Delavska enotnost
17. 7. 1976 - ST. 28 - L. XXXV. - CENA 3 DIN Glavni urednik:	odgovorni urednik:
OJKO ČERNELČ	BOJAN SAMARIN
pB SPREJETJU ZAKONOV O POPISU PREBIVALSTVA 'M-0 NARODNOSTNIH SKUPINAH V AVSTRIJI
SEJA REPUBLIŠKEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE
Protest slovenskih sindikatov
Na svoji zadnji seji republiški svet ZSS ni ^ogel ostati nem ob dogodkih v zvezi s slo-^ensko manjšino v sosednji Avstriji. Na po-b^o številnih sindikalnih in delovnih orga-nizacij je RS ZSS sprejel naslednjo izjavo:
..Delovni ljudje socialistične samoupravne Jugoslavije in SR Slovenije z veliko ogorče-n°stjo in z iskrenimi čustvi vnovič izražajo j*Vojo neomajno solidarnost slovenski in utvaški narodnostni skupnosti v Avstriji v njihovem boju, ki ni le boj za manjšinske pravice, temveč boj za celovito osebno in socialno svobodo človeka in naroda. Delovni ljudje naše domovine zato tembolj prizadeto in odločno protestirajo p'roti takim dejanjem, kot je sprejetje omenjenih zakonov, s®j je vsej demokratični javnosti Evrope Popolnoma jasno, da gre za očitno popuščanje in za kompromis z nacionalšovinistič-nimi silami, ki hudo spominjajo na tiste nuaCnjaške sile, ki so v ne tako daljni pre-. Osti počele grozljive zločine nad števil-nyni narodi in demokratičnimi in naprednimi gibanji naše celine.
Ob tej priložnosti republiški svet Zveze
sindikatov Slovenije izraža prepričanje, da se avstrijski sindikati in vse avstrijsko delavstvo zaveda daljnosežnih posledic tako očitnega zanikanja in krnjenja osnovnih človečanskih pravic Slovencev in Hrvatov v Avstriji, sdj je odnos, avstrijskega sindikalnega gibanja do urejanja manjšinjskega vprašanja neločljiv del odnosa do demokratizacije v Avstriji, ki je temeljni pogoj za obstoj avstrijskega sindikalnega gibanja.
S sprejetjem omenjenih zakonov pa so danes žal ustvarjeni pogoji za še večji pritisk na manjšine v Avstriji, s čimer so resno ogrožene vse tiste vrednote in pridobitve, za katere se danes zavzema delavski razred v svetu.
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije je prepričan, da bodo avstrijski vladni in predstavniški organi morali prej ali slej upoštevati že neštetokrat ponovljene konstruktivne predloge predstavnikov slovenske in hrvaške narodnostne skupnosti v Avstriji, ki uživajo podporo ne le pri nas, temveč v številnih demokratičnih in naprednih krogih v sami Avstriji.
ODGOVOREN ODNOS DO
ZASTAVLJENIH NALOG

Ob koncu prejšnjega tedna je bila v Ljubljani razširjena seja republiškega sveta ZSS, ki jo je vodila generalna sekretarka Ivanka Vrhovčak. V središču pozornosti je bila razprava o dokumentih našega družbenega razvoja do 1980. leta. V razpravi je sodeloval tudi podpredsednik IS skupščine SRS Zvone Dragan.
Razprava je prispevala k raz-čiščenju nekaterih dilem, vendar ni bila „vseobsegajoča“. Razumljivo, saj so sindikati že v dosedanjem dveletnem oblikovanju planskih dokumentov imeli tvorno vlogo. V prihodnje si bodo dosledno prizadevali, da se bomo vsi vedli odgovorno do izpolnjevanja zastavljenih planskih nalog in ciljev, posebna pozornost pa bo prav gotovo veljala resnični uveljavitvi ustave in zakona o združenem
^bogla, nekoliko »zamegljena« miza ^'ba filmu
Filmski delavci
o svojem delu
^sDutek zakona o združenem delu ne opre-e,JUje samoupravnih pravic delavca v statusu d ?°°c*ne9a umetnika, kadar soustvarja doho-6k filmskega podjetja • Za mnoga nerešena P^&mja ni mogoče pričakovati, da jih bo re-,..a širša družbena skupnost, ne da bi kolektiv
P,a filma tudi sam iskal izhode in predlagal sHve po poti samoupravnega sporazumevajo • Kako povezati proizvodnjo, distribucijo, pr'Kazovanje filmov in TV?
STRAN 5
34.
SEJA PREDSEDSTVA RS ZSS
Spodbuda izumiteljem
be^P°ra PretJJ°9u za družbeni dogovor — Do-
i:	. Program družbenopolitičnega usposab-
— Pregled dosedanje razprave
druži*;
cijah
predseastvo RS ZSS se je na
bori* j° J6 votbl Janez Bar-• ugotovilo, da predlog nega dogovora o inova-D-:	Upošteva v glavnem vse
. POmbe, ki so prišle iz sindi-
*n SIk’ je P1"6^0!? dober fg, . o nedvomno prispeval k *,,JU izumiteljske in nova-e dejavnosti pri nas. uno tega je predsedstvo
obram, ^	Preoseustvo
ben aval0 ^di program druž-si-^PuJidčnega uspodabljanja drsalnih delavcev. Ocenilo je,
da je program dober.
Nato so člani predsedstva razpravljali o nalogah v zvezi z javno razpravo o osnutku zakona o združenem delu. Poudarili so, dpriprave in sama konferenca ZSS, ki bo 20. septembra, nikakor ne pomenijo, da smo v Sloveniji že zaključili razpravo v bazi, temveč da gre le za pregled rezultatov dosedanje javne razprave, ki bo — kot je znano — trajala do pozne jeseni.	Več na 2. strani.
ŠELE KONEC
ZAČETKA
Sedanje ocene o poteku javne razprave o osnutku zakona o združenem delu v temeljnih samoupravnih okoljih so ugodne. Več kot 100 tisoč delavcev je sodelovalo na izborih, kjer so razpravljali o osnutku zakona in soočali njegove rešitve s svojimi samoupravnimi rešitvami in izkušnjami. Po predvidevanjih sekretariata za spremljanje javne razprave pri RS ZSS bo do konca tega meseca več kot pol milijona delavcev razpravljalo o osnutku zakona. To priča o široki politični akciji, ki so jo organizirali sindikati.
V večini temeljnih organizacij je tekla javna razprava tudi o konkretnih samoupravnih razmerah in v mnogih primerih so se premaknila kolesja razvoja samoupravnih odnosov. Če skušamo povzeti misel, ki je bila izrečena na seji sekretariata, bi morali zapisati, da sicer akcija še ni končana, vendar pa so postavljeni temelji za njeno nadaljevanje. Na tem najširšem referendumu, kot bi lahko poimenovali javno razpravo, so se delavci izrekli za določila zakona o združenem delu, sedaj pa bo treba nje-
govega duha vnesti v življenje in delo slehernega delovnega kolektiva.
Če smo lahko zadovoljni z dosedanjimi rezultati javne razprave med delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, od koder je prišlo tudi največ predlogov in dopolnil, pa so rezultati javne razprave v krajevnih skupnostih in temeljnih samoupravnih interesnih skupnostmi slabi. Sindikati in organizacije socialistične zveze bodo morali kljub počitniškem času usmeriti svojo akcijo tudi v ta okolja. Če temu ne bo tako, tudi rezultati ne bodo takšni, kot smo jih pričakovali. Pa ne gre samo za to. Gre za zelo pomembne oblike organiziranja delavcev in delovnih ljudi in za tista mesta, kjer združujejo del svojih interesov in sredstev za njihovo uresničevanje, kjer morajo prav tako zavladati novi odnosi.
Dogovorjeni roki v javni razpravi veljajo. Že ob koncu avgusta bomo morali analizirati rezultate javne razprave na občinskih sindikalnih konferencah in zatem v septembru na republiški konferenci zveze sindikatov.
M. HORVAT

delu in to tako, da bo delavec postal dejanski nosilec tudi družbenega planiranja.
RS ZSS je sklenil, da bo na jesen sklical konferenco Zveze sindikatov Slovenije. Na njenem dnevnem redu bo politična
ocena javne razprave o osnutku zakona o združenem delu in razprava o nadaljnjih nalogah sindikatov pri uresničevanju ustavne vsebine samoupravljanja v smislu zakona o združenem delu.
Na podlagi 72. člena statutarnega dogovora o organiziranosti in delovanju sindikata in zveze sindikatov v SR Sloveniji je republiški svet Zveze sindikatov Slovenije na seji 9. julija 1976. leta sprejel
SKLEP
o sklicu konference Zveze sindikatov Slovenije
l.
Konec septembra ali v začetku oktobra 1976. leta bo konferenca Zveze sindikatov Slovenije. Datum sklica določi predsedstvo republiškega sveta ZSS.
Predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije je na 34. seji, 14. julija 1976 soglašalo, da bo konferenca
ZSS 20. septembra 1976.
2.
Republiški svet Zveze sindikatov SLovenije predlaga konferenci tale dnevni red:
1.	Sklepna politična ocena razprave o osnutku zakona o združenem delu;
2.	Mdaljnje naloge sindikatov pri uresničevanju ustavne vsebine samoupravljanja v smislu zakona o združenem delu.
3.
Konferenco Zveze sindikatov Slovenije sestavljajo:
—	člani republiškega sveta, predsedstva republiškega sveta, sekretarji republiškega sveta ter predsednila odborov in komisij republiškega sveža Zveze sindikatov Slovenije;
—	delegacije republiških vodstev Zveze komunistov Slovenije, Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, Zveze socialistične mladine Slovenije in Zveze združenj borcev NOV Slovenije;
—	predsednik in člani predsedstva SR Slovenije;
—	delegacije skupščine SR Slovenije, izvršnega sveta skupščine SR Slovenije in gospodarske zbornice SR Slovenije;
—	člani delegacije republiškega sveta ZSS v republiški konferenci SZDL Slovenije;
—	delegati iz SR Slovenije v svetu Zveze sindikatov Jugoslavije;
—	predsedniki občinskih in medobčinskih (obalno-kra-škega, mestnega) svetov Zveze sindikatov Slovenije;
—	sekretarji republiških odborov sindikatov in predsedniki komisij za samoupravljanje republiških odborov sindikatov Slovenije.
4.
Republiški svet ZSS predlaga republiškim vodstvom družbenopolitičnih organizacij, da pošljejo na konferenco ZSS po deset delegatov, skupščina SR Slovenije, izvršni svet skupščine SR Slovenije in gospodarska zbornica SR Slovenije pa po pet delegatov.
5.
Republiški svet ZSS predlaga občinskim svetom ZSS, da skličejo najpozneje do 20. septembra 1976. leta problemske konference ZSS občine in da na njih ocenijo javno razpravo o osnutku zakona o združenem delu. Prav tako predlaga republiškim odborom sindikatov Slovenije, da se sestanejo do seje konference Zveze sindikatov Slovenije, povzamejo in politično ocenijo javno razpravo ter dosežene in načrtovane spremembe samoupravnih razmer.
6.
Ta sklep velja takoj. Številka: 03-6-2/Gr
Predsednik RS ZSS JANEZ BARBORIC
7 dni v sindikatih
17. julija 1976
stran
KAJ SMO STORILI...
PN
Prvi korak je najtežji
Družbeno planiranje. Izredno zahtevno in odgovorno delo ne glede na to, kakšno obdobje vzamemo v pretres. Praviloma se delo planerjev vleče dlje časa - pri pripravljanju4 sedanjih planskih dokumentov o razvoju Slovenije do 1980. lefa govorimo o delu dveh let - kar na svoj način tudi dokumentira trditev, da je pot do trdneje zastavljenih ciljev vse prej kot lahka.
Po splošni oceni, vsaj kar zadeva sindikalne kroge, je „izdelek“ na taki ravni, da si zasluži polno podporo. Temu v republiškem sindikalnem vrhu, če tako poenostavljeno imenujemo republiški svet ZSS, sploh ne oporekajo, vendar so razprave že nekajkrat navrgle pripombo, ki je nikakor ne moremo imeti za obrobno.
Gre preprosto za to, da smo vedno in vsakokrat pripravljeni navdušeno poudarjati, kako je pri nas delavec z uveljavitvijo nove ustave postal dejanski nosilec družbenega planiranja. Pripombe, na katere tokrat opozarjamo, sploh ne oporekajo delavcu njegove ustavne pravice in dolžnosti, pač pa se vprašujejo, koliko je delavec v temeljni organizaciji združenega dela tudi v resnici lahko vzel stvari v svoje roke.
Najprej je seveda res, da prihaja do razkoraka med teorijo in prakso že zato, ker samoupravni položaj delavcev v TOZD pri družbenem planiranju še ni dovolj uveljavljen tudi zaradi tega, ker TOZD kot temeljna oblika združenega dela še ni dobila ustreznega mesta v obvladanju družbenoekonomskih odnosov. Plani TOZD so nemalokrat kompromisni in nekom pletni. Skrb vzbuja tudi dejstvo, da so načrtovalci po navadi izpuščali ali le mimogrede upoštevali socialne aspekte planiranja.
Pri oceni realnosti v planiranju največkrat opazimo, da je bilo pretežno delo v rokah strokovnih služb, kar je sicer - s stališča strokovne ravni dokumentov — docela v redu, vendar želja po tehtnosti in utemeljenosti ne more biti obenem tudi izgovor za morebitno prepričanje, kako delavec pravzaprav pri planiranju nima početi kaj več od tega, kakor da namesto pike na i dvigne roko v znak soglasja.
Pomanjkljivosti, na katere smo skušali opozoriti ,,na ravni TOZD“, so se naposled morale odraziti tudi v republiški planski dokumentaciji. Za tak položaj nikakor ne kaže kriviti planerjev, čeprav jim morda malce večji „občutek“ za družbenopolitično dogajanje ne bi škodil, vendar je le treba upoštevati, da je, kot kaže, zatajila organizacijska priprava tistega dela planiranja, ki mu lahko rečemo razpravljalski. Očitno namreč je, da težko najdemo utemeljeno razlago za velikansko nesorazmerje v času med dvema letoma, kolikor smo pripravljali družbeni plan razvoja do 1980. leta, in nekako desetimi dnevi, kolikor so ga imeli na voljo delavci v TOZD. Kaj so lahko storili v teh nekaj dnevih?
Ne glede na to je bil storjen prelomen korak: čeprav za prvega vedno velja, da nihče nima pravih izkušenj, verjamemo, da bo prihodnji že precej bolj trden, daljši in vse-- binsko bogatejši. Vsi koraki so pač tudi zato, da zmanjšujemo razdaljo med teorijo in prakso.
TIG
i RS ZSS
S SEJE PREDSEDSTVA RS ZSS
Naše pripombe upoštevane!
Kaj morajo narediti sindikati za razvoj izumiteljstva? — Družbenopolitično izobraževanje čedalj6 uspešnejše — Priprave na konferenco ZSS
Vida Prinčič, namestnica sekretarja RO sindikata delavcev kovinske industrije, je na 34. seji predsedstva RS ZSS opozorila zlasti na tista določila predloga družbenega dogovora o inovacijah, kateremu bo morala Zveza sindikatov Slovenije kot nosilec naloge posvečati vso pozornost.
Med drugim so slovenski sindikati skupaj z gospodarsko zbornico dolžni pripraviti predlog samoupravnega sporazuma za določanje načinov, kako stimulirati novatorje, hkrati pa so z gospodarsko zbornico tudi zadolženi za spodbujanje povezovanja razvojnih zmogljivosti v organizacijah združenega dela.
Predsedstvo je ugotovilo, da so se sindikati aktivno vključili v priprave za omenjeni družbeni dogovor in da so pripombe iz sindikalnih vrst v glavnem upoštevane. Dokončen predlog družbenega dogovora o inovacijah je po splošni oceni dober rezultat prizadevanja vseh družbenih dejavnikov, da ustvarimo osnovne pogoje za razvoj izumiteljstva in novatorstva in da predlog upošteva skupaj z amandmaji pripombe široke razprave, zato ga je predsedstvo podprlo in sklenilo podpisati.
DOBER PROGRAM DRUŽBENOPOLITIČNEGA USPOSABLJANJA
Predsedstvo je nato obravnavalo program centra RS ZSS za družbeno izobraževanje. Direktor centra Zdravko Troha je v uvodu poudaril, da se v sindikalni bazi stopnjujeta tako obseg kot tudi kakovost družbenopolitičnega usposabljanja, ter hkrati pozitivno ocenil vlogo delavskih univerz in klubov samoupravljavcev. Zlasti razveseljivo pa je po sodbi tovariša Trohe, daje prodrlo spoznanje o nujnosti družbenopolitičnega
»11®« *
usposabljanja in da so različne težave, ki so spremljale to dejavnost, čedalje manjše.
Med temami, ki jih bodo obravnavali tečajniki (sindikalni poverjeniki, člani izvršilnih odborov osnovnih organizacij sindikata ter delegati v sindikalnih konferencah v OZD), so zlasti spremembe, ki jih prinaša zakon o združenem delu na vseh področjih, družbena samozaščita, usmerjeno izobraževanje po delu ter 5. konferenca neuvrščenih v Colombu.
