na Akademije za upodabljajočo umetnost. Tudi letos je bilo šest njenih učencev sprejetih na likovno akademijo — dva na Dunaju, štirje pa v Ljubljani. Številnim učencem — gimnazijcem pa je znanje, pri dobljeno na tej šoli, koristilo pozneje, pri študiju na tehničnih fakultetah.
Na sedanji razstavi je 70 del 31 olj, 11 akvarelov, 4 grafike 20 risb dn 4 kipi. Dela je razstavilo 22 slikarjev, 18 risarjev in grafikov ter 2 kiparja, kar pa je le majhen Izbor dz- dela 100 učencev, ki obiskujejo tri letnike; obširnejši izbor del ni bil mogoč zaradi premajhne dvorane. Seveda pa moramo na to razstavo gledati kot na izrazito šolsko razstavo. Dela kažejo solidno znanje razstavljavcev, med katerimi so nekateri — n. pr. Vogrič, Pečnikar, Zor, Ber-
ce, Vene in Vilhar - pokazal, da so že osvojili osnovno znanje in se do neke mere sprostili do lastnega izraza. V celoti pa iah-ko rečemo, da so opravičili sloves, ki si ga je šola pridobi'a s prvo nagrado in diplomo kot najboljša risarska sekcija v Sloveniji na republiškem .ekmova-nju kuiturno-umetniških društev 1949. leta.
Simfonični koncert orkestra francoskih železničarjev iz Pariza
Prejšnji teden je v dvorani Slovenske filharmonije gostoval orkester francoskih železničarjev iz Pariea pod taktirko Ga-stona Pouleta. Dali so pet del, med njimi Berliczdvo »Faustovo pogubljenje« ta Dvorakovo Simfonijo v e-molu; kot solistka je nastopila violinistka Gatherine Courtois. Gostovanje'tega orkestra, ki sodi po tvoji zasedbi že kar med velike glasbene ansamble, je bilo še posebno zanimivo zaradi primerjave z glasbenim delom naših Svobod in prosvetnih društev Seveda za francoske gla-benike ne moremo uporabiti tako strogih meril kot za poklicne orkestre, lahko pa jim damo priznanje zaradi pristne in strastne želje Po glasbenem poustvarjanju. Tako je orkester tudi kot celota ponekod pokazal tak žar in polet, da je ’ poslušalce kljub nekaterim tehničnim pomanjkljivostim prevzel.
LJUDSKAUNIVERZA - LJUBLJANA
Dopisni tečaji
Kakor vsako leto, prireja Ljudska univerza tudi letos dopisne tečaje, ki imajo namen pomagati delovnim ljudem razširiti njihovo obzorje in jim nuditi dopolnilno pošolsko izobrazbo. S tem namenom prireja Ljudska univerza sledeče tečaje:
@ Dopisni tečaj iz osnov, knjigovodstva (za začetnike);
^ Dopisni tečaj višje stopnje knjigovodstva za proizvodne panoge (podjetja in obrati);
Dopisni tečaj višje stopnje knjigovodstva za trgovino in gostinstvo;
^ Dopisni tečaj iz knjigovodstva za zadruge, ki se deli na začetni tečaj, na prvi nadaljevalni tečaj in na drugi nadaljevalni tečaj. Vsa učna snov je prirejena izključno za zadružno gospodarstvo.
^ Dopisni tečaj iz poslovne korespondence in komercialnega poslovanja.
Prijave za vse tečaje sprejema Uprava Ljudske univerze) Ljubljana, Cankarjeva 5-III. Tudi vse potrebne Informacije dobite tam. Rok prijave je do konca oktobra.
DELAVSKA ENOTNOST # GLASILO SINDIKATOV SLOVENIJE # LETO XVII. #	^ CENA 20 DIN ic 30. OKTOBRA 1 9 5 8. S T E V. 4 5 * STRAN 6
/
CENTRALNI SVET ESI JE RAZPRAVLJAL O TELESNI KULTURI
Hrvatska - korak pred vsemi
V Beogradu je bilo pred dnevi posvetovanje Centralnega sveta Zveze sindikatov Ju goslavije o nekaterih problemih telesne vzgoje. Sestanka se je udeležil tudi predsednik republiškega sindikata sloven skih kovinarjev Jakob Kvas.
Našim bralcem posredujemo v današnji številki poglavitne tehtne in hkrati najbolj načelr.e misli in ugotovitve tov. Kvasa o tem pomembne m zboru.
Poročevalec na tem posvetu —- član sekretariata CS ZSJ Mišo Pavičevič je uvodoma poudaril, da je v telesnovzgoj-nem gibanju pri nas redno vključeno zelo malo delavcev in uslužbencev (približno tri odstotke). Vztokov za tako slab odziv je kajpak več, poglavitnega pa je treba iskati v osnovni koncepciji (uradna priglasitev v članstvo, lov za rekordi in rezultati, nazadnja-štvo nekaterih kadrov, togost itd.) telesnovzgojnih organizacij Partizana in Športne zveze Jugoslavije, ti' obeh organizacijah namreč ,)<> zdaleč ni prodrla težnja, ki naj bi zagotovila čimveč preprostim delov-rdm ljudem kar najboljšo telesno vzgojo in zdravo pestro razvedrilo po svobodni izbiri.
Taka dejavnost se je doslej učinkovito razmahnila samo Pa Hrvatskem, kjer so se žarijo zavzeli republiški, okrajni tn občinski sindikalni sveti, š to pobudo so sveti zajeli v redno telesno vzgojo več ko So 000 delavcev in uslužbencev. Seveda ne bi bilo prav, če bi kongres telesne kulture v Beogradu zavrgel te samorastniške oblike v sindikalnih podružnicah: vsekakor jih bo treba negovat' in gojiti, skupno z orgaftizacMo Partizan in hrvat-sko športno zvezo, prav tako pa tudi v drugih republikah.
Po poročilu in razpravi so se zborovalci zedinili za več načelnih stališč in priporočil.
0 Centralni svet ZSJ bo na kongresu za telesno kulturo seveda zastopal lastne in sploš-
ne težnje, ki naj bi pripomogle k vsestranskemu napredku telesne kulture pri nas. Razen tega se bo CS ZSJ še posvetoval o problemih delavskega oddiha in razvedrila, ter športa v gospodarstvu vobče. Zborovalci so se hkati še zavzeli za gradnjo raznovrstnih športnih objektov, ki naj bi bili na voljo vsem ljudem, tam, kjer se
516 tekmovalcev v Murski Soboti
V	počastitev 17. oktobra — praznika občine Murska Sobota — je tudi letos občanski sindikalni svet v Murska Soboti organizirali sindikalna športna r.rečanja. Zanimanje sindikalnih podružnic je bilo ze]i0 veliko, sai se je od 46 podružnic prijavilo za tekmovanje 27.
Komisija za šport ir telesno kulturo občinskega sr'"kalnega sveta je imela potne ke dela.
V	nogometu je t'1' m oval o 9 moštev, v odbojki K. v kegla-
Film o otrocih na meji
Znano je, da imajo prebivalci ob državnih mejah neke posebnosti, ki so pogojene z značilnostmi in posebnostmi obmejnega življenja. Te posebnosti odsevajo tudi v novem filmu »Otroci z meje s v katerem sta scenarist Vlatko Vlatkovič in režiser Puriša Djordjevič posnela sodobno filmsko bajko, ki govori o dečku in deklici, stanujočima na obeh straneh meje.