KLJUB KONFERENCI
RAZPRAVA DO POZNE JESENI
Kakšne so naloge sindikatov v sklepnem obdobju javne razprave o osnutku zakona o združenem delu? O tem je govorila generalna sekretarka RS ZSS Ivanka Vrhovčak. Poudarila je, da ne gre za nove naloge, temveč zgolj za operativni načrt. Kot je znano, je RS sklical konferenco Zveze sindikatov Slovenije, na kateri naj bi strnili in ocenili rezultate javne razprave ter oblikovali skupne predloge iz SR Slovenije za spremembe in dopolnitve zakona. Hkrati bi sprejeli tudi politične dogovore o nadaljnjih nalogah pri uresničevanju ustave.
Po dogovoru v koordinacijski komisiji predsedstva CK ZKS za spremljanje uresničevanja ustave bo konferenca slovenskih sindikatov 20. septembra letos. Poleg sindikalnih delegatov bodo na konferenci sodelovale tudi delegacije drugih republiških vodstev družbenopolitičnih organizacij po frontnem načelu.
Za pripravo te konference pa je potrebno
— urediti vprašanja, pripombe in predloge javne razprave, kar bosta do 31. julija
opravila sekretariat RS ZSS za organizacijo javne razprave in sektor RS ZSS za samoupravljanje ter,
— pripraviti poročilo o uresničevanju načrta o poteku javne razprave. V ta namen morajo občinski sveti ZSS poslati podrobna poročila sekretariatu za
organizacijo javne razprave naj pozneje do 25. julija.
Ob tem so na seji predsedstv poudarili, da to nikakor n pomeni konca javne razprave bazi. Gre le za pregled rezi"' tatov dosedanje javne razprav®’ ki bo — kot je znano - trajala do pozne jeseni.	V-k'
O PLANIH RAZVOJA PROMETA IN IZGUBI NA ŽELEZNICI
____________________ ____________
Preveč zanašanja na skupnost
Ob koncu minulega tedna se je v koprski INTEREUROPI sestal izvršni odbor RO sindikata delavcev v prometu in zvezah in rat' pravljal o osnutku družbenega plana razvoja SRS za obdobj® 1976—1980, o gospodarski problematiki železniškega gospoda1' stva, sejo pa je sklenil s povzetkom predlogov, mnenj in stali*4 delegatov RO prometa in zvez na dvodnevnem seminarju mar®3 letos v Radencih in Bledu.
V	zvezi s široko javno razpravo v vseh TOZD prometa in zvez v Sloveniji o osnutku družbenega plana razvoja SR Slovenije in konkretnih opredelitvah ciljev v samoupravnih sporazumih SIS prometa in zvez, so člani 10 podprli in strnili stališča do teh planov ter menili, daje bil z usklajevanjem teh ciljev storjen velik korak naprej. Lahko bi rekli, da je končno ta dejavnost v teh dokumentih dobila vlogo, kiji gre v družbi. V prihodnjem obdobju bo potrebno angažirati vse sile, da dogovore tudi dosledno uresničimo.
V	nadaljevanju je izvršni odbor obravnaval letošnji izpad
:r
°'
iia
mmm
edno do sebe in drugih
Ob izteku prejšnjega tedna se je sestal na svoji 15. seji republiški svet ZSS. V središču pozornosti je bila razprava o predlogu dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976 do 1980 in o osnutku družbenega plana razvoja SR Slovenije za isto obdobje. Generalna sekretarka Ivanka Vrhovčak, ki je vodila sejo, je sklenila razpravo z ugotovitvijo, da enotna podpora planskim dokumentom ni naključna niti formalna, temveč je le odraz sindikalne aktivnosti v času nastajanja in sprejema teh dokumentov. Tako stališče je tudi dokaz, da so slovenski delavci začeli uresničevati svoje ustavne pravice in dolžnosti ter so s tem postali nosilci družbenega planiranja.
Po uvodni besedi, ki jo je pripravil Janez Tršan, sekretar RS ZSS za ekonomsko politiko, se je razvnela razprava, v kateri so sodelovali predstavniki posameznih republiških odborov in nekateri delegati. Poudarek je bil na povzetkih razprav in opozoril, ki so prišla „iz baze“, in na predlogih, kaj bi kazalo v zaključnem obdobju — priprave planskih dokumentov še izboljšati, kakor na primer odnos med proizvodnim in izobraževalnim delom združenega dela, natančnejša opredelitev, kako bi se kazalo vesti v tradicionalnih industrijskih središčih s — praviloma — zastarelo industrijo, potem v rudnikih ... Precej razprave je bilo tudi o problemih planiranja na področju stanovanjske gradnje in komunalne opremljenosti gradbenih zemljišč ter naselij.
V razpravi se je. oglasil tudi podpredsednik IS skupščine
SRS Zvone Dragan, kije poudaril, da bo večina dela v zvezi s planom opravljena do konca julija. Planerji so imeli pri svojem delu predvsem pred očmi, da moramo v prihodnjem srednjeročnem obdobju spremeniti na bolje dokaj neugoden slovenski odnos med uvozom in izvozom ob sočasnem upoštevanju surovinskega „pri-mankljaja“. V prihodnje bomo vsekakor morali zaostriti odgovornost pri vseh investicijah, kar še posebej velja za velike, ki lahko mimogrede porabijo težke milijarde, pozorni pa bomo morali biti tudi pri tako imenovanem,,prekrivanju kapacitet", saj jih ne gre ocenjevati zgolj z realnimi izvoznimi možnostmi. Za Slovenijo bi veljalo reči osnovno ugotovitev: od tradicije ne bomo živeli, temveč od naše sposobnosti, kako bomo lahko kvalitetneje proizvajali in bolj racionalno trošili.
Zvone Dragan je še posebej poudaril, da v prihodnje načrtujemo večjo skladnost med produktivnostjo in rastjo realnih osebnih dohodkov. Le-ti so zadnja leta naraščali v Sloveniji komaj opazno (poprečno le za 0,2 % na leto), prihodnja štiri leta pa si moramo prizadevati, da bi dosegali povečevanje vsaj za 3 % na leto.
Sindikati v družbenem planu še posebej podpirajo vse cilje in usmeritve, ki krepe razvoj socialističnih samoupravnih odnosov ob sočasnem zadovo- . Ijevanju materialnih in duhovnih potreb, ki naj zagotavljajo razvoj in uveljavitev celovite osebnosti človeka ter stalno izboljševanje življenjskega standarda delavcev in občanov. Podporo prav tako uživajo stabilizacija gospodarskih gibanj, prizadevanja za učinkovitost v gospodarjenju in pa razvijanje kulture dela, zdravih življenjskih navad in delovnih razmer zaposlenih.
Sindikati si bodo v prihodnje prizadevali za dosledno uveljavljanje planskih nalog; tako bodo tudi s svojim delom vplivali na uveljavljanje družbeno koristnega vedenja in zavračanje parcialnih interesov. Več pozornosti bo treba posvetiti dogajanjem v TOZD. Delavci v TOZD še niso dosledno nosilci
družbenega planiranja na vseh ravneh. Prav tako še ni ustrezno zaživelo usklajeno planiranje vseh nosilcev planiranja, ki so med seboj odvisni v proizvodnem procesu. Posebno kritične so razmere v nekaterih SOZD, ki sicer formalno že obstajajo, vsebinske integracije pa je bore malo. V prihodnje bomo v dograjevanju planov morali doseči bistveno večje razultate pri združevanju dela in sredstev, kar je eden od osnovnih pogojev hitrejšega družbenoekonomskega razvoja Slovenije.
V sindikatih ugotavljajo, da je razvoj samoupravnih odnosov sicer dobil v planih ustreznejše mesto, vendar z dosežki še ne moremo biti zadovoljni. Večkrat se razvoj samoupravnih odnosov v planih zožuje le na nekatere sestavine, tudi manj pomembne. Delavec mora dobiti dejansko možnost, da bo obvladoval celoto družbene reprodukcije.
, Vsi planski dokumenti neposredno ali posredno gradijo družbeni napredek na kvalitetnih dejavnikih razvoja. Sindikati se zavedajo, daje uresničitev ciljev v tesni povezavi z našimi prizadevanji za doslednejšo uveljavitev nagrajevanja po delu in delovnih rezultatih. V zvezi s tem bo treba vsekakor poglobiti vlogo dosedanjih
panožnih sporazumov o razporejanju dohodka in o delitvi osebnih dohodkov ter ekonomsko vlogo TOZD postaviti na trdnejše noge.
RS ZSS podpira usmeritev v družbenem planu za samoupravno izvajanje nalog, na področju družbenih dejavnosti priznava prednost vsemu, kar prispeva k višji produktivnosti dela, socialni varnosti in celovitemu razvoju človekove osebnosti. Gre predvsem za reformo izobraževanja, varstvo otrok, izobraževanje ob delu, osnovno in preventivno zdravstveno varstvo, množične kulturne in telesnokulturne dejavnosti..
Dosedanje naloge, ki so jih sindikati že sprejeli, opredeljujejo tudi nadaljnje obveznosti po sprejetju srednjeročnih družbenih planov. Sindikati bodo začeli tako — najprej pri sebi in potem tudi drugih — da bodo dosledno zahtevali sankcije za vse, ki planskih nalog ne bodo uresničevali, kar naj bi veljalo tudi za tiste, ki so sodelovali pri sprejemanju neustreznih ukrepov in sklepov. Le tako bomo lahko uresničevali svoje dolžnosti, da bo samoupravno družbeno planiranje resnično postalo sredstvo delavcev za uresničevanje njihovih neposrednih interesov.
L T.
dohodka pri ŽG Ljubljana. Ob informaciji so bile izrečen6 številne kritike na račun želez' niče, ki se je pri reševanju pf1 blematike preveč zanašala le n* rešitve od zunaj, premalo pa 86 poslužujemo notranih ukrepov •za boljšo organiziranost, z2 večjo ekonomičnost opravlj®' nih storitev in za zmanjševanj® stroškov. Že to, da so po nekaterih podatkih v železniškem gospodarstvu prekoračili samoupravni sporazum o delit osebnih dohodkov za 4,6 % kaže na to, da bi se železnic3 morala bolj obrniti tudi vase.
Republiški komite za prom®* in zveze je predlagal sistenisk® in dolgoročnejše rešitve za boljšanje predvsem ekonom1 skega položaja železnice. Član1 so te ukrepe 10 podprli, obsodili pa tiste, ki teh rešitev n® akceptirajo, sami pa ne predlagajo ničesar, kar bi vplivalo na zmanjšanje izpada dohodka 1° izgube na železnici.
F.O-
__________________________-
VELENJE
Ustanovna skupščina kluba samo* upravljavcev
Iniciativni odbor za ustanovitev kluba samoupravljavc£v Velenje je sklenil, da bo ustanovna skupščina 20. julija. N3 njej bodo delegatom predložili poročilo o prizadevanjih z3 ustanovitev kluba ter o njegovem mestu, vlogi in nalogah-Delegati bodo med drugim sprejeli tudi program dela kluba samoupravljavcev in ocenili dosedanjo javno razpravo o osnutku zakona o združenem delu v Šaleški dolini.
Minuli teden je pripravil mi’ ciativni odbor za ustanovitev kluba samoupravljavcev Velenje še zadnje posvetovanje s predstavniki delovnih organizacij z območja občine Velenje, na katerem so govorili o vlogi iu mestu kluba ter o predlogu letošnjega delovnega program3-P. 0-
Un 311	Kakšne so samo-
e^0 pravice delavca v sta-u IJ svobodnega umetnika, ^r soustvaija dohodek . ..
vpj° Polanjko: Po 30 letih še ^r110 enaki delovni in življenj-Problemi filmskih delav-
OKROGLA, NEKOLIKO -»ZAMEGLJENA« MIZA V VIBA FILMU
FILMSKI DELAVCI O SVOJEM DELU
Em izmed okroglih miz ki jih organizirajo zadnje tedne republiški odbori sindikatov v večjih organizacijah združenega dela, je bila tudi okrogla miza v Viba filmu, podjetju za proizvodnjo, uvoz, izvoz in promet s filmi.
Takoj pa je treba povedati, da so tokrat delavci Viba filma že četrtič razpravljali o zakonu o združenem delu in o samoupravnih razmerah v lastni delovni organizaciji.
Tokrat so v razpravi sodelovali dr. Vida Lajovic, Metod Lampič, Franc Lampret, Miha Loboda, Milan Ljubič, Miro Poljanko, Irena Škrjanc, Lado Viler, Milan Bratec in Bogdan Fajon.
V nadnaslovu smo zapisali, da je bila to nekoliko .zamegljena" okrogla miza. Hoteli smo le povedati, da je bilo okrog resnično zamotanih in težkih problemov, ki jih občuti ta kolektiv že dolgo, nemara le še preveč tavanja v „megli“, govoqenje,o tem, da mnogih problemov brez širše družbene skupnosti nikakor ne bo mogoče razrešiti. Premalo je bilo v razpravi filmskih delavcev čutiti spoznanja, da je pot, po kateri lahko delavci Viba filma razrešujejo svoje probleme, le pot samoupravnega dogovarjanja in sporazumevanja, samoupravnega povezovanja, združevanja dela, sredstev za proizvodnjo in sredstev za naložbe.
i
POSPEŠITI UREDITEV USTANOVITELJSTVA VIBA FILMA
Problem, ki kolektiv Viba filma že dolgo tare, je, daje še vedno brez ustanovitelja, brez urejenih ustanoviteljskih razmerij in brez družbenega organa, ki ga imenuje ustanovitelj, kar vse naj bi podjetje Viba film imelo v skladu z določili filmskega zakona. Delovna organizacija, ki je sicer samoupravno dobro organizirana po ocenah, ki jih je bilo mogoče slišati iz pripovedovanja filmskih delavcev, ima tako namesto družbeno verificiranega organa še vedno programski svet, ki so ga sestavili v Viba filmu sami, čeprav so v njem tudi poznavalci filma, ki niso zaposleni v podjetju. Kolektiv Viba filma je zelo dolgo iskal, ustanovitelja svoje delovne organizacije. Razgovori, ki potekajo od letošnjega februarja, pa so le pripeljali do tega, da je zdaj podjetje Viba film predložilo Kulturni skupnosti Slovenije in Kulturni skupnosti Ljubljane predlog ustanoviteljskega akta, saj naj bi po sporazumu ti dve kulturni skupnosti postali soustanoviteljici podjetja. RO sindikata delavcev kulture naj bi poskuša zdaj le pospešiti dokončno ureditev ustanoviteljstva, da bi se podjetje lahko pravno registriralo. S tem pa poglavje o družbenem vplivu še ni zaključeno. Še vedno obstaja precej nejasnosti o tem, kako zagotoviti resnično širok in kvaliteten družbeni vpliv na proces nastajanja filma, od zasnov programske politike v proizvodnji torej, do vprašanj programske politike v pr ikazo vanj u f il mo v.
NERAZREŠEN SAMOUPRAVNI STATUS SOUSTVARJAL-NEGA SVOBODNEGA UMETNIKA
Eno od vprašanj,.na katerega si iz Osnutka zakona o združenem delu delavci Viba filma ne znajo odgovoriti, je — kakšne so samouprav-Ijalske pravice tistega delavca v statusu svobodnega umetnika, ki začasno združuje v delovni organizaciji svoje delo in tako tudi pomaga ustvarjati dohodek podjetja. Posebnost filmske proizvodnje je, da v svojem delovnem procesu zaposluje dve tretjini delavcev za nedoločen čas, tretjina delavcev pa so začasno v delovni proces vključeni delavci s statusom svobodnega umetnika.
Menijo, da je zakonodaja, ki govori o ustvarjanju in delitvi dohodka, zanje pomanjkljiva, saj udeležbo na dohodku za svobodne umetnike ureja zaenkrat le „prastari“ zakon o avtorskih pravicah. Na dohodku pa sta tudi sicer udekežena le režiser in scenarist s 5 % od prodaje v tujino, vsi drugi delavci v svobodnem statusu pa ne. Dogovorili so se, naj bi RO sindikata delavcev kulture animiral družbenopolitične organizacije, da bi ta problem razrešili v republiškem filmskem zakonu.
FILMSKI DELAVCI PRISPEVAJO SVOJ DOHODEK K DRAŽJIM PROJEKTOM IN ZA NAJNUJNEJŠE INVESTICIJE
Razprava v zvezi z udeležbo delavcev na dohodku se pravzaprav hitro konča ob ugotovitvah, da kolektiv iz skromnega dohodka kar naprej participira pri financiranju dražjih filmskih projektov in pri investicijah, ki so nujne zaradi varnosti pri delu. Petdesetčlanski kolektiv nikakor ne bo sam sposoben večjih adaptacij sedanjih neustreznih delovnih prostorov, nima sredstev za potrebe družbenega standarda, za zaposlitev novih delavcev ob povečanem obsegu dela, za reševanje stanovanjskih problemov itd.
Če so z boljšim planiranjem dela zadnje čase dosegli, da bodo poslej delovne naloge enakomerneje razporejene, preprečevali s tem izredno naraščanje nadur in v večji meri
omogočili letni oddih delavcem tudi v poletnih mesecih, pa jim skromni gospodarski rezultati omogočajo poprečne OD le v višini 3600 din.
To poprečje je nizko, saj je večina delavcev visoko kvalificiranih, a v kategoriji nekvalificiranih delavcev zaostajajo za OD na TV za 30 %. (V Viba filmu je najvišji OD 7300 din, najnižji 2600 din).
SREDNJEROČNO NAČRTOVANJE, POGOJI GOSPODARJENJA, DOHODKOVNI ODNOSI
Obseg filmske proizvodnje se je od leta 1974 sicer povečal na tri celovečerne in deset kratkih filmov. To je sedanja letna proizvodnja, za katero pa pravijo, da se njen obseg zdaj oblikuje po inerciji. Novi načrt srednjeročnega razvoja sicer daje prednost množičnim medijem, toda - saj je tudi prejšnji predvidel večji obseg filmske proizvodnje!
Problemi gospodarjenja in ustvarjanja dohodka pa se kopičijo že ob sedanjem obsegu dela. Slovensko jezikovno področje ni tolikšno, da bi se stroški filma povrnili s prikazovanjem v Sloveniji. Po sedanjih merilih prispeva k filmskemu projektu Kulturna skupnost Slovenije 85 % sredstev, delovna skupnost Viba filma pa 15 %. To v primeru, ko stane film 2 milijona 500 tisoč din, še nekako gre, pri filmu, ki stane 7 milijonov (Idealist), pa je delež podjetja kar milijon din. Kulturno-poslovna politika Viba filma zaradi takega stalnega prelivanja sredstev in zaradi praznih skladov nenehno balansira med tem, ali narediti slovenski ali univerzalni film. Lastna odgovornost je velika, saj je, žal, odziv na vsakoletni program Viba filma, ki gre v javno razpravo, tako skromen, da je občutek osamljenosti pri kolektivu Viba filma zelo velik.
Pa vendar je bilo slišati, daje podjetje Viba film od vseh jugoslovanskih filmskih podjetij ustvarilo lani največ lastnih sredstev, seveda pa sto starih milijonov ni veliko za kakršnekoli gospodarske načrte. Tudi sicer pogoji gospodarjenja niso ugodni. Uvoz tehničnih sredstev je prepovedan, uvoz filmskega traku za domačo proizvodnjo je obdavčen in ocarinjen, uvoz tujih filmov v Jugoslavijo pa oproščen carine! Tudi glede udeležbe na doliodku od prometa z domačimi filmi menijo, da ni razčiščeno, komu naj gre večji delež: proizvajalcu ali posredniku? Pri izvozu filmov gre danes proizvajalcu res 65 % dohodka, toda ko podjetje pokrije še lastno participacijo pri realizaciji projekta filma, mu ostane največ 30 % dohodka.
O »dohodkovni niti“ smo slišali tudi nasprotna mnenja, češ da so v’ prodaji filmov zunaj Slovenije še velike rezerve, če da je treba dobro stimulirati tistega, ki bo film prodal; boljša prodaja pa pomeni tudi za podjetje Viba film več dohodka in več možnosti za boljše nagrajevanje režiserjev, scenaristov pa tudi drugih filmskih delavcev. Seveda pa naj bi v tem smislu tudi oblikovali samoupravni sporazum o medsebojnih dohodkovnih odnosih med proizvajalcem in distributerjem oziroma vsemi izvozniki, tudi TV.
Razprava, ki je pogosto omenjala široko družbeno pomoč, je izzvenela repliko: kolektiv Viba filma mora za mnoga nerešena vprašanja tudi sam iskati rešitve in jih ponuditi po poti samoupravnega povezovanja, dogovarjanja in sporazumevanja o skupnih projektih.
ZA DVE STARI MILIJARDI POTREBNIH INVESTICIJ
Ko'so nekateri slišali to številko, so dejali, da je nemara tudi to vzrok, da se problem ustanoviteljstva tako počasi rešuje. Strah pred investicijami, ki pa so nujne! Če začnemo pri stavbi, ki jo je potrebno adaptirati: slišali smo pikro pripombo, »moramo res tudi nii čakati, da bo prišla inšpekcija in da bomo morali kot Opera in Narodna galerija, zapreti vrata." Obnoviti in dopolniti bi morali tehnična sredstva, avto-park propada, ker nimajo garaže itd. Hkrati s takojšnjo adaptacijo sedanje stavbe pa bi morali začeti pripravljati načrte za novo lokacijo delovnih prostorov.
POVEZOVANJE NA PRAVI POTI, LE V ZAMUDI
Področje filma - proizvodnja, distribucija, kinematografi in TV -je v Sloveniji zelo razdrobljeno. Integracije so nujne. Zlasti pa bo treba začeti pospešeno pripravljati ustanovitev temeljne kulturne skupnosti za področje filma.
Za okroglo mizo Viba filma smo slišali spodbudne informacije o sodelovat^ u- s TV, ki postaja intenzivnejše in se od individualnih razgovorov premika k samoupravnemu dogovarjanju med obema delovnima organizacijama. TV ima boljšo tehniko, začeli so govoriti o skupnih projektih. Predlog sporazuma o delovni integraciji je Viba film pripravil že v februaiju, žal pa do sprejema tega samoupravnega sporazuma še ni prišlo. Sami pravijo, da so v zaostanku za leto dni, saj je TV prejela zdaj od Kulturne skupnosti Slovenije 45 milijonov novih din za skupne projekte, delavci TV in Viba filma pa ta čas še niso pripravljeni na skupno načrtovanje in delo. Zato bo jeseni temu sporazumu potrebno posvetiti vso pozornost in začeti dogovore uresničevati.
SONJA GAŠPERŠIČ Foto: A. AGNIČ
Metod Lampič: Za sanacijo bi potrebovali dve stari milijardi...
Bogdan Fajon: Kolektiv Vibe filma mora sam iskati rešitve po samoupravnih poteh ...
Franc Lampret: S TV smo se začeli pogovaijati o skupnih projektih ...
»... odločno in
]:• . Mijski pripeki je tudi v Radov-J vse v znamenju dopustov, tako da s Pred^dnik občinskega sindikalnega dik ? ^aidan Vrabec eden redkih sin-a^n'h delavcev, ki so ta čas na svo-sod’ C'e^ovnern mestu- Marjan Vrabec ted* mec* dste zagnance, ki med nerf?01 P°gosto pa tudi ob sobotah in poj,? . ne poznajo počitka. Do-^ dne in popoldne zvečinoma prebije p ^dikalnem svetu, proti večeru, sind’i k°r Pa0 nanese, pa na številnih nj .dih ‘n drugih sestankih. Zato _ dič čudnega, če smo ga zmotili ^?i°vnim posvetom na občin-^erh sindikalnem svetu v Radovljici, d Pa je bila le ena izmed številnih ‘J 8°vib vsakodnevnih obveznosti v ^dnjem tednu.
Marjan Vrabec je tak od takrat, ko st Pyed skoraj dvajsetimi leti prvič pu v vrste sindikalnih delavcev. q »Kaj naj vam pravzaprav povem ...
poklicnem delu v vodstvu dr .1 iških sindikatov naj sodijo
DrJf’ zase vem i® t0, ^ 56171 d165*0 $vet hnla občinskega sindikalnega a Prevzel pred dvema letoma z vso
odgovornostjo. Podobno kot moji predhodniki bom tudi sam vztrajal do konca ... To pomeni, da bom vložil v delo vse svoje moči. Tudi v sindikatu se — podobno kot v vsakdanjem življenju — držim načela, da besedičenje ne pripelje daleč. Skoraj po pravilu je za akcijo potreben temeljit dogovor, zdaj toliko bolj kot pred leti, saj je samoupravna praksa potrdila, da je prav akcijsko delovanje vrlina naše sindikalne aktivnosti. Če se že dogovorimo za akcijo, zakaj bi v nedogled ugibali, kako naj jo uresničimo. V svojem dolgoletnem sindikalnem delu sem prišel do spoznanja, da je odgovornost za izpolnjevanje konkretnih nalog najkrajša pot do cilja, kot so zanesljivo najdaljša pot venomer ponavljajoči se sestanki na isto temo ...“
Marjan Vrabec je vselej kritičen sogovornik. Zadovoljen je, če mu uspe, kar si je zastavil, nestrpen, nezadovoljen in malce oster tedaj, če dogovorjenih sklepov drugi ne uresničujejo. Ne pretirava, tudi ne podcenjuje. Najbolj zadovoljen pa je, ko
vztrajno do konca«
se v vodstvu radovljiških sindikatov dogovorijo o usklajenih akcijah in ko akcija obrodi konkretne sadove.
Z očitnim zadovoljstvom je tokrat spregovoril o nekaterih uspehih radovljiških sindikatov. ,,Po 8. kongresu slovenskih sindikatov tudi pri nas osnovne organizacije vedno bolj krepijo in uveljavljajo delegatska načela odločanja. Tako organizirane osnovne organizacije so v primerjavi s prejšnjim forumskim načinom delovanja pokazale večjo akcijsko sposobnost, predvsem v primerih, ko gre za pomembne odločitve, bodisi v organiza-cijah združenega dela ali na občinski ravni. Ne bi rad posploševal, vendar danes že ugotavljamo, da postajajo osnovne 'organizacije sindikata v občini pomemben dejavnik v samoupravnem organiziranju in delovanju našega članstva.14
Tako je razmišljal predsednik radovljiških sindikatov, potem pa še pripomnil:
,,V zadnjem času v naši občini ni bilo politične akcije, ki bi bolj razgi-
bala sindikalno članstvo kot javna razprava o osnutku zakona o združenem delu. V večini temeljnih in drugih organizacij združenega dela so z vso politično odgovornostjo in zavzetostjo pripravili kritično oceno dosedanjih samoupravnih razmer, pri čemer so marsikje spregovorili tudi o problemih gospodarjenja. Ko zdaj prebiram poročila, me navdaja prijeten občutek, da smo odpravili veliko delo. Moje zadovoljstvo bi bilo popolno, če bi, tako kot v številnih delovnih organizacijah, organizirali javno razpravo o mali ustavi tudi v samoupravnih interesnih skupnostih, med katerimi je bila doslej izjema edino kulturna skupnost.11
V prostem času, ki ga zadnja leta skoraj ne pozna več, se Marjan Vrabec najraje posveča branju knjig. »In da ne pozabim filatelije, ki sem ji zvest že 30 let, pa zbiranja značk ... Če sem kdaj ob sobotah in nedeljah prost, se z družino najraje odločim za izlet kam v okolico.11
L VIRNIK
iz albuma
sindikalnih delavcev
DE
po sledeh dogovarjanja
17. julija 1976 stran
4
* JAVNA RAZPRAVA O OSNUTKU ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU
V GOZDARSTVU IN LESNI INDUSTRIJI »LESNA« SLOVENJ GRADEC
Posredtiiemo odaovor
J
l
*
*
*
5
*
*
\
VELIKO POBUD
Nadaljujemo z objavo vprašanj, Id so jih zastavljali razlagalcem osnutka zakona o združenem delu nekateri udeleženci dosedanjih posvetov o osnutku zakona o združenem delu. Žal odgovori niso avtorizirani, vendar sodimo, da bodo v pomoč pri razčiščevanju vprašanj. Bralce, osnovne sindikalne organizacije in druge pa vabimo, da nam pošljejo svoja vprašanja o osnutku zakona ali o posameznih določilih, mi pa si bomo prizadevali poiskati tiste, ki bodo lahko nanje čimbolj celovito odgovarjali.
združenem delu. Drugi postopek pa zadeva reelekcijo poslovodnih organov. Za ta postopek so pomembni družbeni dogovori o kadrovski politiki, ki morajo biti usklajeni z republiškim dogovorom o kadrovski politiki. Naj povem, da je že v postopku družbeni dogovor, ki bo še posebej urejal odnose pri reelekciji poslovodnih organov v organizacijah združenega dela. S tem bomo poenotili odnose v naši republiki pri tem zelo pomembnem vprašanju.
VPRAŠANJE:
Ali bomo volili delegate v delavski svet hkrati? Če jih bomo - kako zagotoviti kontinuiteto dela?
Na vprašanje je odgovoril MITJA ŠVAB, sekretar za politični sistem pri IS skupščine SRS:
To je odvisno od določil o načinu volitev. V praksi se je pokazal kot racionalen sistem volitve polovice delegatov enkrat in druge polovice drugič. Osnutek zakona o združenem delu pa se o tem ne izreka.
VPRAŠANJE
V zakonu ni predviden postopek 'za imenovanje delavcev s posebnimi pravicami in dolžnostmi. V praksi se pri tem srečujemo s skrajnostmi, kajti v nekaterih občinah imenujejo vodilne delavce brez posebnih soglasij družbenopolitičnih organizacij, v drugih pa dajejo soglasja tripartitne komisije? Kaj storiti?
MITJA ŠVAB: Najprej moram poudariti, da v praksi še vedno ne ločimo razlik pri reelekcijskem postopku. Prvi postopek velja za reelekcijo vodilnih delavcev in ga bo potrebno uskladiti z določili osnutka zakona o
VPRAŠANJE:
V 349. členu so omenjeni poleg samoupravnega sporazuma o združitvi dela in sredstev v delovno organizacijo še posebni samoupravni sporazumi, katerih namen pa ni jasno opredeljen. Kaj je s tem mislil zakonodajalec?
Na vprašanje je odgovoril PETER TOŠ, predsednik komisije za družbenopolitični sistem in samoupravljanje v združenem delu pri predsedstvu CK ZKS; ■
Zakonsko določilo v drugem odstavku 349. člena osnutka zakona o združenem delu le sledi objektivnim spoznanjem prakse. S samoupravnim sporazumom o združevanju dela in sredstev namreč ne moremo urediti" vseh odnosov in zadev, o katerih se delavci v temeljnih organizacijah dogovarjajo, sporazumevajo. V osnutku zakona o združenem delu pa je očitna težnja, da je samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev temeljni samoupravni sporazum, vendar pa lahko posamezna vprašanja rešujemo še z drugimi samoupravnimi sporazumi, ki pa so sestavni del temeljnega samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev v delovno organizacijo.
*
*
*
*
»o
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
\
5
*
*
*
*
*
*
*
IN PREDLOGOV
i
Znova razprava o položaju delavcev v združenem delu ter o pridobi^ nju in delitvi dohodka — Številne pripombe in predlogi kmetov-koope' rantov
V temeljnih organizacijah združenega dela Gozdarstva in lesne industrije „Lesria“ Slovenj Gradec so te dni sklenili prvo fazo javne razprave o osnutku zakona o združenem delu. V temeljnih organizacijah združenega dela — to delovno organizacijo, eno največjih v občinah koroške regije, sestavlja -21 temeljnih organizacij združenega dela — so ocenili sedanji razvoj samoupravnih odnosov in pripravili tudi že prve predloge o tem, kako uveljavljati vsebino osnutka zakona o združenem delu v samoupravni praksi.
delu ter o pridobivanju in delitvi dohodka.
j	w
Niso pa z javno razpravo povsem zadovoljni, predvsem ne zavoljo tega, ker povsod ni bila dovolj poglobljena. Zato bodo, kot so se že dogovorili, znova obravnavali predvsem tista določila iz osnutka zakona o združenem delu, ki opredeljujejo položaj delavcev v združenem
OKROGLA MIZA V MERCATORJU - TOZD EMBA LJUBLJANA
ZELO BLIZU CILJA
Samoupravni sporazum o trajnem sodelovanju in združevanju dela in sredstev proizvodnih in trgovskih TOZD o ustanovitvi samoupravne poslovne skupnosti Mercator pomeni trenutno vsebini in duhu zakona o združenem delu najbližjo in najboljšo znano rešitev
Republiški odbor Sindikata delavcev trgovine Slovenije je pred dnevi v sodelovanju s še tremi republiškimi odbori (kmetijstva, živilske in tobačne industrije, tekstilne in usnjarske industrije ter kemične industrije) pripravil zanimiv razgovor o oblikah in načinu združevanja dela in sredstev po dohodkovnih odnosih med proizvodnjo in trgovino.
Podlago za razgovor, ki je bil v Mercatorju-TOZD Emba v Ljubljani in ga je vodila generalna sekretarka RS ZSS Ivanka Vrhovčak, sta pomenila osnutek zakona o združenem delu in samoupravni sporazum o trajnem sodelovanju in združevanju dela in sredstev proizvodnih in trgovskih TOZD in o ustanovitvi samoupravne poslovne skupnosti Mercator.
Potem ko je podpredsednik IS skupščine SRS Roman Albreht obrazložil osnovna izhodišča .anale ustave“ in še zlasti tista med njimi, ki govore o povezovanju med proizvodnjo in trgovino po načelih medsebojne dohodkovne soodvisnosti, so predstavniki Mercatorja temeljito pojasnili vsebino omenjenega samoupravneg sporazuma in še posebej opozorili na probleme, s katerimi so se srečevah pri oblikovanju tega dokumenta in jih po lastnem prepričanju morda niso uspeli razrešiti na najboljši način.