0	- A H A
1	•
Oho, sedaj pa imamo. Ves čas smo se priltoževali zastran slovenskih nogometašev, ki so vse preveč letali za sodniki in se tepli med seboj, tako da niso imeli pravih moči za streljanje. Sedaj pa so prva opravila opu-; stili in se bolj posvetili drugemu — pa spet nismo zadovoljni. Iz ene skrajnosti so šli namreč v drugo! Tako se je na lepem stadionu v mariborskem Ljudskem vrtu zgodilo, da so bili gledalci nogometne tekme priča rokometnemu izidu. Zamislite vendarl^Ng. tekmi med ^Branikom in Sobofo (1L6); je padio reci in piši sddemnaj&t golov in vsi so bili "jezni:	Sobotčani zaradi tega, ker so jih toliko
dobili, Branikovci prav tako, še bolj pa sodnik, ki je imel resne težave s. svojo matematiko, pa tudi gledalci, ki so godrnjali, ker tudi niso bili gotovi, da si bodo do doma zapomnili visok rezultat. .Vse to pa je seveda samo še dokaz več, da v nogometu zares nikdar ne veš, pri čem si____
Aha, tudi ta je nogometna. Ta vest, da so jih Rusi v tekmi’ leta dobili od Angležev sredi Londona kar pet — golov namreč v lastno mrežo, pri tem pa sami niti enkrat niso ukanili domačega vratarja. Rezultat je posebno zanimiv za nas, ki smo' spomladi z isto pošiljko »made in Vugoslavia^.-pdpravili Angleže. In sedaj vzemite svinčnik v roke in računajte. Mi pet Angležem, oni pet Rusom — le kolikšen bi bil rezultat tekme SZ : Jugoslavija? Preko Anglije bi bila računica torej kar ugodna za nas, manj pa preko Madžarske, s katero smo mi igrali 4:4, Rusi pa so jo namazali 3:1. Vidite, tudi v nogometu je vse relativno...
Oho, pa postrezimo še s tretjo nogometno resnico. Tudi vratar lahko strelja gole, pravi. In ne samo pri enast-metrovkah! Na neki nedavni tekmi med praškim Dinamom in angleško ekipo Grimsby Town se je zgodilo, da se je vpisal med strelce tudi češki reprezentančni vratar Dolejši. Tako močno je namreč degažiral — in pri tem mu je še pomagal veter —, da je žoga zletela kar v nasprotno mrežo, mimo preveč presenečenega vi^a-visa. In morala te zgodbe? Vsak nasprotni igralec je volk, ne glede na to, kakšen dres nosi.. .
nju 12, v streljanju 21. v šahu 14 in v atletiki dve moški in dve ženski ekipi- V vseh sindikalnih podružnicah je bilo poprej še izbirno tekmovanje,
Izidi tekmovanja so bili naslednji;
NOGOMET — 1. Panonija, 2. Trgovci in KZ, 3. Pomurski tisk.
ODBOJKA — 1. uslužbenci TNZ, sodišča in tožilstva, 2. Sograd in Zidar, 3. Agromerkur.
KEGLJANJE — 1, Pano- 2. Trgovci in KZ, 3. Pomursk k.
STRELJANJE — 1. »Ralimus, Blisk, Strojnik«, 2. uslužbenci LO, ZSZ in RZ, 3. uslužbenci TNZ. sodišč^ in tožilstvo.
SAH — i. uslužbenci banke, 2. uslužbenci TNZ, sodišča in tožilstva. 3. uslužbenci LO, ZSZ in RK.
ATLETIKA — 1. Panonija, 2. Pomurski tisk.
Moštva, ki so zasedla prva mesta, so prejela prehodne pokale občnskega ljudskega odbora Murska Sobota, občinski sindikalni svet pa je podelil še spominske diplome.
Spominsko diplomo so prejeli še najboljši strelec Drago KOLMANIČ, ki je dosegel 84 krogov, Anton HUMAR, delavec iz Panonije, ki_ je zmagal v peteroboju (ISGG točk), in delavka iz Panonije, ARANKA KOKAS, ki je zasedla prvo mesto v ženskem peteroboju.
Prireditev je uspela, saj je v končnem tekmovanju sodelovalo 27 sindikalnih podružnic ali 516 članov sindikata. Povsod je bil odziv dober, kjer je vodstvo sindikalne podružnince znalo pritegniti svoje članstvo. Zal pa moramo tudi zapisati, da v ijbrtnem podjetju »Kroj« ni šlo vse tako po sreči. Člani sindikata so imeli voljo, da bi tekmovali, vendar uprava tega delavcem ni omogočila in tako so morali odstopiti od tekmovanja.
JANEZ DRVARIČ
zbirajo in živijo delavci v prostem času (stanovanjska naselja itd.) ter za modernejše metode v Partizanu in Športni zvezi.
• Svet se. je še odločil podpirati šport in telesno kulturo v gospodarstvu, ker si je slednja z dosedanjo prakso že zagotovila svoje mesto. Se več —•-zborovalci so zahtevali, naj Partizan in Športna zveza posvetita več pozornosti delavcem in mladini v gospodarstvu. Za delavce v določeni starosti (25 do 35 let) pa bo treba poskrbeti za dostojmejše, privlačnejše oblike, ki bi vzbudile več zanimanja med delavstvom kakor pa dosedanje delo. Delovnim ljudem bi bilo treba približati zlasti tekmovalni sistem, a tak, ki naj bi bil neogibno potreben za razvedrilo in telesno sproščenost ter za množično splošno vzgojo mladine vobče, V ta namen naj bi sindikati tudi učinkoviteje pazili na sredstva za telesno kulturo, več pa bodo morali storiti tudi še za proizvodno gimnastiko. To so že rmecej razširili ponekod, ven-c -to niso dovolj popestrili z ram i igrami.
S posvetom v Beogradu se je Centralni svet Zveze sindikatov Jugoslavije zares dobro pripravil za prvi jugoslovanski kongres telesne kulture.
Streljanje je zelo privlačna, pa tudi koristna športna panoga
Lep uspeh gasilske organizacije 9 najboljših društev je nastopilo v Medvod«*
Medvode so bile minulo nedeljo prizorišče velikega prvenstvi*« nega tekmovanja najboljših slo* venskih gasilcev. Devet izbranih prostovoljnih gasilskih društev je namreč tekmovalo za republiško prvenstvo. Pravico udeležbe na elitnem prvenstvu so si pridobili na kvalifikacijskih tekmovanjih v domačem kraju.
Prvo mesto je zasedlo gasilsko društvo Celuloza iz Vldem-Krške-ga, ki je zbralo 769 točk, na ostala najboljša mesta pa so se plasirali gasilci iz Kranja (728) in Maribora (721,5). Nadaljniji vrstni red pa je bil tak: Drašiči, Radovljica, Stanežiči. Kamnik, Jeseni, ce in Mežica. Se posebno velja omeniti izreden uspeh prizadevnih gasilcev iz vasi Drašiči pri Metliki, ki so izposojenimi rekviziti (doma nimajo niti gasilskega doma) zasedli častno četrto mesto.