Kasnejša zelo živahna in na trenutke polemična razprava je pokazala, da so se sestavljavci samoupravnega sporazuma temeljito lotili svojega dela in da njihov „izdelek“ pomeni trenutno vsebini in duhu zakona o združenem delu najbližjo in zato najboljšo znano, da ne rečemo vzorčno rešitev, kako naj po dohodkovnih načelih urejujemo odnose med proizvodnjo in trgovino. Tako ni bilo pripomb na določila, ki govore o subjektih sporazuma, ciljih in metodah sodelovanja, planiranju, skupnih komercialnih planih, skupnih organih, reševanju medsebojnih sporov, pogojih za pristop in izstop iz sporazuma. V načelu tudi ni bilo tehtnejših pripomb k določilom, ki govore o določanju
skupne prodajne cene, tveganjih iz skupnega poslovanja in o skupnem ostanku dohodka. Konkretna obravnava teh poglavij sporazuma pa je vendarle opozorila, da ponujene rešitve v bistvu pomenijo poskus, kako za vsako ceno ,.tipizirati" možne odnose in razmerja med partnerji. Poslovnega dogajanja pa seveda ni mogoče »razvrstiti po predalčkih" do tolikšne mere, da bi s sporazumom predvideni mehanizem lahko deloval v vseh primerih dobro, pravično in objektivno. »Tipiziranih odnosov ne bo, ampak bodo nujno raznovrstni," je dejal Roman Albreht. »Zato se je treba najprej temeljito pogovoriti o instrumentih, ki so osnova medsebojnih odnosov in sporazumevanja med partnerji."
Če poskusimo to misel konkretizirati, gre v bistvu za to, da morajo biti instrumenti in normativi, o katerih se partnerji iz proizvodnje in iz trgovine med seboj sporazumevajo, takšni, da v normalnih razmerah vsem udeležencem zagotavljajo ustrezni del prihodka z vnaprej določenimi merili glede rizika in z mehanizmom, ki naj bo v osnovi tak, da bo prizadete spodbujal k čim višjemu skupaj ustvarjenemu dohodku. Če gre za blago, katerega cene se prosto oblikujejo, je odgovor na ta vprašanja sorazmerno lahek.
Drugače pa je, če gre za blago, ki je pod kontrolo cen. Prav je, če so predvidene možne rešitve solidarnega pokrivanja izgube v prihodku, vendar samo pri tem ne bi smeli ostati, hkloga in dolžnost partnerjev, ki so trenutno dolžni prodajati blago po določenih cenah (za nekatere artikle, med njimi so tudi osnovne življenjske potrebščine, bodo take cene seveda še ostale), pa prav gotovo je, da se ne izčrpavajo zgolj s prekladanjem oziroma razdeljevanjem negativnih finančnih učinkov med vse udeležence v reprodukcijski celoti oziroma proizvod-no-prodajni verigi, ampak morajo storiti več: pokazati in povedati morajo, kateri so tisti zakoni in kakšne spremembe v njih bi bile potrebne, da bi se o cenah lahko sporazumevalo združeno delo, namesto da jih še kar naprej določa državna administracija.
Še posebej pa je razprava opozorila na dva problema. Prvi je ta, da je treba v proces pove-zovanja proizvodnje in trgovine na dohodkovnih odnosih ekonomsko integrirati tudi potrošnike. Kako to storiti, je vprašanje zase. V primeru Mercatorja bo najbrž tako, da bodo ob poslovni skupnosti, ki jo snujejo, ustanovili tudi več potrošniških skupnosti, ki bi imele nekatere pristojnosti, potrošniki kot dani teh skupnosti pa še posebej določene bonitete.
In še o drugem problemu - o tehniki delovarja sporazuma. Izkušnje kažejo, da se marsikdaj še tako dobre zamisli ne uresničijo ali pa se celo izmaličijo, ker ni bilo storjeno vse, da bi tutji praksa sledila načelnim dogovorom in stališčem. Zato so v razpravi za okroglo mizo še posebej poudarili, da »tehnične
plati sporazuma", ki ga je pripravil Mercator, nikakor ne bi smeli podcenjevati, da bi tudi v praksi sporazum deloval v vsestransko korist, kar je v načelu v tem dokumentu več kot jasno opredeljeno.
Ne da bi se spuščali v podrobnosti, naj še zapišemo, da je razprava o oblikah in načinu združevanja dela in sredstev na dohodkovnih odnosih med proizvodnjo in trgovino konkretizirana na primeru sporazuma, ki ga je pripravil Mercator, uspela razjasniti prenekatero »podrobnost" oziroma vsaj nakazati možne boljše rešitve. Zato jo velja oceniti kot zelo koristno, saj bo nedvomno pripomogla, da dokončni sporazum" -ne bo vseboval polovičnih rešitev, kar je še posebej poudarila generalna sekretar la RS ZSS Ivanka Vrhovčak.	M. G.
SAMOUPRAVNO ORGANIZIRANOST ČIMPREJ IZPOPOLNITI
Med dosedanjo razpravo o osnutku zakona o združenem delu so v slovenjgraškem Gozdarstvu in lesni industriji »Lesna" ocenjevali tudi obstoječo samoupravno organiziranost tako temeljnih organizacij združenega dela kot delovne organizacije. Med drugim so ugotovili, da je treba samoupravno organiziranost čimprej izpopolniti in da so samoupravni splošni akti že zastareli in jih je v marsičem prerasla tudi sedanja samoupravna organiziranost. Čimprej bo zato treba te akte uskladiti s samoupravno organiziranostjo, pri tem pa tudi že upoštevati vsebino zakona o združenem delu.
V samoupravnih splošnih aktih je treba, skladno z določili osnutka zakona o združenem delu, na novo določiti odnose med temeljnimi organizacijami združenega dela ter delovno skupnostjo skupnih služb in se dogovoriti za naloge delovne skupnosti skupnih služb. Čimprej pa naj bi organizirali interno banko, ki bo morala zasledovati denarni promet temeljnih organizacij združenega dela, obenem pa omogočiti, da bodo delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela na osnovi sprotnih in kvalitetnih informacij odločali o porabi združenih sredstev.
PREDLOG:	BOLT PO-
UDARITI VLOGO ZBOROV DELAVCEV!
In še nekaj mnenj oziroma dopolnilnih predlogov k osnutku zakona o združenem delu iz Gozdarstva in lesne industrije »Lesna" Slovenj Gradec:
Delavci v »Lesni" so med drugim menili, da je osnutek zakona preveč poudarjal osebno izrekanje z referendumom; verjetno pa bi kazalo ob tem bolj poudariti vlogo zborov delavcev. Tudi na ta način bi bila zagotovljena tako javnost kot racionalnost odločanja, možno
pa bi bilo tudi nadaljnje uskh' jevanje stališč.
Med razpravo se je izoblik0' valo tudi mnenje, da bi vendafl® kazalo delavcem v “ celoti za' upati vodenje disciplinskih p°' stopkov, se pravi brez zunanj® sodelavcev. Z deljenimi mnenji so v »Lesni" sprejeli tudi pre^f log o uvedbi denarne kazni ko1 ukrepa za kršitev delovnih dol^' nosti. V primeru, da to določil® ostane v zakonu o združen«111 delu, pa bi bilo treba določi*1 zgornjo mejo denarne kazni, s° menili delavci v javni razprl'
ŠTEVILNE PRIPOMBE PREDLOGI KMETOV " KOOPERANTOV
Več pripomb k osnutku z3' kona o združenem delu je bil° slišati med javno razpravo v ^ l obratih za kooperacijo slovenj' graške »Lesne". Kmetje s0> med drugim, zahtevali, da rrt°' rajo temeljne organizacije zdrU' ženega dela za kooperacijo prometu blaga med temeljnim1 organizacijami združenega del® znotraj Gozdarstva in lesne im dustrije »Lesna" Slovenj Gra' dec dosegati enake cene, kot bj jih sicer dosegale pri prodaj1 proizvodov na tržišču.
V Slovenjem Gradcu pa # zavzemajo za to, da bi morali del dohodka, ki je rezultat d«!3 v izredno ugodnih naravnih raz;, merah ali ugodnostih na trgi1’ deliti po načelih, ki veljajo z3 delitev dohodka in ga delom3 uporabiti tudi za razširitev m3' terialne osnove dela njihovi1 kmetijskih gospodarstev, ne p3 ga uporabiti za razširitev mat«' rialne osnove dela kot družbe^1 dohodek.
Delavci in kmetje v temeljnih organizacijah združenega del3 za kooperacijo pa tudi predi3' gajo, da bi morali v zakonu 0 združenem delu bolj podrobno opredeliti medsebojna razmerj3 o pravicah odločanja o deliti dohodka pa tudi druga razmerj3 med delavci in kmeti. Zaposlenj v obratih za kooperacijo tudi menijo, da se njihov dohodek ib dohodek kmetov stapljata in d3 ga realno ni mogoče ločevati' Zaradi številnosti kmetov P3 bodo delavci pri delitvi dohodka v podrejenem položajm A-N-

— Kaže, da ima tovariš administrator danes nekoliko neprijetne delovne sanje	|. Antič
Bolj odgovorno
v delitvi dohodka
Komisija za presojo skladnosti samoupravnih sporazumov SR Slovenije je 8. julija obravnavala oceno delovanja samoupravnih sporazumov v letu 1975 in njihovo usklajevanje s tekočo ekonomsko politiko. Gradivo, ki priporoča skupnim komisijam samoupravnih sporazumov, kaj naj upoštevajo pri usklajevanju Sajnoupravnih sporazumov s tekočo ekonomsko politiko, je že bilo posredovano skupnim komisijam; da bi čimprej seznanili udeležence sporazumevanja s priporočili komisije, objavljamo gradivo tudi v našem časniku.
Na podlagi podatkov, ki so nam na voljo za leto 1975, in podatkov za prve štiri oziroma pet mesecev letošnjega leta že ^hko ocenimo gibanja gospodarske aktivnosti, doseganje predvidenih ciljev tekoče ekonomske politike in s tem v zvezi tudi delovanje samoupravnih sporazumov dejavnosti o razporejanju dohodka in delitvi osebnih dohodkov. Na osnovi tega je komisija za presojo dolžna kritično oceniti delovanje samoupravnih sporazumov dejavnosti. Osnovna naloga komisije je, da ■^oblikuje predvsem stališča, ki bodo vplivala na večjo doslednost pri uresničevanju dveh osnovnih ciljev panožnih samoupravnih sporazumov:
- večjo usklajenost v osebnih dohodkih oziroma, da bo približno enako delo imelo tudi enako plačilo;
~ doseganje večje reproduktivne sposobnosti udeležencev samoupravnih sporazumov.
Ni treba ponavljati, da lani nismo dosegli predvidenega gibanja osebnih dohodkov glede na povečanje dohodka in da so v
primeijavi sicer previsoki osebni dohodki omogočili le ohra-mtev njihove realne vrednosti. Ko proučujemo minule rezultate m ko se odločamo za konkretna delitvena razmeija v tekočem letu, se zastavlja vprašanje, kako zadostiti vsem družbeno dogo-v°rjenim normam oziroma kako ravnati, če so razmere take, da m, mogoče hkrati upoštevati glavnih kazalcev tekoče družbeno-ekonomske politike. V minulem letu smo dali prednost ohra-oitvi realnih osebnih dohodkov in ne resolucijskemu razmerju delitve družbenega proizvoda. Da je do tega prišlo, je pripomogla predvsem nadpoprečna rast pogodbenih obveznosti, skupne porabe organizacij združenega dela in cen življenjskih potrebščin. Zaradi takih gibanj so se, denimo, sredstva za reprodukcijo v industriji kot najmočnejšem gospodarskem področju povečala le za 6,3 % in so med njimi sredstva poslovnega sklada ^1° za 15,6% nižja. Stanje v celotnem gospodarstvu je nekoliko boljše, saj je bilo povečanje sredstev za akumulacijo J2-odstotno, vendar ta sredstva v celoti niso na voljo za nove jtaložbe, ker se vštevajo vsa posojila, plasmaji za izgradnjo že-lezniškega omrežja, cest in energetike, deloma pa tudi trajna obratna sredstva glede na zakon o zagotovitvi trajnih obratnih Sredstev organizacij združenega dela. Če ob tem upoštevamo, da organizacije združenega dela predvidevajo nižje povečanje dohodka kot v minulem letu, kaže, da letos še teže kot lani računamo na nižji porast osebnih dohodkov kot družbenega proizvoda.
Ko ocenjujemo delovanje samoupravnih sporazumov dejav-n°sti, ne moremo delati zaključkov le iz globalnih ocen (poprečnih ocen vseh dejavnosti sporazumevanja), temveč je nujno, ha se pogovarjamo o posameznih dejavnostih oziroma posa-nreznildh, kajti ohranitev realnih osebnih dohodkov ni v vsakem Primeru dovolj tehten razlog za kršitev resolucijskega določila o hinamild osebnih dohodkov glede na povišanje dohodka; tudi zaradi tega ne, ker bi tako razumevanje onemogočalo uresničevanje že navedenih ciljev.
Na podlagi podatkov za obdobje prvih petih mesecev letos v primeijavi z letom 1975 sledi, da so se osebni dohodki na zaposlenega povišali za 12% v gospodarstvu in v družbenih dejavnostih za 8 %. V primeijavi prvih petih mesecev letošnjega leta z enakim lanskim obdobjem, pa so osebni dohodki v gospodarstvu za 20 % višji na zaposlenega, v družbenih dejavnostih pa za 22 %. V obeh primmeijavah izkazujejo življenjski stroški nižji porast kot osebni dohodki, produktivnost dela pa je šele po podatkih za mesec maj dosegla indeks 100. Čeprav ne razpolagamo s podatkom o doseženem dohodku, lahko na podlagi navedenih kazalcev ocenjujemo, da moramo pred izdelavo periodičnih obračunov za prvo polletje letos doseči večjo opreznost in odgovornost v delitvi dohodka.
Zavoljo tega komisija predlaga:
1.
Za letošnje uveljavljanje resolucijskih določil in družbenega dogovora je pomembno, da moramo letošnja razmeija doseči v globalu - v poprečju dejavnosti samoupravnega sporazuma, ne pa da jih mora za vsako ceno spoštovati vsak udeleženec. To pomeni, da se morajo podpisniki istega samoupravnega spo-' razuma dogovoriti o notranjih razmerjih razporejanja dohodka.
Naloga skupnih komisij udeležencev samoupravnih sporazumov je, da predvsem na osnovi analize samoupravnega sporazuma in predvidenega dohodka vplivajo med letom na usmerjanje delitve pri udeležencih samoupravnih sporazumov; če je potrebno, naj skupne komisije izdajo ustrezna dopolnilna navodila za izračun dogovorjenih sredstev za osebne dohodke ob periodičnih obračunih v letu 1976.
2.
V poprečju gospodarstva in družbenih dejavnostih znaša v letu 1975 odstotek razporejenih sredstev za osebne dohodke v primeijavi z dogovorjenimi 94,6%. Ker se razlike med dejavnostmi bistveno razlikujejo od tega poprečja (30 samoupravnih sporazumov je na ravni približno 90%), je potrebno ponovno preveriti model samoupravnega sporazuma ter spremljati njegovo delovanje. To še zlasti velja za tiste dejavnosti sporazumevanja, ki imajo osebne dohodke nad poprečjem gospodarstva ali družbenih dejavnosti in so lani namenile za osebne dohodke relativno več kot 90 % stopnje rasti bruto dohodka in ob letošnjem povečanju osebnih dohodkov ne morejo dokazati ustreznega povišanja produktivnosti ter povečanja dohodka. Pri tem ni mišljeno, da morajo biti osebni dohodki posameznih dejavnosti na poprečju gospodarstva ali družbenih dejavnosti, saj se morajo razlikovati tudi glede na različne delovne razmere in družbenega vrednotenja dela določene dejavnosti.
Kljub temu pa ugotavljamo, da komisija za presojo, ko je dajala mnenja na nove samoupravne sporazume, ni razpolagala z dovolj objektivnimi podatki, saj gotovo ne bi dala pozitivnega mnenja k samoupravnim sporazumom, ki za več kot 40 % povečujejo dogovorjena sredstva za osebne dohodke na zaposlenega po vkalkuliranih delovnih urah. Po podatkih za leto 1975 pa je takih samoupravnih sporazumov kar 10 (6 v gospodarstvu in 4 v družbenih dejavnostih). Če smatramo največ 30 % za še sprejemljivo stopnjo povečanja dogovorjenih sredstev za osebne dohodke po novih samoupravnih sporazumih, ugotovimo, da je 11 samoupravnih sporazumov, ki izkazujejo med 30 in 35 % 13 samoupravnih sporazumov med 35 in 40 % in že omenjenih 10 samoupravnih sporazumov z več kot 40-odstot-
pregled
nim zvišanem (vir službe družbenega knjigovodstva -učinkovanja samoupravnih sporazumov za leto 1975).
3.
Povečanje osebnih dohodkov, iz kateregakoli razloga (de--nimo zavoljo razlike med dogovorjenimi in razporejenimi osebnimi dohodki za leto 1975, zaradi povišanja indeksa cen življenjskih potrebščin v letošnjem letu ali prenosa razlike cen iz minulega leta itd.) je odvisno od razpoložljivega dohodka; to velja tudi za družbene dejavnosti, kajti anticipirana poraba ni dovoljena.
4.
Skladno z republiškim družbenim dogovorom o razporejanju dohodka za leto 1976 ocenjujemo 6,5 % kot sprejemljivo dosedanje povišanje osebnih dohodkov zaradi vpliva cen, ki so bile v decembru 1975 za približno 6,5 % višje kot v poprečju leta 1975. Do tega povišanja bi bili upravičeni predvsem tisti udeleženci samoupravnih sporazumov, ki v letu 1975 niso povišali osebnih dohodkov na zaposlenega za celoten indeks življenjskih stroškov (26,5 %). Udeleženci, ki so lani z nadpoprečno ravnijo osebnih dohodkov uspeli povišati osebne dohodke za celoten indeks porasta življenjskih stroškov in so tako osebne dohodke bolj povišali kot bruto dohodek, niso upravičeni do 6,5-od-stotnega povišanja, saj so ga že realizirali.
5.
Komisija za presojo bo ponovno obravnavala delovanje samoupravnih sporazumov, ko bodo znani podatki iz periodičnih obračunov za leto 1976 in ko bodo skupne komisije posredovale oceno delovanja samoupravnih sporazumov ter problematiko usklajevanja s tekočo ekonomsko politiko. Če bodo gibanja družbenega proizvoda, osebnih dohodkov, akumulacije, realnih osebnih dohodkov in produktivnosti po posameznih samoupravnih sporazumih bistveno v nasprotju s sprejeto tekočo ekonomsko politiko in še zlasti, če ne bo dosežena večja usklajenost v osebnih dohodkih med dejavnostmi, bo obravnavala vsako problematično dejavnost posebej in predlagala postopek usklajevanja. Če udeleženci ne bodo upoštevali usklajevalnih predlogov, bodo podatki o odstopanjih javno objavljeni.
V obravnavi usklajevanja samoupravnih sporazumov s tekočo ekonomsko politiko so delegati v komisiji opozorili, da postaja delo skupnih komisij težje in odgovornejše. V kolikšni meri skupne komisije uspejo, pa je odvisn) od pripravljenosti udeležencev samoupravnih sporazumov, da upoštevajo priporočila in navodila skupnih komisij.
Poudarjeno je bilo, da so za spoštovanje sprejetih dokumentov odgovorne le skupne komisije posameznih sporazumov dejavnosti, vse premalo pa samoupravni organi in družbenopolitične organizacije v organizacijah združenega dela, v samoupravnih interesnih skupnostih in drugi družbeni dejavniki. Sprejet je bil sklep, da bodo skupne komisije vsa gradiva in priporočila naslavljale ne le na delegate zbora udeležencev sporazuma dejavnosti, temveč tudi na delavske svete organizacij združenega dela. Obenem s poglabljaniern funkcije skupnih komisij dobiva tudi novo vsebino delo komisije za presojo; svoje delovanje mora v bodoče usmeriti v usklajevanje in razčiščevanje problemov, ki nastajajo pri uveljavljanju samoupravnih sporazumov.
Mnenja in stališča
PREVETRITEV SPORAZUMOV
osvetovanja z udeleženci samoupravnih sporazumov, ki so jih /Z^izirali republiški odbori sindikatov in skupne komisije samo-^nih sporazumov, soe bližajo koncu. Čeprav se problematika ut P°dpisniki posameznih samoupravnih sporazumov razlikuje, tenfaVljamo, da gre v mnogočem za vsebinsko enake probleme. V [■. Vstavku pa posredujemo ocene delovanja in problematike uve-‘Janja samoupravnih sporazumov prometnih dejavnosti: cestni omet, pretovomo skladiščna dejavnost, zračni promet, letališka lenost, pomorski promet in luška dejavnost.
OCENA MODELOV RAZPOREJANJA DOHODKA
loč e^ma samouPravnih sporazumov gospodarskih dejavnosti do-(jgj3 razPorejanje dohodka na del sredstev za osebne dohodke in na Se z? akumulacijo v odvisnosti od doseganja, preseganja in nedo-ktien 3 V samouPravnem sporazumu količinsko opredeljenega tako siovn°Vane8a normalnega — lahko bi rekli tudi planiranega — podob H t usPe^a' K°t kazalci poslovnega uspeha večinoma služijo Pon° * na zaP0Slenega ab na pogojno nekvalificiranega delavca, tacij-f0110 ^S^-irana poslovna sredstva na zaposlenega ali akumu-piJ., na poprečno angažirana poslovna sredstva in podobni. Pod-
. .	Snora-Zl 1 m	lz~i	H irt-i zi b-z-vl i	ir-*™«/-* n m
1 Sporazumov, ki dosegajo dogovorjene količine, imajo pra-do dogovorjene višine osebnega dohodka na zaposlenega
Pogojno nekvalificiranega delavca.
op Rdeleženei samoupravnih sporazumov ugotavljajo, da tako e ieni normalni poslovni uspeh ne ustreza njihovim raz-SamJ ta ocena je pogostejša tam, kjer je veliko podpisnikov
uP^avnega sporazuma ali kjer se pogoji ustvarjanja dohodka Kosti • Pisniki bistveno razlikujejo. Ker ta ocena odmeva vjav-uPrav lnJ°	v glavnem pripisujejo „krivdi“ panožnih samo-
delov r!/ sPorazumov, smo morali na posvetovanjih kritiko mo-
^ razporejanja dohodka osvetliti z več aspektov, mJPrej: udeleženci samoupravnega sporazumvenja so delavci te
Oljnih
organizacij združenega dela. To stališče sindikatov oziroma
vseh družbenih dejavnikov v dograjevanju samoupravnega sporazumevanja je bilo v letu 1975 izvedeno formalno, dejansko pa še ni tako. Ko so v letu 1975 udeleženci posameznih samoupravnih sporazumov snovali svoj samoupravni sporazum, so z redkimi izjemami razpolagali le s podatki za organizacije združenega dela. Šele zaključni račun za leto 1975 je pravzaprav prvi finančni dokument, ki v celotni dohodek in dohodek prikazuje na ravni temeljne organizacije združenega dela. Skupne komisije samoupravnih sporazumov imajo tako sedaj možnost in dolžnost, da preverijo kvantifikacije kazalcev normalnega poslovnega uspeha glede na razlike med temeljnimi organizacijami združenega dela in da po potrebi predlagajo ustrezne spremembe.
In potem: panožni samoupravni sporazumi ne razrešujejo vplivov različnih pogojev ustvarjanja dohodka na višino dohodka. Njihova funkcija je, da ob vsakokratnem knjigovodsko ugotovljenem dohodku zagotavljajo tako razporeditev dohodka, ki predpostavlja hitrejšo rast sredstev za razširitev materialne osnove združenega dela kot sredstev za osebne dohodke. Ker smo pri razčiščevanju pogojev ustvarjanja dohodka — če upoštevamo osnutek zakona o združenem delu — šele na skromnem začetku, ne preseneča, da imajo nekateri podpisniki istega samoupravnega sporazuma možnost nameniti tudi za 20 % več sredstev za osebne dohodke, kot sami sodijo, da je umestno, medtem ko drugim podpisnikom kazalci poslovne uspešnosti komaj zagotavljajo ohranitev dosežene ravni osebnih dohodkov. Tega problema podpisniki ne morejo razrešiti s panožnimi samoupravnimi sporazumi oziroma z bolj ali manj popustljivim modelom razporejanja dohodka, temveč z analizo in z uveljavljanjem celovitosti ekonomskih odnosov in dohodka v temeljni organizaciji združenega dela. V tem smislu imajo panožni samoupravni sporazumi pomembno vlogo, saj kvantitativno izražajo nerazčiščene pogoje ustvarjanja dohodka in zaradi usklajevanja osebnih dohodkov po načelu „za približno enako delo enako plačilo11 terjajo raziskavo dohodkovnih odnosov.
Tako smo lahko na posvetovanjih ugotovili: povsod tam, kjer temeljne organizacije združenega dela niso ekonomsko in samoupravno zaokrožene celote, dogovorjena sredstva za osebne dohodke po merilih panožnega samoupravnega sporazuma ne izražajo dejanskega (bolj opisanega kot pa v dohodku izraženega) poslovnega rezultata. Denimo: ne moremo govoriti o temeljni organizaciji združenega dela, če niti interna cena njene proizvodnje ali storitve ne zadošča za enostavno reprodukcijo ipd.
Marsikje se za solidarnostnim prelivanjem dohodka med temeljnimi organizacijami združenega dela v delovni organizaciji v bistvu skriva pravica do dohodka iz minulega dela, kar je predvsem posledica nerazčiščenih dohodkovnih odnosov ob skupnih investicijah v preteklosti. Naloga samoupravnega sporazuma t> združevanju temeljnih organizacij v delovno organizacijo je, da na podlagi analize razmer v minulih letih ugotovi prednosti ali neprednostni položaj posameznih temeljnih organizacij združenega dela glede možnosti pridobivanja dohodka in da ne le na osnovi solidarnosti, temveč tudi zavoljo pravic iz minulega dela določi ,,prelivanje“ dohodka in politiko razširjane reprodukcije. Gre namreč za to, da usklajevanje osebnih dohodkov med temeljnimi organizacijami ne temelji le na socialnih in solidarnostnih osnovah, kar ima pogosto prizvok tega, da ena temeljna organizacija drugi nekaj daje, temveč da gre za čiste ekonomske odnose pri ustvarjanju skupnega proizvoda ali storitve.
Dokler ne bomo s samoupravnimi sporazumi o združevanju temeljnih organizacij v delovno organizacijo razčistili vsaj tistih razlik v pogojih ustvarjanja dohodka, na katere lahko vplivajo temeljne organizacije združenega dela oziroma, ki so nastale na podlagi njihovega minulega poslovanja, bo model panožnega samoupravnega sporazuma o razporejanju dohodka še vedno za nekatere krivičen, za druge pa preohlapen.
(NADALJEVANJE PRIHODNJIČ) MAJDA BUDA

Boj za socialistični koncept kulture
Vostva in članstvo ZK pa tudi drugi kažejo dokaj veliko zanimanja za letošnji teden Komunista, ki je posvečen človeku, delu in kulturi ter postaja že tradicionalen. To je ena izmed prvih ugotovitev za začetek akcije, ki je v osmih obči-
so, da imajo predvsem poklicni ansambli premalo razumevanja za to. Prepad med kulturo in množicami premešča danes narodno zabavna glasba, različna plaža, šund in kič na vseh kulturnih področjih. V množicah se počasi prebujajo- interesi in
Komunistza
DE
nah gorenjske in notranjske regije trajala od sredine maja pa vse doslej in ki se žez poletje seli med brigadirje — udeležence petih mladinskih delovnih akcij v republiki, medtem ko bo
potrebe pc vrednotah
takoj na jesen zaživela še v preostalih 52 občinah ter na obeh
univerzah, ljubljanski in mariborski.
Član izvršnega komiteja predsedstva CK ZK Slovenije in predsednik delovne skupine za spremljanje tedna Komunista pri izvršnem komiteju Franc Šali ob tej akciji poudarja, da je boj za socialistični samoupravni koncept kulture hkrati boj za ustavni; koncept združenega dela, za dohodkovne odnose, za svobodno asociacijo proizvajalcev. Tako sta socialistično sa-moupravpo združeno delo in socialistična samoupravna kultura nerazdružljivi enoti, dmga drugi pogoj, možnosti, ki jih lahko uresničujemo le hkrati.
V kratkem mozaičnem pregledu akcije se najprej pomudimo na delavskih Jesenicah, kjer se je t.eden Komunista začel. Tu je bila zanimiva že prva javna tribuna, katere udeleženci so se soočili z vlogo kulture v razvoju družbe in z vprašanjem angažirane umetnosti, ugotovili
ro resničnih kulturnih in ker ljudje niso mogli slediti različnim eli-tistom, so se oprijeli tega, kar jim je bilo najbliže in najbolj dostopno — naivstvo, kič, plaža. Razpravljavci so tudi opozorili na nevzdržne razmere, ko je programska politika — in sicer- v naših ustavnih razmerah, ko mora kultura postati sestavina vsakodnevnega življenja delovnih ljudi, njihova splošna potreba, ne pa privilegij maloštevilnih — prepuščena posameznikom.
V okvim tedna Komunista se je v Železarni Jesenice sestal tudi aktiv komunistov, ki delujejo na kulturnem področju, na katerem so bili še predstavniki družbenopolitičnih organizacij železarne. Ko so razpravljali o vplivu delavcev na kulturno politiko in programe, so poudarili, da se bodo morali predvsem sindikati zavzemati, da dobi kultura oziroma zadovoljevanje kulturnih potreb delavcev ustrezno mesto v letnih in razvojnih družbenih načrtih železarne pa tudi v akcijskih programih družbenopolitičnih organizacij. Na razširjenem sestanku aktiva komunistov - kulturnih delavcev, ki je bil ob koncu ted-
na Komunista, pa so ocenili, da je bilo po pismu tovariša Tita in vseh kongresih marsikaj storjenega za kulturo, vendar — glede na možnosti, ki jih dajejo sprejeti dokumenti — še vedno pre-malo* Ugotovili so, da je prav teden Komunista pospešil ali marsikje sploh začel razpravo o problemih kulture.
Po drugi strani pa so komunisti v tržiški občini ugotovili, da je želja in programov na področju kulture veliko, denarja pa premalo. Zato naj bodo programi kulturne dejavnosti bolj realni; določneje pa je potrebno opredeliti, kdo mora kaj storiti in kdo je-odgovoren za uresničitev posameznih nalog. Predvsem pa bodo morali o položaju kulture bolj pogosto razpravljati delovni ljudje in njihove delegacije.
V Postojni so v pogovoru z umetniki iz notranjske regije ugotovili, da moramo kulturo pojmovati zelo široko in da je ena sama. Nevzdržno in nesprejemljivo je, da bi jo delili na tako imenovano elitno in delavsko. Tudi ni res, da umetnik ni poklican in da ne more ničesar storiti za večjo povezavo med kulturo in množicami, ki je bila sicer najtesnejša med NOB. Ni dvoma, da pripada kultura tistemu, ki ustvarja sredstva tudi zanjo — torej delavcu, pri tem pa je bistveno, kako graditi most med njima. Eden od udeležencev tega pogovora — pisatelj Matevž Hace, avtor ,,Komi-saijevih zapiskov11, pa je pribil, da je '.slovenska kritika pristranska in jalova.11
Drugi pogovor oziroma javno tribuno v Postojni pa je vodil podpredsednik Skupščine SR Slove
lovenije in pistelj Beno Zupan-
Podpis sporazumov enajsterice
V Velenju so 12. julija 1976 pooblaščeni predstavniki 11 delovnih organizacij podpisali samoupravni sporazum o združitvi v sestavljeno organizacijo združenega dela Go-
renje. Sporazum so podpisale delovne organizacije Gorenje, tovarna gospodinjske op-eme Velenje; Sever, tovarna električnih strojev in agregatov Subotica; Gorenje-Muta, to-
Ob občinskem prazniku žalske občine, ki je bil letos v krajevni skupnosti Letuš, so na slavnostni seji podelili deset posebnih priznanj za poglabljanje samoupravljanja, kijih je podelil občinski sindikalni svet Žalcu. Priznanja so prejeli: Alojz Puntar (LIK Savinja TOZD pohištvo Šempeter), Viktor Cilinšek (SIP Šempeter), Franc Potočnik (Hmezad TOZD kooperacija), Rudi Grum (KIL Liboje), Milica Zmerne (Juteks, Žalec), Pavla Korun (TT Prebold), Peter Pikal (Dravske elektrarne, TOZD Podlog), Jože Perger (Garant Polzela), Miha Dolar (Juteks Žalec) in Dominik Pirnat (Tovarna nogavic Polzela).
Na sliki: predsednik občinskega sindikalnega sveta v Žalcu Veno Satler izroča priznanje Viktorju Cilinšku iz SIP Šempeter.
T. TAVČAR
čič, ki je poudaril, da se kulturna politika začenja tam, kjer ljudje delajo in žive. V zvezi s tem so naloge ZK, predvsem njenih osnovnih organizacij, izredno velike. Naš cilj je kulturno življenje človeka, je dejal B. Zupančič, skozi to pa je treba gledati na funkcijo kulturnih ustanov, ki so sicer nujne in potrebne, vendar naj bodo čimbolj obrnjene k delovnemu človeku. Glede kulturnih skupnosti je Beno Zupančič dejal, da so šele ..novorojenčki11, vendar ima oblikovanje kulturne politike v teh skupnostih zelo veliko prihodnost. Razumljivo je, da jim celotne skrbi za to ni mogoče prepustiti, pač pa mora biti to predvsem naloga ZK, njenih osnovnih organizacij.