KAKO ZAGOTOVITI ŠPORTU MATERIALNO OSNOVO
Skladi so — prava pot
Ljubljana je vpeljala nekaj pomembnih novosti
Na Vrhniki so tekmovali
V okviru proslav lesnega podjetja LIP na Vrhniki so bila na sporedu tudi športna tekmovanj a. Nastopili so tudi tekmoval cl iz okolice, kjer ima LIP svoje obrate. V vseh panogah so biili hudi boji. V odbojki je zmagal Verd pred Borovnico in Radiomljamii, v šahu pa Borovnica pred Verdom. Prav tako je bila Borovnica najboljša v namiznem temisiu. V streljanju je pri moških zmagal Verd pred Radomljami, pri ženskah pa je billa ekipa Verda piva pred Borovnico. Tekmovanje je uspelo v splošno zadovoljstvo.
Vse kaže, da so pred prvim jugoslovanskim kongresom za telesno kulturo v Beogradu štet: dnevi marsikaterim zastarelim oblikam telesnofcultumega gibanja. V mislih imamo predvsem tiste v zvezi z najbolj bolečo točko športnih in partizanskih ter sorodnih organizacij z materialnimi sredstvi, pri katerih so se doslej marsikje usta vile težnje in hotenja prizadevnih amaterskih športnih delavcev. V tej hudi stiski so se namreč zatekali k izhodom za silo: čedalje pogosteje so trkali na vrata vplivnih direktorjev in dobesedno prosjačili za oglase (za društveni list, ki je imel zgolj ta namen, ter za oglase na lepakih) ter reklamne table na stadkmliih in še za drugo nekontrolirano podporo. Toda niso izbrali pravih vrat: vse bolj odločno in glasno bi morali trkati na zavest družbe im njenih forumov ter zahtevati za tele--no kulturo tisto mesto in vlogo. ki ji tudi gre v dandanašnji družbeni ureditvi. Skorajda nevzdržne razmere s staro prakso na tem im še na drugih področ-iih so po dolgem oklevanju ven-
darle navrgle to, kar bi moralo navreči delo športnih delavcev že prej. — I. kongres za telesno pri nas — dosegel' izglasovanje investicijskega sklada za telesno kulturo tako; da so zvišali davek na promet z alkoholnimi pijačami. Sklad se je že v prvem letu odlično obnesel, saj se je v njem nabralo (od aprila) za nove telesmokuiturne gradnje približno 30 millijonov dinarjev. Ta sredstva so pravzaprav temelj za nova telesno-vzgojna žarišča v Ljubljani, katerih, gradnje . so prav letos izredno napredovale, zlasti v novem, športnem parku ob muzeju NOB v Tivoliju-
Življenje športnih in partizanskih ter drugih sprodnih organizacij pa ne terja samo novih gradenj, marveč tudi sredstva za vsakdanje neogibno potrebne izdatke. Svet za telesno kulturo OLO Ljubljana je tudi tu našel ugodno rešitev, ki — upajmo — ne bo naletela na kulturo.
Res pa je tudi, da so marsikje poiskali boljšo pot. kakor pa je tista z oglasi in reklamnimi; napisi. Za primer nai na-
vedemo Svet za telesno kulturo Okrajnega ljudskega odbora’ Ljubljana s predsednikom Nikom Kavčičem na čelu. Ze pred letom je svet precej revolucionarno — brez primere doslej gluha ušesa tistih, ki bodo odločali o njej. V mislih imamo tako imenovani funkcionalni sklad tega sveta z-a mestno področje. O tem novem predlogu bo v prihodnjih dneh razpravljal in odločal ljubljanski mestni svet. Ze ta razprava je pomembna pridobitev za telesmo-vzgojna društva, saj je menda prvi primer, da tak forum razpravlja o problemih telesne kul. ture na lastnem področju, V ta novi sklad naj bi dajala podjetja določen odstotek, svojih sredstev z,a vsakdanje potrebe t elesniokulturrid h	organizacij
(približno 50 do 60 milijonov).
Sklad pravzaprav ni nič novega; podjetja so namreč prej ko slej podpirala športne organizacija todia brez družbene kon-
Fot skozi zgodovino jugoslovanskega šaha
5Ž
V zadnjih desetletjih se je šah zelo hitro razširil domala v vse kraje sveta. Šahovskih prireditev vedno več, prav tako tudi velemojstrov in mojstrov. Športniki imajo svojo olimpiado vsako četrto leto, šah Isti pa vsako drugo leto, pri čemer je bila n. pr. letos v Munchenu rekordna udeležba (36 držav). Sah dobiva razen tega rang umetnosti, ima pa seveda tudi določeno socialno in vzgojno vrednost.
Pri tem vsesplošnem napredku šahovske igre ima veliko vlogo Jugoslavija, ki je zadnja leta ponovno potrdila, da je po moči druga država na svetu (Prvo mesto drži SZ.) Ta napredek Je predvsem posledica dejstva, da so pri nas najširši pogoji in možnosti za pravilen razvoj šaha. Postal je že množična igra, del splošne ljudske kulture in se pri tem kvalitetno povzpel na zavidljivo stopnjo.
Se en činitelj Je. ki je pripomogel k vzponu jugoslovanskega šaha. Zato je, kakor še pri marsičem, potrebno daljše obdobje, potrebna je določena tradicija. Dejansko ta- tradicija obstaja. Se zelo stara je. Ko so arheologi pred kakimi 20 leti naleteli v neposredni bližini Beograda .na ostanke naselja iz predzgodovinske dobe, so našli tudi figure, ki so zelo podobne Šahovskim. V srednjem veku je prodrl šah v naše kraje iz dveh smeri: po kopnem prek Bizanca in po morju z Bližnjega vzhoda. Pozneje je celo zašel v hrvaški grb. v katerem so še danes kvadratna polja šahovske deske. V 18. stoletju pa
se je šah začeli’širiti v naše kraje še s tretje smeri, s severa, konkretno z Dunaja.
prvi klubi pri na« so bili ustanovljeni konec prejšnjega stoletja. Vendar pred prvo svetovno vojno ni bilo jasnejših obrisov organiziranega šahovskega življenja. Pač pa smo tedaj imeli odlična predstavnika v dr. Vidmarju in Kostiču, od katerih Je zlasti prvi dosegel takrat vrsto odličnih rezultatov. Tako Je vznikla ideja o ustanovitvi šahovske zveze vseh jugoslovanskih pokrajin. Toda Jugoslovani so bili takrat razdeljeni še na več držav in ideja je seveda propadla.
Toda že leta 1921 smo dobili prvo enotno šahovsko organizacijo za vso državo. Ustanovljena je bila v Celju, njen prvi predsednik pa je Ml seveda dr. Vidmar. Do druge svetovne vojne lahko potem zabeležimo 17 nacionalnih turnirjev, na katerih Je prvi dobil mojstrski naslov (med njimi tudi Pirc, dr. Vogelnik, inž. Vidmar, Preinfalk Ln Lešnik), 4 mednarodne turnirje (Rogaška Slatina, Bled. Maribor in Ljubljana), 4 državna p-rvenstva (dva-inpolkrat Pirc in enkrat dr. Vidmar) ter 4 nastope na olimpia-dah.