V okvim tedna Komunista je na javni tribuni v Radovljici sodeloval pisatelj in akademik Vladimir Pavšič-Matej Bor, kije rekel, naj služi umetnost velikemu idealu socialističnega humanizma, Id ga skušamo uveljaviti in uresničiti. Drugi udeleženec tribune, pisatelj Tone Svetina — avtor „Ukane“ — pa je menil, daje kultura pot k nesmrtnosti človeške misli in daje kultura pri nas po eni strani še vedno preveč zapostavljena, po drugi pa elitistična.
Podobnih tribun, pogovorov, sestankov, manifestacij je bilo v občinah, kjer se je že začel teden Komunista, še več, in sicer vse od osnovnih organizacij ZK v delovnih organizacijah ali temeljnih organizacijah do krajevnih skupnosti in občin. Sklepnih poročilza zdaj še ni, vendar pa vseeno lahko rečemo, da so bili programi uresničeni v zadovoljivem obsegu ter da so z njimi doseženi cilji, zapisani v splošnem programu akcije, ki ga je na majski seji sprejel izvršni komite predsedstva CK ZK Slovenije. Res pa je tudi, da mora biti ta akcija, ki naj bi pustila trajnejše sledove, poslej bolj frontana in delovna ter manj manifestativna.
MARJAN KUNEJ

STANE DOLANC, sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ, na seji predsedstva CK ZKJ:
Dandanes postaja vedno bolj očitno, da boj za mir, varnost, sodelovanje in družbeni napredek ni in ne more biti stvar, ki zadeva samo komunistične partije, niti le-te niso edine nosilke tega boja. Ta boj je izraz interesov in potreb delavskega razreda in vseh delovnih ljudi in narodov naše celine, zato je nujno, da si najširše napredne in demokratične sile iz dneva v dan prizadevajo za uresničitev teh ciljev. Razumljivo je zatorej, da številne komunistične partije vedno bolj razodevajo potreben realizem in ustvarjalen odnos do
poti in metod tega boja, katerih skupni imenovalec je približevanje potrebam nacioname poli-
tične stvarnosti in omenjenim ciljem miru, varnosti in razvoja, hh konferenci komunističnih partij Evrope se je to izrazito pokazalo pri mnogih partijah zlasti še, kar zadeva politiko in prakso nekaterih komunističnih partij, ki se bojujejo za socializem v pogojih kapitalističnega sistema in blokovske razdeljenosti celine. Smisel opredelitve teh partij je, da progresivnih
družbenih sprememb in socia; lizma ni mogoče uresničevati brez povezanosti, enakopravnega sodelovanja in skupnega boja z vsemi tistimi političnimi silami, ki vplivajo na delavski razred in druge plasti prebivalstva in ki se lahko zberejo okrog delavskega razreda, izražajoč njegove politične interese.
ANDREJ MARINC, predsednik izvršnega sveta skupščine SR Slovenije v uvodni obrazložitvi osnutka srednjeročnega družbenega načrta razvoja na skupni seji zborov slovenske skupščine:
Pri obravnavanju pogojev uresničevanja predlagane politike želim posebej poudariti, da tvorita družbena preobrazba in
učinkovito gospodarjenje dialektično neločljivo celoto ter med seboj povezani in odvisni sestavini, da je družbena in ekonomska spodbuda delavca v združenem delu za uspešno gospodarjenje strateška naloga v razvoju družbenih odnosov in uspešrega gospodarjenja in da so notranje rezerve ogromen neizkoriščen rezervoar. Ob aktiviranju teh rezerv bo možno uspešneje uresničevati predvidene naloge. Boj za odkrivanje notranjih rezerv pa hkrati pomeni tudi premagovanje neustrezne organizacije dela, razdrobljenosti v proizvodnji, neracionalnosti, spopad z neustreznim znanjem itd. .
Nadaljevati moramo tudi z odločnejšo akcijo na področju materialnih stroškov v gospodarstvu in družbenih dejavnostih, kjer se skrivajo notranje rezerve za hitrej ši družbeni raz; voj. Če bi natančneje analizirali strukturo celotnega dohodka v gospodarstvu na eni strani in strukturo družbenega proizvoda na drugi strani, potem je povsem jasno, da moramo v prihodnjih letih posvetiti problematiki materialnih stroškov enako pozornost kot problematiki struktur; nih neskladij med posameznimi gospodarskimi dejavnostmi, še posebej pa problematiki strukturnih neskladij znotraj industrije. To pa je predvsem naloga delavcev in poslovnih ljudi v organizacijah združenega dela.
K
s
OD SOBOTE T DO SOBOTE
varna poljedelskega orodja, kmetijskih strojev in livarskih izdelkov Muta ob Dravi; Gorenje-Lesna, lesna industrija Šoštanj; Gorenje-Fecro, tovarna kovinskih izdelkov Slovenj Gradec; Gorenje-Elrad, tovarna elektornike, elektromehanike, anten in kablov Gornja Radgona; Industrijsko podjetje Metalplast Ruše; Industrija in motnaža Varstroj Lendava, tovarna termičnih naprav Sombor; Gorenje-Petar Drapšin, industrija pohištva Kikinda, Gorenje-Mu ral, tovarna aluminijskih radia-toijev in hvarna Mursko Središče.
Sporazum so podpisali predstavniki delovnih organizacij v imenu 14 tisoč delavcev, ki so se na zborih delavcev odločili, da z združitvijo dela in sredstev v sestavljeno organizacijo združenega dela zagotovijo uspešen gospodarski in samoupravni razvoj, močnejše medsebojno sodelovanje in popolnejše samoupravno usklajevanje skupnih interesov.
Poleg sporazuma o združitvi so podpisali tudi samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev delovne skupnosti skupnih služb sestavljene organizacije in delavcev TOZD v sestavi delovnih organizacij ter delavcev enovitih delovnih organizacij, združenih v Gorenje SOZD, o. sub. o., Velenje.
Kot tretji samoupravni akt pa so pooblaščeni predstavniki 11 delovnih organizacij podpisali samoupravni sporazum o osnovah družbenoekonomskega razvoja za obdobje 1976-1980. H. JERČIČ
Dogovorjeno in sprejeto
V notranjepolitično življenje je v minulih dneh močno segla pričakovana novica o zakonu o manjšinah in preštevanju, ki ga je sprejel dunajski parlament. Sprožila je val protestov po vsej Sloveniji, izraženi so bili tudi uradni protesti tako v zveznem izvršnem svetu, kot v vseh vodstvih družbenopolitičnih organizacij v Sloveniji. Posebna stališča do tega poskusa raznarodovanja in enostranskega izogibanja izpolnitvi mednarodne pogodbe, ki zavezuje Avstrijo kot državo, je izrazila tudi slovenska skupščina na seji vseh treh zborov v začetku tega tedna. V tem času so obiskali predsetstvo republike tudi predstavniki obeh političnih organizacij na Koroškem in seznanili predsednika Sergeja Krajgherja z njihovimi stališči in položajem, ki je nastal po akciji avstrijskih političnih strank v parlamentu.
Sicer je bil v središču pozornosti minulega tedna znova osnutek plana srednjeročnega razvoja Slovenije. Še zlasti zato, ker so ga pretresali in sprejeli vsi trije zbori slovenske skupščine ter poblastili izvršni svet, da do sprejetja sodeluje in podpiše družbeni dogovor o temeljih srednjeročnega družbenega plana. Na sejah petih odborov zvezne skupščine so v tem času razpravljali o pripombah republik in pokrajin na srednjeročni plan, ki se jih je zbralo 35. Delegacije so uspešno uglasile stališča skoraj do vseh pripomb, tako da je bila dosežena visoka stopnja seglasja k temeljnim izhodiščem plana. Prehajamo torej v naslednjo fazo, ko bo potrebno družbeni plan sprejeti in ta tudi uresničevati Na to nalogo, zlasti pa tudi na odgovornost pri izpolnjevanju dogovorjenih in sprejetih stališč, je opozorilo tudi predsedstvo slovenskih sindikatov, ko je posebej izpostavilo strateške naloge prihodnjega razvoja. Med njimi gre posebej za hitrejši proces združevanja dela in sredstev, prav tako pa tudi za uveljavljanje načela delitve po delu, v
katerem je treba preiti od vrednotenja delovnega mesta h konkretnemu vrednotenju po rezultatih dela.
V javni razpravi, ki poteka o osnutku zakona o združenem delu, naj poleg kritičnih ocen, izrečenih v organih CK ZKS, opozorimo na zelo tehten posvet, ki ga je pripravil svet za družbenopolitični sistem pri republiški konferenci SZDL. Na njem so opozorili predvsem na pobžaj in odnose v krajevnih skupnostih, ki z osnutkom niso najbolje opredeljeni, še zlasti ne tedaj, ko gre za tako imenovane matične in dislocirane debvne organizacije, s katerimi so imele krajevne skupnosti doslej največ kratkih stikov in težav, ko je šlo za pravice delavcev v delitvi dohodka za skupno porabo in reševanje stanovanjskih in drugih vprašanj. V razpravi so opozorili, da je potrebno odnose med delovno organizacijo in krajevno skupnostjo bolj jasno in dosledno opredeliti, da ne bi nadaljevali neizenačenega stanja, v katerem so delavci, ki prihajajo iz različnih krajevnih skupnosti na delo v delovno organizacijo.
Minuli teden tudi ni minil brez pomembnih in zanimivih političnih in kulturnih manifestacij tako doma kot v drugih republikah. Naj omenimo predvsem največjo prireditev v osrčju Like, ki je bila namenjena 120-letnici rojstva velikega znanstvenika Nikole Tesle. Na proslavi je govoril tudi predsednik republike Josip Broz-Tito. V Sloveniji potekajo priprave za proslavo ob 22. juliju, dnevu vstaje Med njimi bo osrednja posvečena Dražgošam in znameniti dražgoški bitki z množično udeležbo borcev in mladine ter z odkritjem veličastnega spomenika. Zelo pomembna gospodarska pridobitev, ki po svoje prispeva tudi k uspešnemu zaključku vpisa posojila za ceste, bo slovesna otvoritev dela Slovenike med Celjem in Mariborom.	-GOB
Gospodarske razmere dušijo proizvodnjo dežnikov
POSLEDNJI PEZNIKARJI
^jub težavam so v lendavskem Indipu prepričani, da je proizvodnja dežnikov perspektivna, če S| bodo z drugimi delili delo ter se usmerili na domače surovine
Ko v lendavskem podjetju Indip pravijo, „Mi smo tu zato, da iz-dclujemo dežnike," mislijo presneto resno. Zavoljo tega hotenja 00-članskega kolektiva, da razvija proizvodnjo dežnikov, niso °>najale krize v tej dejavnosti, niti to, da so skorajda v celoti od-^ni od uvoza reprodukcijskega materiala, pa tudi to ne, da že lep (?as ne morejo dvigniti cene svojim izdelkom, ker prodaja zastaja.
. Podjetje je lani preselilo pro-yodnjo v nove delovne pro-? 0re- Letos se je združilo z Mehiko, industrijo kovinskih in
plastičnih izdelkov. To podjetje je nastalo pred leti potem, ko so se osamosvojile Indipove mehanične delavnice in vseskozi
izdeluje ogrodja za dežnikarsko proizvodnjo. Več kot logična združitev, bi dejali; v očeh obeh kolektivov, nekdanje Mehanike in starega Indipa, pa je cilj združitve dela obsežen. Po modernizaciji opreme naj bi v dogovoru z drugimi proizvajalci dežnikov pri nas izdelovali ogrodja za vse proizvajalce, varaždinski VIS pa naj bi osvojil proizvodnjo do-
JjAČRTI KOLEKTIVA PODJETJA »PLASTIKA IN ZAŠČITNA SREDSTVA«
_____________Želja: potrojiti proizvodnjo
Podjetje namerava tudi podvojiti število zaposlenih, predvsem z zapo-^Ijtvijo invalidnih rudarjev
Temeljna organizacija zdru-^ega dela , plastika in zaščit-^ sredstva11, ki je zdaj vklju-ena v Rudarsko elektroener-f^tsld kombinat Velenje, je bila Ustanovljena pred petimi leti, 'Uud drugim tudi zato, da bi ustvarili možnosti za zaposlitev dutovnih invalidov oziroma za težko fizično delo manj sposob-rudarjev. Ta TOZD združuje tri dejavnosti — obrat za-eitnih . sredstev, obrat spenjal-ne8a pribora in orodja ter obrat ’ Pjsstičnjh izdelkov. Ob širjenju °Usega gospodarjenja so ražvih ^rkoserijsko proizvodnjo, pri uuuter pa so namenili posebno P°iomost razvoju protitipne ravnice in orodjarne.
Velenjčani so začeli prvi pri uas izdelovati plastične trakove lz Polipropilena. S tem so pri eifibaliranju cmogočih zamenja-v° dražjih jeklenih trakov s ce-Uejšimi plastičnimi. Niso pa ustali samo pri proizvodnji tra-. °v> pač pa so začeli osvajati še rvdelavo spenjalnega pribora in 0r°dja. Zdaj krijejo že 70 % jugoslovanskih potreb po plastičnih trakovih.
Lotili so se tudi proizvodnje Jetičnih niti in vakumirane eiubalaže. Letos, denimo, bodo ^delali blizu 100 milijonov pla-s čnih kozarcev. Ker je po tortnih izdelkih veliko povpra-.Vanje, bodo vpeljali proizvod-nj° v štirih izmenah.
V petih letih je velenjska ” *as tika in zaščitna sredstva"
kar za 9-krat povečala obseg gospodarjenja. Že zdaj je med zaposlenimi 40 % delovnih invalidov. Tudi nadaljnje širjenje proizvodnje povezujejo s povečanjem števila zaposlenih delovnih invalidov. Pri tem računajo tudi na pomoč tistih temeljnih
organizacij združenega dela Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje, ki zdaj zaposlujejo invalide. Do leta 1980 bi radi v TOZD Plastika in zaščitna sredstva potrojili vrednost realizacije, število zaposlenih pa podvojili,	p. o.
volj kakovostne in predvsem cenene tkanine za potrebe celotne dežnikarske proizvodnje v državi
Do omenjenih premikov v dežnikarski industriji je prišlo v zadnjem času — po dokajšnji krizi, ki je krepko zaustavila proizvodnjo. Zaloge so v Indipu kar trikrat presegle normalne količine. S tem pa seveda cene dežnikom, zadnjikrat so se dvignile v decembru 1974. leta, nikakor ni bilo možno dvigniti.
Osnovni gospodarski cilj Indipa v letošnjem letu je, da razproda prekomerne zaloge, proizvodnjo pa zadrži na lanski ravni. Podobne načrte imajo tudi drugi proizvajalci dežnikov pri nas. Gospodarske razmere — uvoz surovin, premočno naraščajoči proizvodni stroški, močna odvisnost od sezone -so v zadnjih letih prisilile večino proizvajalcev dežnikov, da so to dejavnost opustili. Od nekdanjih 18 jih vztraja še pet: Indip, Vis, Oteks iz Ohrida, Dežnik iz Ljubljane in Avala iz Arandjelovca.	i. S.
DRAVOGRAJSKI RAZVOJNI NAČRTI
ZAHTEVNE NALOGE
Povečevanje proizvodnje in optimalno izkoriščanje zmogljivosti gospodarstva naj bi omogočilo hitrejši družbeni razvoj dravograjske občine
Dravograd, ena najmanjših občin na Slovenskem, se je začela razvijati pred četrt stoletja. Takrat so začele nastajati iz obrtnih delavnic prve delovne organizacije, ki so v zadnjem času močno razvile svojo dejavnost. Hitrejšo gospodarsko rast je pogojila surovinska osnova - predvsem les in gramoz - pa tudi lega občine na stičišču koroških dolin.
Pomembne razvojne uspehe v zadnjem razdobju so občini Dravograd omogočile tudi nove gospodarske zmogljivosti, zgrajene z združenimi sredstvi koroškega gospodarstva v indu-strijsla coni Otiški vrh — Šentjanž ter večje izkoriščanje naravnih prednosti in prometne lege. Najpomembnejši naložbi zadnjega leta sta nova sodobna avtomatska betonarna dravograjskega gradbenega podjetja na Otiškem vrhu ter blagovnica Trgovskega podjetja „Ojstrica“ v Dravogradu. Med delovnimi
kolektivi, ki so modernizirali proizvodnjo, pa velja posebej omeniti Elektrarno Dravograd.
Ob uspešnem reševanju perečih problemov na področju vzgoje in izobraževanja ter na nekaterih drugih področjih je v zadnjih letih posebej zaostajala gradnja novih stanovanj ; 42 družbenih najemnih stanovanj, zgrajenih lani, in 40, ki bodo vseljiva letos na jesen, zato pomeni pomemben prispevek pri razreševanju velike stanovanjske stiske.
V teh dneh v Dravogradu zaključujejo oblikovanje pri-
hodnjih srednjeročnih razvojnih usmeritev. Nalog je precej. V Dravogradu si veliko obetajo od povezovanja v gradbeništvu, kmetijstvu in kovinarsko-prede-lovalni industriji. Mdaljevali bodo z izgradnjo ll. faze industrijske cone v Šentjanžu, ob tem pa namenili vso pozornost optimalnemu izkoriščanju sedanjih proizvodnih zmogljivosti. Nb nadaljnji razvoj utegne pomembno vplivati tudi povezovanje nekaterih dejavnosti, denimo trgovine in gostinstva, ki se v proces združevanja dela in sredstev še nista vključila.