Leta 1941 Je nastala v šahovskem življenju prekinitev. Številni igralci so ali padli v NOB ali ostali v koncentracijskih taboriščih. med drugimi Furlani.
Novo, veliko obdobje za jugoslovanski šah je nastopilo šele s prihodom ljudstva na oblast. Prej je bil prepuščen zasebni pobudi, v novih družbenih pogojih pa je
dobil svoje pravo mesto in postal priznana pridobitev v kulturnem življenju. Močna moralna in materialna podpora socialistične
nosti Je omogočila, da je ju-ovanski šah v kratkem času egel izreden vzpon tako glede množičnosrti kakor tudi kvalitete;
KOMBINIRAJMO!
Dva šahovska dogodka sta v minulih dneh še prav posebno zanimala prijatelje te igre ____ olim-
piada v MUnchenu in pa slovensko prvenstvo. Zato oba današnja »oreha« posvečamo tema dvema prireditvama. V MOnchenu se Je spet ponovil Portorož, saj sta tudi tokrat najbolj zablestela prvi in drugi z medeonskega turnirja: Tali Je s M,5 točke iz 15 partij dosegel (na tretji in četrti deski) nalvišll odstotek celotne olimpi-ade (90 %), Gligorič pa je bil gospodar prve deske (12 točk od 15 možnih ali 80 %). Talj se le seveda ponovno s prenekaterim svojim nasprotnikom »pošalil«, v konkretnem primeru z Angležem Golombekom. portoroškim glavnim sodnikom. Potem ko le žrtvoval najprej kmeta in nato še konja, je. bila na deski naslednja pozicija:
Štev. 23.:
Bell (Talj): Khl, DgS. Tf4. Tdl. Pa4, b2, d4, f6, g2, h2 (10)
Črni (Golombek); Kf8, Dc8, Td8. Th7, Sb4, Pa5. c5, cfi, e6. f5. 17. Ii4 (12)
Talj ne bi bil Talj, če ne bi v tem slogu tudi nadaljeval, sai le položaj kakor nalašč zanj, za hiter in učinkovit zaključek. Samo še nekaj potez In že je lahko v
svoje dobro vpisal novo točko. Kako? Na slovenskem prvenstvu pa je izbira1 padla na partijo med Parmo, najmlajšim slovenskim mojstrskim kandidatom (17 let) in Drakslerjem. Beli si je ustvaril mnogo obetajoč položaj, toda v naglici ni najbolje nadaljeval In se zato znašel v določenih težavah. Vendar tudi njegov nasprot-nilc v prevelikem veselju ni dovolj temeljito razmislil, potegnil Te8-e6 in v niže navedeni poziciti dovolil belemu, da z lepo žrtveno kombinacijo pride do odločilnega udara.
Štev. 24.:
Bell (Parma); KgL Dg4, Tdl. Td7, Le2, Pa5. b4. c3, e4, . f2. g2. h2 (12)
Črni (Draksler); Kf8. De«. Ta8. Te«. Sd«. Pa«. b5, c4. e5, f«. f7. h7 (12)
Rešitev štev. 21:
L Ld5:!! in kakorkoli črni Igra, ostane v »najboljšem« primeru ..z dvema kmetoma manj. Seveda je tedaj tudi izgubljen.
Rešitev štev. 22:
1. Se«:!!. Lat: 2. Ld5:, Kh8 (Izsiljeno) 3. Tal:, Tf7 (kmet je na h7)
4. ScTi!!. Tc7: 5. Lf6+, Tg7 6. Ta7 in konec.
Niko Kavčič, predsednik Okrajnega sveta za telesno kulturo
trole. Iti je lebdela samo nad neznatnimi dotacijami. To je bil tudii vzrok, da ©o močna in kvalitetna športna društva brez dobrih »zvez« hiraila in zabredla v težave (primer Enotnosti), medtem ko ®o nogometne enaj-storice z dobro oporo v podjetjih in delovnih kolektivih lahko celo razmetavale denar. Skratka, na tem področju doslej ni bilo zdravega sorazmerja. 'Poglavitni namen novega funkcionalnega sklada pa je, da bo poskrbe] za kar najboljše ravnotežje.
Oba sklada sveta za telesno kulturo OLO Ljubljana sta nedvomno velika pridobitev za športne in telesnovzgojne organizacije v Ljubljani.
Nova žagailnica obrata .LIP Slovenske Konjice
esno industrijsko podjetje Sloven-| g ske Konjice je bilo ustanovljeno 1.
januarja 1950. leta. Ob ustanovitvi je v njem obratovalo 10 polnojarmenikov in 7 žag-venecijank, ki so delavci na njih razžagali hlodovino iz surovinskega zaledja dravinjskega bazena. Takrat je bilo registriranih 6 obratov, ki so proizvajali v glavnem le žagan les in od katerih vsak je imel povprečno do 40 delavcev.
Zaradi neekonomičnih, majhnih in zastarelih obratov pa je podjetje kaj kmalu začelo misliti na združitev dotoka surovin in delovne sile ter v zvezi s tem na utrjevanje tistih obratov podjetja, ki
so imela glede na surovinsko zaledje boljše perspektive za obstoj. Tako je podjetje do dan s že ukinilo 3 samostojne obrate s 6 polnojarmeniki in 6 veneci-jankami; sedaj ima podjetje v svojem surovinskem zaledju še tri obrate in to v Slovenskih Konjicah, v Slovenski Bistrici in v Oplotnici. V teh obratih ima zaposlenih vsega skupaj okoli 450 delavcev.
Glede na skrčenje števila obratov In ukinitev nerentabilnih polnojarmenikov ter venecij.ank in gledana zgostitev dotoka surovin na obstoječe obrate je razumljiv močan porast storilnosti dela. Najglavneje pa je, da je podjetje s tem
moglo preiti na predelavo surovin In na specializacijo obratov. Tako naj bi se obrat Slovenske Konjice specializiral za izdelavo drobnega sobnega pohištva, obrat Slovenska Bistrica za embalažo, obrat Oplotnica pa za izdelavo stavbnega pohištva.
A V zadnjih letih se je podjetje tudi čimbolj skušalo poglobiti v finalno predelavo- Od celotne produkcije rezanega lesa iglavcev so 1955. leta predelali 30 Vo, 1956. leta 47 “/g, 1957. leta pa 58 odstotkov. Za letos računajo da bodo do konca leta predelali že 65 °/« celotne produkcije žaganega lesa iglavcev.
£ Z izboljšanjem organizacije dela in prizadevnostjo delavcev samih so storilnost iz leta v leto večali. Glede na to se Je pri’ istih surovinah zaradi uva« Janja novih in kvalitetnejših izdelkov povečala tudi realizacija. Ako vzamemo *a osnovo realizacijo 1955. leta in jo označimo z indeksom 100, je znašal 1956. leta indeks 110, 1957. leta 125, za letos pa je moč predvidevati, da se bo indeks realizacije dvignil že na 145.
A Analiza izvoza v zadnjih 4 letih kaže. da se podjetje vedno bolj preusmerja v izvoznika končnih izdelkov in da iz leta v leto izvaža manj žaganega lesa, t. j-polprodukta.
® Izvoz žaganega lesa sc je po letih takole manjšal:
1955.	leta izvoženega 3.038 kubičnih m
1956 leta izvoženega 3.058 kubičnih m
1957. leta Izvoženega 2.572 kubičnih m
Letošnji izvoz pa bo dosegel vrednost
Za letos pa je predvidenega do konca leta komaj 1.700 kubičnih metrov izvoza žaganega lesa.
^ Celotna vrednost izvoza pa je znašala:
1955.	leta	177,771.000	din
1956.	leta	218,546 000	din
1957.	leta	221,774.000	din
230,000.000 dinarjev.
Kljub zmanjšanju izvoza žaganega lesa torej vrednost neprestano narašča, saj izvaža podjetje namesto žaganega lesa raje vedno več končnih izdelkov.
0 Ob prevzemu je dobilo podjetje že skoraj popolnoma iztrošena osnovna sredstva in se je zato moralo nenehno truditi. da bi jih izboljšalo in si nabavilo nova. Od ustanovitve pa do danes je vložilo v to že nad 115,000.000 din lastnih sredstev. Z velikim trudom vsega kolektiva je skušalo najpotrebnejše stroje ali stavbe ohnoviti in sl nabaviti nove stroje oziroma si zgraditi nove objekte. To je podjetje podvzelo v obratih Slovenska Slovenska Bistrica in Slovenske Konjice, kamor najbolj dotekajo razpoložljive surovine.
g Delavsko samoupravljanje je prišlo v podjetju do popolnega izraza 1956. leta,
ko so uvedli obračunavanje dohodka po posameznih obratih. Poleg osrednjega so izvolili tudi obratne delavske svete, ki dosti pripomorejo k uspešnemu razvoju obrata in k izboljšanju delovnih pogojev.
Spomladi letos je podjetje poskrbelo tudi za to, da je nad 40 delavcev opravilo strokovne izpite in si stem pridobilo kvalifikacijo.
A Letos januarja je podjetje zadela huda nesreča, ko je na obratu Slovenske Konjice pogorela žaga, ki je bila osnovni objekt obrata. Ob pomoči oblasti in s prizadevanjem delovnega kolektiva pa so kmalu zgradili novo žagalnico, ki ima zmogljivost lastnega surovinskega zaledja. Seveda je razumljivo, da bo nova žagal-nica služila za nadaljnji razvoj proizvodnje končnih izdelkov. Žagalnico je podjetje dogradilo z lastnimi sredstvi in z izredno požrtvovalnostjo delovnega kolektiva. ki je opravil zelo dosti prostovoljnega dela. Poudariti vetja, da so prav najtežja dela pri dograditvi nove žagal-nice opravili delavci s prostovoljnim delom, tako da tekoča proizvodnja obrata dejansko ni bila nič oškodovana. Zgradba je sedaj dokončana in je narejena tako dobro, da je ves kolektiv nanjo ponosen. Ponos vsakega člana delovnega kolektiva pa je pri tem upravičen, saj je v novi zgradbi skritega mnogo truda in naporov prav vsakega posameznika obrata LIP Slovenske Konjice.
LIP Slovenske Konjice
Obisk v Londorra
Ena poglavitnih strani politike miroljubnega sožitja je enakopravno sodelovanje med deželami na vseh področjih ne glede na njihov notranji politični sistem in družbeni red. Tega načela ki je podlaga Vsega prizadevanja za ohranitev miru na svetu, naša •dežela ne zagovarja samo v besedah. marveč ga izvaja tudi v dejanjih. O tem govori nešteto primerov iz zunanje politične dejavnosti naše vlade. Eden najosnovnejših primerov uresničevanja načej politike miroljubnega sožitja so tudi sedanji jugo-slovansko-britanski razgovori v Londonu ob uradnem obisku državnega sekretarja za zunanje zadeve Koče Popoviča pri britanskem zunanjem ministru Sel-vynu Lloydu.
Za sedanje državne razgovore je morda najbolj značilno to, da med Jugoslavijo in Veliko Britanijo ni nikakršnih odprtih težjih vprašanj. Na temelju vezi, ki so spajale obe deželi že med časom protihitlerjevske vojne, so se gradili tudi vsi povojni odnošaji med nami in Veliko Britanijo. Sodelovanje se je vedno bolj utrjevalo zlasti na gospodarskem področju. Razlike v stališčih glede mnogih mednarodnih vprašani niso mogle ovirati razvoja takega sodelovanja,, ki je slonelo na medsebojnem spoštovanju neodvisnosti obeh dežel. Ustrezno gospodarsko povezovanje obeh dežel pa ni bila edina oblika medsebojnih stikov in sodelovanja. Takih oblik je obilo prav na vseh področjih. To pa je tudi olajšalo napore obeh vlad, da sta v vsem povojnem obdobju, kljub razlikam v stališčih do raznih vprašanj, stremeli k vedno boljšim cdnošajem tudi na političnem področju, kar ni ostalo brez uspehov. Vidni dokazi takih prizadevanj so bili pogostni medsebojni obiski vodilnih državnikov obeh dežel, od obiska bivšega predsednika vlade Edena in
sedanjega zunanjega ministra Lloyda v Jugoslaviji pa do potovanja predsednika Tita v London pred petimi leti in sedanjega obiska državnega sekretarja Popoviča. Ob vseh teh priložnostih sta obe strani jasno pokazali željo in voljo, da na podlagi medsebojnega spoštovanja in načel miroljubnega sožitja čimbolj poglobita politično in seveda tudi vsakršno drugo sodelovanje. To je' prineslo koristi za obe deželi, posebej pa tudi svetovnemu miru. 2e dostikrat je mednarodna praksa potrdila, da so medsebojni osebni stiki odgovornih državnikov zelo koristni za odpravo nezaupanja in za izboljšanje medsebojnih odnošajev.
Koristi take vrste sodelovanja pa prav zaradi načel, na katerih slone, daleč presegajo okvire zgolj obeh dežel. Uspešno jugoslovansko britansko sodelovanje in prijateljstvo, ne glede na različne družbene sisteme v obeh deželah, ne glede na vse razlike v pogledih na mednarodne dogodke, daje tudi drugim deželam primer im dokaz, da je tako sodelovanje možno in tudi nujno potrebno, če hočemo odpraviti nasprotja in izboljšati mednarodni položaj. Tako sodelovanje je hkrati najboljše potrdilo pravilnosti in trdnosti načel miroljubnega sožitja, na katerih sloni svetovni mir. Predsednik Tito je v svojih govorih cesto poudarjal vodilno misel naše zunanje politike o odnošajih z raznimi deželami: Sodelujmo povsod tam, kjer se strinjamo in v duhu sporazumevanja skušajmo zglajeva-ti razlike in zbliževat; naša gledišča. Temelj vsega pa je seveda enakopravnost, medsebojno spoštovanje in nevmešavanje v notranje zadeve drugih dežel.
Londonski razgovori so, razume se. zajeli vse bistvene probleme sedanjega časa v mednarodnem življenju. Izmenjava
mnenj bo vsekakor koristna z,. obe strani. To pa zaradi tega ker imata Jugoslavija in Velika Britanija — seveda vsaka po svoje — vidno mesto v evropskem političnem življenju. Ne bi bilo realno pričakovati, da bi državniki na londonskih razgovorih dosegli popolno skladnost mnenj. Tega nihče ni pričakoval Nedvomno pa je. da so bila prizadevanja usmerjena na iskanje možnosti za popuščanje mednarodne napetosti in za ustalitev miru na svetu. Prav v tem pogledu pa tako v Veliki Britaniji kot v Jugoslaviji pripisujejo ju-goslovansko-britanskim pogovorom velik pomen za okrepitev medsebojnega sodelovanja in podporo aktivnim naporom za mir.	,
Spomini na Bruselj
Notranjost jugoslovanskega paviljona v Bruslju.