V prihodnje pa mora občina Dravograd, kot poudarjajo, najti svoje mesto tudi v koroški regiji in v rasti koroških so-mestij, zlasti kar zadeva skupne službe v regiji.	E. K.
IZNIČENE
SPODBUDE
Od vseh gospodarskih gibanj v letošnjem letu so razveseljivi le rezultati zunanjetrgovinske bilance. Upada uvoz in narašča izvoz jugoslovanskih izdelkov na vse trge, razvitih zahodnih držav, v socialistične države in v dežele v razvoju. V letošnjih prvih petih mesecih se je namreč izvoz v celoti povečal za 16 odstotkov — uvoz pa
Bi
upadel za 14 odstotkov. V prvi polovici junija, bolj svežih podatkov nam na zavodu za statistiko še niso mogli posredovati, so rezultati v izvozu še ugodnejši: le-taje za 23 odstotkov večji kot v prvi polovici lanskega junija, medtem ko je uvoz upadel za 8 odstotkov.
Ti spodbudni rezultati seveda niso posledica samo večje prodornosti jugoslovanskega gospodarstva na tuje trge. Izvoz je naraščal, vselej kadar se je domači trg zapiral, kadar so bila skladišča polna izdelkov zavoljo plačilne nesposobnosti domačega trga. Prav tako je manjši uvoz posledica predvsem prizadevanj, da bi čimbolj uravnovesili našo plačilno bilanco s tujino in preprečili uvoz takšnega blaga, ki ga lahko izdelamo doma, oziroma zmanjšali odvisnost gospodarstva od tujih dobaviteljev ter od velikih nihanj cen na svetovnem trgu. Zavoljo tega se je že lani, posebej pa letos bistveno zmanjšal uvoz surovin in reprodukcijskih materialov ptudi opreme, ki smo je v minulih dveh letih uvozili znatno več, kot bi jo smeh glede na ravnovesje v plačilni bilanci.
Pomembno pa je, da sedaj, ko se je gospodarstvo močneje usmerilo na zunanje trge, ne premoremo dovolj sredstev, da bi takšno usmeritev še bolj spodbudili. Celo nasprotno: ukrepi, s katerimi naj bi bolj uravnovesili našo plačilno bilanco s tujino, marsikdaj delujejo celo zaviralno.
Lani uveljavljeni režim uvoza se je letos še poostril, čeprav je bilo že lani povsem jasno, da so bili ukrepi za zmanjšanje uvoza enostranski in primerni samo za obravnavanje uvozne problematike kot celote, v podrobnostnih in v posameznih primerih pa se je administrativno odrejanje iz katere države, kdaj in koliko bo lahko posamezna delovna organizacija uvozila surovin, reprodukcijskega materiala ali rezervnih delov, pokazalo kot velika ovira za oživljanje proizvodnje. Hkrati ta ukrep ni dosegel enega osnovnih namenov: predelovalna industrija se v letu dni ni mogla v dovolj veliki meri preusmeriti na domače surovine, niti se bazična industrija ni mogla prilagoditi povečanemu povpraševanju.
Na drugi strani pa je zastajal izvoz — ker industrija ni dobivala pravočasno ne dovolj surovin niti ne potrebnih rezervnih delov. Zavoljo tega marsikatera delovna organizacija ni mogla v roku izpolniti svojih izvoznih obveznosti, posledice pa so bili bodisi penali, bodisi celo odpovedi pogodb.
Neselektivno politiko uvoza surovin in reprodukcijskega materiala je v letošnjem letu dopolnila še vezava uvoza na izvozne uspehe vsakega posameznega podjetja. Ob tem so se zlasti večji izvozniki znašli v težavah, saj morajo vložiti znatno več naporov, da si pridobijo pravico do uvoza ustreznih količin potrebnega reprodukcijskega materiala, kot manjši ali priložnostni izvozniki.
Restriktivni uvozni ukrepi v celoti sicer res izboljšali zunanjetrgovinsko bilanco, vendar hkrati v dobršni meri izničujejo izvozne spodbude, uveljavljene letos. Zavoljo tega je ob razveseljivemu podatku, da so jugoslovanska podjetja v maju sklenila kar za 36 odstotkov več izvoznih poslov, na mestu vprašanje, ali jih bodo, ob sprejetih izvoznih spodbudah in togih pogojih za uvoz surovin in reprodukcijskega materiala tudi lahko v celoti in v rokih izpolnila? B. RUGELJ
Reka
Velike možnosti
lufkupen Promet jugoslovanskih ~ 20 milijonov ton letno — je jih ] °men Slede na možnosti, ki Jari lma jugoslovanska obala blaga03 P1670211 evropskega
Ocl 3,5 niilijarde dinarjev, kolikor meravamo vložiti v prihodnjih r11« letih v razvoj desetih glavnih Jugoslovanskih luk, odpade na Reko liia^H na^rtlh Hrvaške - več kot mino« 'bjJurjev. Čeprav ima predli ,V dveb železniških izhodih pro-«'ini, tako proti Ljubljani kot luk 1 ^Srobu, pa ostajajo za reško bi-0 Prometne poti primarni pro-D m' Obe progi sta bili izročeni str T6*11 že leta 1973 in sta zelo dob tCr ne ustrezata zahtevam so-h.hneSa transporta. Še slabši je po-.1 s cestami, čeprav kamioni po-žoleznid3 VZtraino jemljejo promet
rorif^0 Pristanišče je lani preto-0 12 milijonov ton tovora. V
celotnem poslovanju jugoslovanskih luk prevzema 50%, v pretovoru tranzitnega tovora pa 75 %prometa; torej ohranja vse značOnosti pomembnega tranzitnega vozlišča. Pripravljeni so tudi že načrti za modernizacijo in razširitev pristanišča, med njimi predvsem gradnja terminala za kontejnerje, vse to pa ne bo učinkovito, če ne bodo zgradili ravninske proge proti Zagrebu, kajti sedanja železniška izhoda ne ustrezata več nadaljnjemu razvoju reške luke.
V. O.
ROGATEC
Nova tovarna Gorenja
V Rogatcu so ob dnevu borca slovesno odprli novo tovarno Gorenja, v kateri je stekla proizvodnja kondenzatorjev. V njej je dobilo zaposlitev osemdeset delavcev. Tovarno so zgradili v poldrugem letu dni. Samoupravno bo kon-struktuirana kot šestnajsta temeljna
organizacija združenega dela Gorenja, tovarna gospodinjske opreme, Velenje. Nova tovarna je velika pridobitev za rogaški okoliš. Na tem področju je dobilo osemdeset domačinov nova, morda za nekatere delavke in delavce celo prva delovna mesta, Gorenje pa novo tovarno, pomembno zlasti v hladilni tehniki.
H. J.
PRIŠTINA
Samo domači amortizerji
Na domačem tržišču v prihodnje ne bo amortizerjev iz tujine. Dogovor o prepovedi uvoza amortizerjev so v Prištini podpisale temeljne organizacije proizvodnje in prometa iz vse države. Organizator tega dogovora je bil sekretariat sveta za kovinsko ter elektroindustrijo gospodarske zbornice Jugoslavije, pobudo zanj pa je dala tovarna amortizerjev v Prištini, ki je največji pro-
izvajalec amortizerjev v državi, dela pa s 50-odstotnimi zmogljivostmi zaradi tega, ker so se na jugoslovanskem tržišču pojavili uvoženi amortizerji- Dosedanji uvozniki amortizerjev, med katerimi sta tudi Volan in Avtotehna iz Ljubljane, so se obvezali, da amortizerjev ne bodo uva-žali, hkrati pa bodo spodbujali razvoj domačih proizvajalcev amortizerjev in povečali izvoz. V. B.
IDRIJA
Posojilo za rudnik
Padec cen živega srebra na svetovnem trgu je prizadel tudi idrijski rudnik, kateremu se kopičijo zaloge. Samo lani so ga vskladiščih 316 ton ali za 51 milijonov dinarjev. Zaenkrat je rudniku priskočila na pomoč novogoriška podružnica Ljubljanske banke, vendar je to lahko le kratkotrajna pomoč in treba bo poiskati drugo možnost, ki
naj bi idrijskim rudarjem zagotovila socialno varnost.
Rudnik je zaprosil republiški izvršni svet za dodatno posojilo 30 milijonov dinarjev, ki naj bi jih le-ta izposloval pri bankah, ker bodo sicer morah razprodati zaloge živega srebra po nižjih cenah, kar bo položaj še poslabšalo, saj bi jim takšna prodaja navrgla novih 23 milijonov dinarjev izgube. Odbor za gospodarstvo in finance pri izvršnem svetu Slovenije je obravnaval predlog idrijskih rudarjev in menil, da je treba rudniku pomagati, saj ni mogoče pozabiti na prispevek, ki gaje prav idrijski rudnik dal v povojnem času slovenskemu gospodarstvu in naši celotni družbi.	V. O.
BEOGRAD
Začetki
dogovarjanja
Predstavniki gospodarskih zbornic Bosne in Hercegovine, Slovenije
in Srbije ter avtomobilske industrije ocenjujejo, da se lahko kljub sedanji konjunkturi že jutri pojavijo resne težave, če se v avtomobilski industriji ne bo nič spremenilo. Proizvajalci avtomobilov namreč zahtevajo za razširitev proizvodnih zmogljivosti skoraj 9 milijard dinarjev, sami pa lahko zagotovijo le petino sredstev. Nujno je zato treba ugotoviti lastne in celotne jugoslovanske možnosti ter potrebe proizvodnje in prodaje avtomobilov. Zato nameravajo ustanoviti delovne skupine in zadolžiti proizvajalce, da bodo ponovno proučili svoje načrte, z medsebojnimi dogovori uskladili svoj razvoj ter razdelili delo.
Pravega sporazuma o proizvodnji avtomobilov v naslednjih petih letih pa seveda ne bo možno doseči, če ne bo vsakdo nekaj žrtvoval. Uspeha tudi ne bo, če pozitivnih prizadevanj proizvajalcev avtomobilov ne bo podprla vsa družba s selektivno investicijsko in kreditno politiko, s predpisi trajnejše veljave, ki ne bodo nikogar postavih v privilegiran položaj, in z vključevanjem te proizvodnje v mednarodno delitev dela.
V. B,
ljudje med ljudmi
17. julija 1976
stran
8
ljudje med ljudmi
DOPOLNITVE ZVEZNEGA ZAKONA O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU
POSEG V JEDRO PROBLEMOV
Ker tudi sedanji sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja ni usklajen z ustavo, še manj pa z novim družbenoekonomskim in samoupravnim položajem delavca v združenem delu, smo v Sloveniji zahtevali, da mora slednjič doživeti temeljite spremembe
Pri ocenjevanju novih družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter sedanje samoupravne organiziranosti je treba upoštevati, da zdajšnji sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki temelji na zakonodajni in samoupravni regulativi, sprejeti po uveljavitvi ustavnih dopolnil v letu 1971, še ni usklajen z novo ustavo.
Zato smo v dosedanjih razpravah o usklajevanju sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja z ustavo sprejeli v Sloveniji enotno stališče, da sedanji sistem po svoji vsebini še ni usklajen z novim družbenoekonomskim in samoupravnim položajem delavca v združenem delu in da mora zato doživeti korenite spremembe. Prav zato je prišla iz naše republike zahteva, da je treba naposled oblikovati nov sistem, ne pa z ,,levo roko“ ter predvsem v škodo zavarovancev in skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja opraviti le nekaj nujnih popravkov.
SISTEM
„Naše zahteve niso naletele na gluha ušesa,“ nam je v pogovoru dejala Anka Tominšek, podse-, kretarka v republiškem sekretariatu za delo, „saj je zvezna konferenca SZDL pomladi letos sprejela stališče, da je treba začeti z oblikovanjem novega pokojninskega sistema, ki bo v skladu z novo ustavo. Seveda ne takoj, vendar naj bi že do konca letošnjega leta pri-pravih najnujnejše spremembe in dopolnitve sedanjega sistema. “
„Znano je, da je maja zvezni komite za delo in zaposlovanje na osnovi stališč zvezne konference SZDL izoblikoval predlog za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja z osnutkom zakona. Za kakšne novosti
gre torej v osnutku zakona? “
»Najprej bi želela opozoriti na to, da predvideva zakonski osnutek formalno uskladitev zakonskih določb, ki zadevajo sedanji družbeni do-
govor, s tem da odpade tako imenovana splošna obveznost dogovora, glede na pomembnost vprašanj, ki se urejajo z družbenim dogovorom pa ga sklenejo vsi njegovi udeleženci, torej SIS in zveze sindikatov vseh republik in pokrajin. »Seveda pa gre še za rešitev mnogih drugih vprašanj/4
„Za katere? “
REŠITVE
»Najprej gre za zagotovitev boljšega materialnega položaja bocev NOV pred 9. 9. 1943. leta. Načrtovalci so pri tem mislili na povečanje tako imenovane zagotovljene pokojninske osnove in na usklajevanje pokojnin z rastjo osebnih dohodkov in življenjskih stroškov. Drugo vprašanje zadeva odpravo nekaterih dosedanjih neskladij med pokojninskim zakonom in zakonom o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu. Naj pojasnim zadevo: gre za to, da poslej v zavarovalno dobo ne bi več šteli samo časa do nastanka invalidnosti, marveč od takrat, ko zavarovanec d >bi pravnomočno odloč bo o ugotovitvi popolne nesposobnosti za delo. T etjič, beneficirana zavarovalna
doba naj bi se poslej priznavala določenemu krogu zavarovancev tudi v primerih, ko so le-ti kot naši državljani-zavarovan-ci zaposleni v tujini, denimo slepe osebe, vojaški invalidi itd.
Z izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja z osnutkom novega zakona naj bi uredili tudi vprašanje, kaj storiti za doslednjejše odločanje o pravicah do uveljavitve pokojnine in njene višine. Pri tem je vreden posebne pozornosti predlog, naj poslej pri tovrstnem odločanju ne bi upoštevali le predpisov skupnosti, ki odloča o teh pravicah, temveč tudi predpise drugih skupnosti, ki urejajo določene odnose posameznih zavarovancev.
Naslednje vprašanje zadeva določanje ugodnejših pogojev za pridobitev pravice do uveljavitve pokojnine in njene višine, je nadaljevala Anka Tominšek, ,,in zahteva, da republikam in pokrajinam omogočimo, da priznanje posameznih obdobij, ki se štejejo zavarovancem v pokojninsko dobo, rešijo na drug način, kot je bilo to urejeno z zveznimi predpisi do konca 1972. leta. In ne nazadnje — matična evidenca naj bi bila odslej določena s posebnim zakonom.44
Pri predvidenih spremembah in dopolnitvah republiškega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pa bo treba po zveznem zakonu za izvedbo ustave SR Slovenije uskladiti republiški zakon z ustavo do konca junija 1977. leta. Opozoriti pa moramo, da gre le za novelo zakona, torej za uveljavitev najnujnejših sprememb in dopolnitev, ne pa za urejanje temeljnih vprašanj, ki bodo predmet razprav in odločitev pri načrtovanju novega sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja in ki bo veljal za vso državo.
IVO VIRNIK
KAJ MENITA O NAS NDHLOVU IN STUART
v
O mednarodni dejavnosti slovenskih sindikatov v vsakdanjem življenju ne razmišljamo prav veliko, zato je prav, da se na primeren način spomnimo nanjo, kadar nanese ugodna priložnost. Nedolgo tega je bil v Kraigu seminar za sindikalne delavce iz vzhodnih južnoafriške dežel. Kakor smo & poročali, so prišli iz Kenije, Južne Afrike, Zimbabvva, Zambije, Ugande, Tanganjike in Gane. Preden so z Brnika odleteli domov, smo se pogovarjali z dvema udeležencema seminarja, ki je bil — rečeno na kratko — v znamenju našega samoupravljanja.
O svojih vtisih nam je najprej govoril sekretar za mednarodne odnose afriškega sindikalnega kongresa iz Zimbabvva (ZACU) Aaron G. D. Ndhlovu:
„Naši družbi sta precej različni, zato je izredno posrečena oblika za izmenjavo izkušenj vzpostavljanje osebnih stikov. Med te seveda sodijo tudi seminarji, kakršen je bil kranjski. Moram reči — ne zaradi vljudnosti — da je bil seminar zelo dobro organiziran in vsebinsko bogat. Bil sem namreč v Jugoslaviji že prej na podobnih srečanjih, zato lahko primerjam.
Pri nas seveda samoupravljanja ni, vendar se tudi v Afriki zavedamo, da je pravzaprav ves svet v prehodni dobi v socializem, zato je vsaka izkušnja dragocena. Videl sem, da spremljate in poznate razmere v moji nesvobodni domovini. Mi pravimo Zimbabvve, kapitalistični svet pa še vedno govori o Južni Rodeziji. Prepričan sem, da bomo naposled tudi pri nas izbojevaH svobodo in socializem.44
Ni bilo težko opaziti, da so si udeleženci seminarja izbrali za svojega »starešino44 sindikalnega delavca iz Južne Afrike verjetno tudi zaradi priznanja naraščajočemu boju za osnovne svoboščine delavcev in študentov v Sovvetu in drugje v tem »paradižu rasnega razlikovanja44. James Stuart, pomočnik generalnega sekretarja južnoafriškega sindikalnega kongresa (SACTU), nam je povedal:
»Zelo dobro smo se počutili v Sloveniji in bomo pogrešali družbo jugoslovanskih tovarišev, ki so bili z nami deset dni.