Skoai vse leto, ali če hočemo biti natančni, od 17. aprila pa do
19.	oktobra, glavno mesto Belgije Bruselj pravzaprav ni bil več samo Bruselj, vsaj ne tak, kakr-. šen dejansko je, niti ni bil samo prestolnica razmeroma majhne zahodnoevropske dežele. Bil je za nekai mesecev svojevrstno središče vsega sveta kot prizorišče svetovne razstave 1958. V teh nekaj mesecih se je zlilo vanj od vseh strani 5-krat več ljudi, kot jih premore vsa Belgija s svojim sicer velikim, starim glavnim mestom vred. Pa vendar šteje sama celih osem milijonov prebivalcev.
PODOBA V ŠTEVILKAH
Na prostoru okrog 200 ha je bilo nad dve sto raznih paviljonov. med katerimi so bili nekateri kar pomembna poslopja. Obiskovalci so prihajali na razstavišče skozi desetera vrata. Vratarsko službo pa je opravljalo kar 900 vratarjev. Za lažji ogled velikanskega rastavišča so pripravili posebne »vlake«. Teh je bilo 60 in so dnevno pre-vozoli okrog 20.000 km. Za prehrano obiskovalcev je skrbelo 70 restavracij, ki so imele zaposlenih okrog 20.000 osebja. Okrog razstavišča .je bil pripravljen velik parkirni prostor, ki je sprejel naenkrat lahko nad 3000 avtomobilov.
In morda še to zanimivost, da se je v vsem času dogodilo samo pet smrtnih nesreč, da pa je bilo izgubljenih — in kajpada pozneje tudi najdenih — kar 2.000 otrok, torej vsak dan povprečno
20.	Pa tudi število izgubljenih predmetov ni bilo majhno. Vendar pa se niso povzpeli na prvo mesto izgubljeni dežniki, pač pa fotografski aparati.
SMOTER IN USPEH
»Za lepša, humanejši svet«, tako se je glasilo uradno postavljeno geslo letošnje svetovne razstave. Ali pa je res dosegla ta svoi smoter? Ali je nudila sliko lepšega, predvsem pa bolj humanega sveta? Težko bi bilo dati pritrdilni odgovor.
In vendar je bila razstava po svoji vsebini in zunanji podobi nadvse impozantna. Paviljoni so se kosali med seboj, kateri bo bolj veličasten, bolj privlačen in pa bolj drzen v arhitektonskem pogledu. Prav zato so vzklile na velikanskem razstavišču čudovite podobe in oblike poslopij, ki so kazale vso drznost njihovih gra-
Nekaj misli ob zaključku svetovne razstave
diteljev in pa seveda razvoj sodobne gradbene tehnike.
Še bolj čudovita pa je bila seveda notranjost sama vseh teh neštetih bogatih paviljonov. Saj je bilo na tem razmeroma majhnem prostoru nakopičenega toliko raznovrstnega bogastva, predmetov, strojev, aparatov, slik, knjig, kipov, najrazličnejših izdelkov, da jih skoraj ni moč niti našteti še manj opisati. Obiskovalec je hkrati z najprimitiv-nejšim orodjem iz izkopanin iz časov Etruščanov gledal modemi stroj robot in razne znanstvene naprave, ki so navadnemu človeku zaradi svoje kompliciranosti popolnoma nepojmljivi. Tu se obiskovalec lahko seznani s posebnostmi vsake dežele, ki je postavila na razstavišču svoj paviljon, od Siama, Japonske, Belgijskega Konga do največjih držav na- svetu. Sovjetske zveze in Združenih držav. Poleg kipa neznanega božanstva pred toliko in toliko tisočletji, si lahko strmel v težko dojemljive čire-čare sodobnih najmodernejših sikarskih umetnikov. In tako dalje.
Vendar pa vse to nakopičeno bogastvo le ni moglo dati prave podobe boljše človečnosti, ki naj bi — po nameri prirediteljev — tudi nekako našla svoj odsev na tej razstavi vseh dosežkov sodobnega človeštva.
, če se ie nekoliko utrujeni obiskovalec le za hip zamislil pod ogrodjem velikanskega simbola letošnje razstave, 102 metra visokega Atomiuma. se-mu je ta sicer tako mogočni, pa vendar nič groze vzbujajoči kolos v mislih kaj lahko sprevrgel v grozečo pošast, ki v obliki atomske vojne visi nad usodo človeštva. Tu na tej razstavi ni bilo ničesar, kar bi spominjalo, oziroma opozarjalo na tako stvarnost. Atomium se je lesketal v morju luči kot dobrodušni simbol, pod katerim si v lični lopi lahko zamenjal svojo valuto, kupil lep obesek in se podal čez cesto v blestečo pivnico na čašo dobrega belgijskega piva.
JUGOSLAVIJA V BRUSLJU
Vsaka dežela kritizira svoj lastni paviljon. Tako je dejal generalni komisar svetovne razstave novinarjem. Tudi jugoslovanski paviljon so mnogi kritizirali, ne toliko v Bruslju kot doma. Res lahko bj bil lepši, lahko bi bolje
predstavljal Jugoslavijo, čeprav je dobil med 32 tujimi paviljoni zlato medaljo.
Vendar pa je bilo prav v našem paviljonu nekaj, kar si v drugih zastonj iskal. Čeprav nič kaj preveč privlačno in na prvi pogled težko razumljivo, je obiskovalec v jugoslovanskem paviljonu le zvedel o delavskih svetih v Jugoslaviji. Četudi se je komaj vsak dvajseti obiskovalec razstave ustavil v jugoslovanskem paviljonu in čekrav so mnogi iskali le bolj vabljivih predmetov, vendar niso bili redki. ki so z zanimanjem pregledali vse, kar je bilo napisanega in prikazanega o delavskih svetih in o družbeni ureditvi v Jugoslaviji sploh. Mnogi so iskali literaturo, vpraševali to in ono, pozvedovali o podatkih. Nekaj več. so jim lahko povedali naši filmi. Med njimi sp bili tudi iz-sečki iz dela in življenja delavskih svetov v Jugoslaviji.
Ne bi se zmotili, če bi dejali, da je bilo med obiskovalci, med dvema milijonoma in toliko ljudi iz raznih dežel, prav dosti takih, ki so se živo zanimali za Jugoslavijo, za njen razvoj. O tem priča vnema, s katero so posegali po raznih brošurah v tujih jezikih, ki so govorile o notranji politiki Jugoslavije. In morda smo z Vsem, kar smo mogli prikazati v Bruslju, le nekoliko odkrili tujemu obiskovalcu, kako jugoslovanski narodi po svoje gradijo sebi lepši humanejši svet.
»Smo prijatelji od vašog zemlja,« piše v srbščini nekdo iz vzhodnega Berlina in zaključuje: Vivat Tito und Jugoslavija!
»Jugoslawien ist uns sehr sim-phatischen Land,« piše neki V K. Schweitz. »Živio Tito! Vive la Yougoslavie!« Podpis:	Del-
roux. Nekdo pod imenom Herbert je spet napisal: »Peuples courageux, je vous salue!« (Pozdravljeni, junaški narodi!). In spet na italijanskem:	»Ali earl
amici jugoslavi. con tutta la mia simpatia« (Vse moje simpatije dragim jugoslovanskim prijateljem). Knjiga ima tudi polno vpisov naših izseljencev iz Belgije, Nizozemske, Nemčije in Francije, ki so prišli na razstavo in v knjigo napisali svoje zadovoljstvo, da so lahko videli paviljon' svoje dežele.
NAŠ KOM £ M TARI

DffO D H I V SVETU
OD TEDNA DO T6DNA
Jiigcslcvarjsko-indijska
resolucija v OZN
Jugoslovanska in indijska delegacija sta predložili političnemu komiteju generalne skupščine Združenih narodov skupen predlog resolucije o sestavi komisije za razorožitev. Jugoslovanski delegat Dobrivoje Vidič je v pojasnilu resolucije dejal, da je neobhodno potrebno obnoviti razgovore o razorožitvi v okviru Združenih narodov. Da bi premostili nesoglasja, ki so vladala do sedaj med nekaterimi silami glede članstva komisije za razorožitev, sta Jugoslavija in Indija zdaj predlagali, naj pridejo v to komisijo predstavniki prav vseh dežel, ki so članice Združenih narodov. S tem bi postale tudi vse dežele enako odgovorne za napredek v razorožitvi. Poglavitna misel v resoluciji pa je ta. da je treba vprašanje razorožitve načeti brez odlašanja in se lotiti najprej tistih stvari, ki jih je moč najprej in najlaže rešiti. Jugoslovansko indijska pobuda v Združenih narodih pomeni pomemben prispevek k reševanju enega najvažnejših sodobnih problemov, razorožitve.
Nesoglosfa v Mantskem paktu
Po poročilih je de Gaulle povzročil precej zmede v vodstvu Atlantskega pakta in nezadovoljstva pri nekaterih članicah. Pravijo, da je poslal Eisenhowerju posebno pismo, v katerem predlaga, naj bi ZDA, Velika Britanija in Francija prevzele politično vodstvo v atlantskem zavezništvu. V odgovor je Zahodna Nemčija odpovedala naročila francoskih vojaških letal in se obrnila za nakup v Ameriko. Po poročilih francoskih časopisov bo imela ta zahodnonemška odločitev za Francijo katastrofalne posledice. Vsa ta nesoglasja, ki odkrivajo pravcato krizo v Atlantski zvezi, bodo obravnavali na decembrskem sestanku te organizacije.
Po drugi strani tudi grška vlada prizadej a vodstvu Atlantske zveze dokaj težav. Odbila je svojo udeležbo na bližnjem sestanku .zveze, ki bo posvečen razpravi o Cipru. Svojo odločitev pojasnjuje z nepopustljivim stališčem Velike Britanije in Turčije glede rešitve ciprskega vprašanja.
Mikci odbijajo ©o Ocmlšove pogoje
Na nedavni poziv de Gaullea alžirski Fronti narodne osvoboditve. naj pošlje v Pariz delegacijo na pogovore o ustavitvi sovražnosti, je začasna alžirska vlada odgovorila negativno. V izjavi pravi vlada, da ta poziv ne pomeni vabila na pogovore, marveč brezpogojno predajo. Alžirska vlada je pripravljena pogajati se s francosko samo v nevtralni državi in — tako pravi dalje izjava — pogovori morajo obsegati rešitev celotnega alžirskega vprašanja, ne pa - samo prekinitve sovražnosti. Alžirska vlada obsoja tudi namero Francije, da izvede volitve v Alžiriji in s tein potrdi spojitev Alžirije s Francijo, čemur pa se alžirsko ljudstvo upira že štiri leta z orožjem v roki. Predsednik začasne alžirske vlade Ferhart Abas pa je dejal, da je vlada pripravljena vselej se sestati s predstavniki francoske vlade toda brez kakršnihkoli vnaprej določenih pogojev.
V	nasprotju s stališčem alžirske vlade so v Franclji prav vse politične skupine pozdravile de Gaulleov predlog o pogovorih s predstavniki alžirske Fronte narodne osvoboditve.
Gomullm v Ploskvi
V	Moskvo je odšla na večdnevni obisk poljska vladna in partijska delegacija, ki jo vodi generalni sekretar partije Vladislav . Gomulka. Ob prihodu v Moskvo sta predstavnika obeh dežel poudarjala važnost in pomen medsebojnega sodelovanja.
Topovski streli vsak drugi dan
Po kratkotrajnem zatišju so minuli teden spet oživele topovske baterije na kitajski obali, ki obstreljujejo morsko ožino in otok Kvemoj. Po nekaj dneh pa je kitajsko poveljstvo sporočilo, da bodo streljali s topovi vsak drug dan. Hkrati so pozvali Čankajškove vojake na otoku Kvemoi, naj se predajo.
Po drugi strani kaže, da je Čankajšek le prisiljen začeti z umikom svojiih čet z obalnih otokov. ~ Po poročilih naj bi bili v pogovorih med Dullesom in Čangkajškom sklenili, da bodo zmanjšali število vojaštva na Kvemoj u in drugih otokih, ki znaša zdaj 100.000 na približno 80.000. Umik nameravajo izvesti i zelo počasi in na skrivaj, da ne bi preveč trpel čangkajškov ugled. Kakor da bi bil njegov ugled za Washington važnejši od svetovnega miru.
Pred nekaj tedni smo slišali iz Amerike precej pomirljive glasove glede formoške krize: Kvemoj, Macu in ostali obalski otoki nimajo ne za Cangkajška ne za ZDA nobenega posebnega strateškega ali drugega pomena. Zaradi njih se ne splača žrtvovati glave niti enega samega vojaka in bilo bi pravzaprav najbolj pametno, če bi te otoke prepustili Kitajski. Čangkajšek ter z njim nekateri ameriški skrajneži so sicer dopovedovali, da je sedanje kitajsko obstreljevanje obalskih otokov le uvod v napad na Formozo vendar, tem trditvam pa ni nasedel noben , pameten človek. V današnjem položaju bi bil celo napad na obalske otoke za Kitajce zelo tvegano podjetje in bi zahtevalo velikansko koncentracijo vojaške sile; o kakšnem poskusu izkrcavanja na 209 km oddaljeno Formozo pa se ne splača niti govoriti. Pripravljenost Kitajske, da se odreče uporabi sile za osvoboditev Formoze je zato prav tako razumljiva, kot je razumljiva in logična njihova zahteva po obalskih otokih.
Ves miroljubni svet je zato pričakoval, da bo ameriški zunanji minister Dulles na svojih trodnevnih razgovorih z Čangkajškom le spravil tega k pameti. Bilo je sicer jasno, da se bo formoški tiran upira!, toda Dulles je imel za pritisk vsa potrebna, zelo močna in prepričljiva sredstva.
Seveda je treba obžalovati obnavljanje kitajskih topniških operacij proti obalskim otokom prav v trenutku, ko je prišel Dulles na Formozo. Pravijo, da je ameriški državnik ob prihodu nekaj časa zamišljeno strmel proti zahodu, odkoder je prihajal grom topov. Pri tem pa ni treba pozabiti, da odgovornost pada nredvsem nanj, ker ni izkoristil skoraj tritedenske prekinitve ognja, da bi dosegel pomiritev. Tu si namreč ni treba delati nobenih utvar: v formoški ožini ne bo miru, dokler bo Čangkajšek držal 190.009 vojakov kotna i nekaj kilometrov od kitajske obale in dokler bodo ladje s teh oporišč gusarile po obrež nern morju. In še to glede kitajskega obstreljevanja: prekinitev ognja ni Čangkajšek iz koristil za pomiritev, marveč je v tem času svojo obrambo na otokih utrjeval z težkim S topništvom, ki ga tam prej ni imel.
Ce Dulles res ni dosegel na Formczi drugega kot tisto, o čemur govori uradno poročilo, tedaj smo pač tam, kjer smo bili, če ne na slabšem. Čangkajšek se bo kitajskim napadom upiral sam, ko pa mu pojde voda v grlo, bo spet poklical na pomoč ameriško vojno mornarico.
Skupna izjava po razgovorih Dulles-Cang-kajšek je diplomatski dokument, iz katerega si je težko ustvariti sliko dejanskega stanja v odnosih med obema deželama. V poročilu
smo brali, da so bili razgovori »zadovoljivi«, kar vsekakor pomeni, da ni šlo vse gladko. Precej ugibanja je dalje okrog izjave, da je »v sedanjih okoliščinah obramba Kvemoja in Macuja tesno povezana z obrambo Formoze in Peskadorskih otokov«. Tako oceno so doslej zavračali,' razen nekaterih redkih izjem, vsi ameriški politiki in strategi, saj nihče med njimi ni mogel vzeti resno Cangkajško-vih blodenj o vrnitvi na Kitajsko in o tem. da bi skočil na kopno z obalnih otokov.
Komentatorji sedaj poudarjajo, da besede* »v sedanjih okoliščinah« puščajo Dullesu odprta vrata za spremembo dosedanje politike-vsak hip namreč lahko izjavi, da so se »okoliščine« spremenile. Številni opazovalci dajejo precejšen pomen tudi Cangkajškovi obljubi da za svojo vrnitev na Kitajsko ne bo uporabil sile. Dejansko, nima ta izjava nobene praktične vrednosti, ker Čangkajšek na kop no kratkomalo nc more. Vendar pa ni izkiju čeno, da je v teh besedah uradnega poročilo tudi tale smisel: »Ce se Čangkajšek odreče uporabi sile, tedaj pomeni, da obalskih oto kov kot vojaških oporišč sploh več ne po trebuje in da zato lahko mirne duše umakne z njih svoje vojaštvo.«
Vsa ta ugibanja so upravičena spričo dej stva, da s** Dulles in Čangkajšek, kot poro-
čajo iž dobro obveščenih ameriških virov, sklenila tudi nekatere tajne pogodbe, o katerih pa danes še ne vemo ničesar.
Uradno poročilo izraža ob zaključku upanje, da Kitajska z obstreljevanjem otokov in morebitnimi drugimi vojaškimi akcijami le ne bo izzvala svetovne vojne. To upanje in zahtevo po miru gojimo seveda vsi, ker vemo, da bi bil zločin proti človeštvu sprožiti vojno zaradi kateregakoli mednarodnega spora. Toda od koga zavisi dejanska pomi-
ritev? Samo od Kitajcev ne in prav iz te ugotovitve izvira skrb: kako se bo razvijala formoška kriza, če bodo o ameriški politiki na Daljnem vzhodu odločali taki prenapeteži kot so formoški tiran in nekateri njegovi prav tako neodgovorni zahodni pokrovitelji. • • »
Drugo območje na svetu, kjer govorijo topovi, je Alžirija. Zadnje čase so se taro stvari zgenile z mrtve točke, tako vsaj se zdi spričo nekaterih potez francoske in alžirske začasne vlade. Predsednik de Gaulle je napravil nekaj korakov, ki so zbudili splošno pozornost. Najprej je utrdil svojo oblast med alžirskimi Francozi s tem, da je razbil tako imenovani »Odbor za javno rešitev«, v katerem so sedeli predstavniki francoskih kolonialistov ter nekateri fašistično razpoloženi francoski oficirji. Kmalu za tem pa je porabil predstavnike alžirskih upornikov, naj pridejo na pogajanja v Pariz. Dal je slovesno obljubo, da se jih ne bo nihče dotaknil in da bodo lahko nemoteno odšli s francoskega ozemlja.
Znamenje dobre volje je pokazala tudi začasna alžirska vlada z. izpustitvijo francoskih vojnih ujetnikov. Njen predsednik Ferhat Abbas pa je izjavil, da razgovori z francosko •dado lahko pripeljejo do prekinitve ognja.
prehoda začasne vlade iz Kaira v Alžirijo ter sklenitve mirovne pogodbe v korist obeh dežel.
Nekaj se je torej zganilo in vse zavisi sedaj od naslednjih francoskih korakov. De Gaullov poziv na pogajanja je namreč precej omejen, ker izključuje politična pogajanja ter zahteva le splošni sporazum o premirju. Nič ne vemo, kakšni so nadaljnji de Gauilovi načrti, toda za sedaj je njegov predlog v bistvu podoben tistemu, ki ga je napravil pred več kot dvema letoma tedanji ministrski predsednik Mollet: Alžirci naj takoj prenehajo z uporom in omogočijo volitve, francoska vlada pa se bo nato pogajala z izvoljenimi predstavniki.
Ti pogoji so bili seveda za Alžirce nesprejemljivi in če de Gaulle nima drugih, bodo upanja, ki so sedaj nastala kmalu spet skopnela. Glede ljudi, s katerimi naj bi sc pogovarjal o prekinitvi ognja, je de Gauliu še pred alžirsko vlado odgovoril maroški sultan Mohamed V.: »Ce se hočete pogovarjati z Alžirci, pokličite pred se Ben Bello, saj ga imate že dve leti v pariških zaporih!«
Morda se bodo v francoskih vladnih krogih spomnili, kako so pred kakšnimi dvanajstimi leti povabili v Pariz Ho Ši Mii.ha, da bi se z njim pogovorili o Indokini. Francoska kolonialistična zaslepljenost pa je tedaj onemogočila plodne razgovore, kar je Francija kasneje drago plačala. Indokitajska izkušnja bi jo bila morala nekaj naučiti.
Dejstvo, o katerem morda danes de Gaulle razmišljati je to, da je Alžirija v slabšem položaju kot katerakoli francoska kolonija. Gvineja si je nedavno pridobila neodvisnost z volilnimi listki. Madagaskar je po isti poti dobil notranjo samoupravo. Alžirija pa na tako pot ne more, preprosto zato, ker so Jo proglasili za del francoskega ozemlja. De Gaulle bi moral sedaj priznati resnico, da namreč Alžirci niso nekakšni muslimanski Francozi, marveč da so Arabci, del arabskega naroda, živečega v severni Afriki. Tako priznanje bi takoj odprlo nove perspektiv# in zelo približalo pomiritev.
S. ▼.
Dve žarišči Fojne