Kot veste, imamo pri nas doma praktično vojno za socializem in politično svobodo. Razmišljal sem že, kako bi lahko vaša spoznanja, mislim predvsem na samoupravljanje, koristno uporabili v moji domovini. Vsega ne bo mogoče in tudi približno ne takoj, vendar.. .
Moji tovariši iz že svobodnih dežel bodo seveda imeli doma lažje delo. O izkušnjah, ki so jih dobili na seminarju in v pogovorih v nekaterih delovnih organizacijah, bodo poročali doma svojim vodstvom sindikatov in zanimivo bo opazovati, kaj se bo dogajalo naprej. Vsekakor pričakujem, da kranjski seminar ni bil zadnji te vrste. Saj vsi vemo, da ima Jugoslavija prijateljske stike z vsemi sindikalnimi gibanji, ki se bore za napredek in socializem.
Rad bi poudaril, da smo delavci v Južni Afriki na čelu boja proti kolonializmu in izkoriščanju. Nismo proti nikomur zaradi barve kože ali vere. Smo le za enakost, proti brutalnim pokolom in zahtevamo lastno svobodo brez izkoriščanja, neznanja in bolezni.44
Za konec smo se pozdravili s tradicionalnim ,/ia svidenje44 v svahiliju: »Jambo!4
Tig
Problemi tekstilne industrije so do temeljev stresli že tako majavi položaj Volne v Laškem — Kako pomagati kolektivu, ki je že deset let plačeval davek nesposobnim vodstvom — Žalostni obrazi delavk za ustavljenimi stroji — Zadnji udarec so kolektivu zadali trgovci, ki so izsilili dodatne ugodnosti
trto, Drezvoijnu>

na delo 419	tovari
Volna v Laškem- Cl> letom, j je bilo še več, veflj ^ajši in tisti, so se lahko zap°s j. ^ ’26 odšli. Pj ostali, ki naveliča 2°v pričakuje in žive samo za.a,j Qr°Čilo, da bilo jutri konec , ITl0l'e1 prihaja nadelo, čeprav^ vsakim ,
novo stkanim “"A globlje pogrezajo'1 ; '
Volna v Laške11/ nekaj let žavah. Kolektiv & , P°skušal reši vodstev' aterih pa nobl
zamenjavo
delavcev, ki imajo le minimalne osebne dohodke.44
.Tri vsem tem nas je pestila še slaba organizacija proizvodnje,44 pravi EDI CEPUŠ, predsednik delavskega sveta. »Nekajkrat smo se zagnali v reorganizacije, vendar daleč nismo prišli. Najpogosteje so nas nosilci reorganizacije zapustili, še preden so delo dokončali. Ob vsem tem je razumljivo, da je bilo samoupravljanje podrejeno vsem tem okoliščinam, da je delavski svet moral zaupati vodstvu in vedno znova glasovati pod prisilo tudi takrat, Če člani niso bili v celoti
EDI CEPUŠ
MIRA TRAVNAR
ODMEVI
Novinar je prav gotovo najbolj zadovoljen, kadar ima njegov sestavek »odmev44, kakor pravimo. Reportaža o Grobeljškovi Neži, vdovi tragično preminulega delavca iz Železarne v Štor-jah, in njenih petih majhnih otrocih sodi med tiste, ob katerih bralci niso ostali neprizadeti. Ne samo ob branju ... Ta čas gradbinci Neži in njenim petim otrokom postavljajo novo hišo, saj je staro dotolkel potres. Čeprav je nesrečna družina ostala praktično brez vsega, se v novo hišo ne bo vselila »bosa in gola44. Dobili smo že nekaj sporočil, da so se nekateri naši bralci spomnili družine iz Kozjega številka 1 s prostovoljnimi prispevki.
Hvala vsem v imenu Neže in petih malih Grobeljškovi
Uredništvo DE
SRecK0 Brilej
ni bilo sposobfl0 i ^ globoko za-gažen voz iz	da bi jih.
takrat rešil dobet' °<lni programj reorganizacija pr0’ TJ ne pa kratkoročna posojila 22i °.P|ač> proizvodnja blaga, Id L?^0 v skladiščih, lažne oblj11 L L|1;ovanja, ]q so bila stvarna sam0' iL 6 ^ glavah nesposobnega vodst'^Q 1 °li že, danes ima kolektiv za P’1^ ^P°ldrugo staro milijardo izgub- InJij0nmu Odenemo še nekaj sto stari11 n°v kratkoročnih kreditov, nan1^6 P°vsem jasna perspektiva tegal°
KpO ^
»Dosedanja ^bjk^^nopoli-tične organizacij6 u Premalo odločne, ko je bil° V^dasno ukre. pati,44 pravi	namest_
nik sekretarja °S"!	ZK-
»Stalno menjava11] . m, predvsem tistih na izpostavi]6 i. vnifr mestih -vsi ti ljudje so PnJo0dhajali iz kolektiva s svojim1 J, feCetumi programi — to je bil ]p smo se iz ieta v leto globlje P0^^06-151 smo se prilagajali tržnim . 'P- prepočasi
smo vlagali v raz<Jodukcij0.Ko.
lektivjermjpogo^^b3--
ateAktor občini' l0
Mi se povsem za ’ ^J6 smo. Gre za poprečno star X’ Za ljudi, ki bi
jih s težavo ob	Prekvalifikaciji
lahko zaposlili kje j 0 čini. Laška občina nima na 1 ^ novih de-lovnih mesuže^g^odštotne osebne dohodkei Pa je mnogo
se zadovoljeval z 1j(jr„a/llem osebnih dohodkov, za kat6’{f rektor denar na-
prosjačilna občili
HEDA SKUBIC
prepričani, da bo sprejeta odločitev koristila kolektivu.44
»Leta 1972 smo zaključili prvo sanacijo in se ob njej tudi ustavili,44 meni HEDA SKUBIC, predsednica poslovnega odbora. »Namesto, da bi takoj naprej iskali pomoč in kredite, ki so takrat še bili tudi v občini, namesto, da bi kupili nove in moderne stroje, na primer samo za mikano prejo, smo to prejo raje kupovali drugod. Povsem odveč je zdaj govoriti, da ta preja, čeprav smo jo kupovali kar pri enajstih proizvajalcih, ni bila kvalitetna. In ker preja ni bila kvalitetna, tudi blago ni blestelo in se je kopičilo v skladiščih. Danes, ko postaja vse bolj. jasno, vemo, da so nas dotolkli tudi trgovci, ki so izvedeli za naše težave in tudi zato izsiljevali dodatne ugodnosti. Tako so nam samo lani izsilili za pol milijarde dinarjev teh ugodnosti - ali ves denar za osebne dohodke ...“
REŠITEV V ZDRUŽEVANJU
»Najhuje je to, da ne more nihče z gotovostjo kolektivu reči ali mu obljubiti, da bo jutri bolje. Na srečo gre za kolektiv, ki ima visoko stanovsko zavest in idealizem,44 razlaga VINKO ŠKRBINEK, direktor Volne, ki je v kolektiv prišel skorajda prepozno in zdaj rešuje, kar se rešiti še da.“ Kljub vsemu je v nas še nekoliko optimizma. Lahko si predstavljate moj položaj, ko podrejenim naročam, naj vključujejo čim manj strojev, naj vsaj za zdaj čimmanj proizvajamo, ker bi v nasprotnem samo povečevali izgubo. Dokler je v skladišču surovina, ima vrednost, če jo predelamo v izdelek, ki nato obleži v skladišču, povzročamo samo še večjo škodo.
V načrtu imamo dve možnosti sanacije. Prva je v popolni spremembi proizvodnje. Ta ni preveč vabljiva, poleg tega bi bila izredno draga. Druga je v povezovanju z velikim kolektivom. Pogovarjamo se z mariborsko tekstilno industrijo. Vsekakor naš položaj pri tem združevanju ni zavidanja vreden, po drugi strani pa tudi za Mariborčane ni preveč vabljiv. Osebno sem prepričan, da bomo kljub vsemu uspeli, saj gre za velik kolektiv in za znatna družbena sredstva. V nasprotnem bomo postavljeni pred dejstvo, da tovarno, naj to zveni še tako kruto, že v nekaj tednih zapremo.
Ob tem bi bilo seveda naivno, če bi kdorkoli pričakoval, da se bomo z združitvijo izkopali iz težav kar takoj. To bo dolg proces, s katerim bomo razčiščevali v bistvu tudi probleme celotne slovenske tekstilne industrije.44
»Dogodki v Volni so sila občutljivi za občino,44 trdi SREČKO BRILEJ, predsednik izvršnega sveta skupščine občine Laško. »Kakršnikoli zunanji posegi v kolektiv bi imeli zdaj trajne posledice. Ugotavljamo, da je trenutno v Volni izredna aktivnost vodstva, da kolektiv sprejema razmere z vso resnostjo. Kljub temu moramo o Volni reči nekaj dokončnega. Osebno menim, da sanacija Volne ni možna s tako ozkim proizvodnim programom, kot ga danes ima, in brez združitve z večjim kolektivom. Lani smo v izvršnem svetu sklenili, da iz občinske blagajne Volni ne damo nobenega denarja, ker je jasno, da denar Volne ne reši. Volno lahko rešijo dober program in dobri kadri, te pa v sedanjih razmerah le s težavo dobimo, ker je jasno, da si dober strokovnjak krepko premisli, da bi šel v kolektiv, Id ima trenutno tako malo perspektiv, kot jih ima Volna. Mi se zavedamo resnosti položaja, saj gre za več sto ljudi. Žal je naše gospodarstvo preslabotno, da bi samo rešilo problem Volne. Prav zato si tako zelo prizadevamo, da bi kolektiv Volne dolgoročno vezali z večjim kolektivom. To bi bila družbeno in gospodarsko najbolj sprejemljiva rešitev. Obenem pa analiziramo možnost, da bi tekstilno dejavnost opustili in začeli v istih prostorih z novo. Ta možnost je manj vabljiva, vendar moramo tudi o njej razmišljati, če nočemo, da bi nam ostalo 400 delavcev na cesti...“
In tako 419 delavcev Volne v Laškem vsak dan redno prihaja na delo. Večina strojev stoji, mojstri se mučijo, da bi delavce nekako le zaposlili, vodstvo pa krčevito išče možnosti za rešitev. Konec Volne v Laškem je namreč z vsakim dnem bliže. To vedo vsi, od vratarja do direktoija, celo tisti otrok na Šmohoiju, ki živi od kruha, katerega mati že trideset let zasluži v Volni. Je zaslužila! Danes pa ne ve, kako dolgo bo še, čeprav ji manjka samo nekaj let do upokojitve, čeprav je vsa desetletja vestno garala za stroji.
JANEZ SEVER





17. julija 1976 stran 9
Mešanje zmesi
25 LET GUMARNE, MARIBOR_
Odločitev je bila pravilna
Kontrola kvalitete gumijevih zmesi
Skoraj v središču Mari- pokazala smotrna, kar doka- zirati slovenski in hrvaški bora, v kletnih prostorih	zujejo tudi poslovni rezultati	trg. Rezultati so bili prese-
nekdanje zloglasne maribor-	v obdobju od 1972. do	netljivi, pridobili so nekaj
ske kaznilnice, že 10. leto	1975. leta.	uglednih kupcev ter tako po-
domuje kolektiv obrtnega V tem času je podjetje	večali delež serijske proiz-
podjetja Gumama, ki šteje	povečalo fakturirano rediza-	vodnje in obseg prodajnega
več kot 60 zaposlenih.	cijo za 4,23-krat, dohodek območja.
Podjetje se je razvilo iz za 4,3-krat, število zaposle- Navezava poslovnih sti-predvojne zasebne vulkani-	nih za 1,75-krat, fakturirano	kov z zahtevnimi kupci pa ni
zacijske delavnice in je po-	realizacijo na zaposlenega za	samo potrdila, da je Gumar-
slovalo sprva v okviru meha-	2,45-krat, akumulacijo za	na sposobna dobavljati tudi
nične delavnice, dokler se ni	3,42-krat ter fizični obseg	zelo kvalitetne izdelke, tem-
1951. leta osamosvojilo kot	proizvodnje za 2-krat.	več je za kolektiv pomenila
Mestna vulkanizacija.	V tem obdobju je pod- veliko priznanje. Gumama
Starejši Mariborčani se	jetje nabavilo tudi 7 novih	se lahko danes izredno hitro
gotovo dobro spominjajo	stiskalnic ter večji dvovaljč-	prilagaja zahtevam svojih tj
nekdanjih prostorov na Ko-	nik in tako povečalo svoje	kupcev, s stalnim posveča-
pališki oziroma zdaj Sveto-	proizvodne kapacitete za	njeni kakovosti izdelkov pa
zarevski ulici, kjer so delavci	več kot 2,5-krat.	želi kupcu za enak denar po-
Mestne vulkanizacije v času Kljub ugodnim poslovnim	nuditi še kvalitetnejše iz-
vsesplošnega pomanjkanja	rezultatom pa kolektiv Gu-	delke.
krpali zračnice in plašče — mame ni uspel rešiti prostor- vam predvsem za potrebe trans-	ske zagate, saj prostori, v ka-	GUM ARNA p. o.
portnih podjetij severo-	terih posluje, že zdavnaj ne	fobmska 20
vzhodne Štajerske.	ustrezajo ne tehnološko ne anoor, tel. 24-883
Mariborska industrija pa zdravstveno-higienskim nor- 34^7^1’ ^ltova teRh*11 je vse bolj povpraševala po mam.
različnih gumijastih rezerv- Prav neprimerni prostori	Poslovni predmeti:
nih delih. Tako so v podjetju	pa so v znatni meri razlog,	_ izdelava tehničnih izdel-
pričeli razmišljati o pre-	da poslovanje podjetja ni še	kov iz gume,
usmeritvi na izdelavo tehnič-	ugodnejše, neprimerni pro-	_ opravljanje ’ vulkanizacij-
nih izdelkov.	stori so bili doslej tudi eden ske obrti.
V letih 1966 do 1970 so	bistvenih razlogov za izred-
to preusmeritev tudi izvedli	no visoko fluktuacijo zapo-	Proizvodni program:
z nabavo dvovaljčnika za iz- slenih.	Tehnični izdelki vseh vrst,
delavo zmesi in štirih hidrav- Zavedajoč se dejstva, da predvsem tesnila, vzdrževa-Ijičnih stiskalnic.	lahko svoj razvoj zagotovile	nje in spajanje transportnih
Ta odločitev o spremembi	ob dobrih kupcih, je Gumar-	trakov, gumiranje koles, spe-
poslovnega predmeta se je	na v letu 1972 začela anali-	cialni gumarski izdelki.
Oddelek stiskalnic
iz osnovnih organizacij
novice iz organizacij
LJUBLJANA
Podpora boju naših manjšin v Avstriji
V	številnih delovnih kolektivih po vsej Sloveniji so imeli ta in prejšnji teden protestna zborovanja, na katerih so ostro obsodili odločitev avstrijskega parlamenta, ki je nedavno tega sprejel dva protimanjšinska zakona.
V	soboški občini so proti takšni politiki diskriminacije protestirali delavci Pomurskega tiska, KIK Pomurke, trgovskega podjetja Potrošiik in v nekaterih drugih delovnih organizacijah.
V	radgonskem podjetju Avto Radgona so v nedeljo poslali protestno pismo zveznemu sekretariatu za zunanje zadeve, v katerem izražajo vso solidarnost z bojem koroških Slovencev za njihove manjSnske pravice. Ob koncu minulega tedna so proti raznorodovalni politiki avstrijske vlade protestirali tudi predstavniki 20 slovenskih delovnih organizacij ob podpisovanju samoupravnega sporazuma o ustanovitvi SOZD ABC Pomurka v Moravskih Toplicah. Tudi delegati delavskega sveta Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje so te dni skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami poslali protestno pismo v zvezi z legalizacijo pritiska na narodnostne manj šine v Avstriji.
Ogorčenost nad odločitvijo
avstrijske vlade in parlamenta so izrazili tudi delavci v mariborskih delovnih organizacijah. Protestni shodi, ki so jih organizirale osnovne sindikalne organizacije, so bili v Atmosu, Talisu, Strojni, Sladkogorski, v Svili, Metalni, TAM, Elektrokovini, MIT, Intesu, Zlatorogu, Primatu, Swatyju, mariborski livarni, Marlesu, tovarni stikalnih naprav, mariborski mlekarni, bolnišnici, PIK itd.
Med delovnimi kolektivi, ki v teh dneh protestirajo proti odločitvi avstrijske vlade o preštevanju manjšin, naj omenimo še protestno zborovanje delavcev trboveljske Mehanike, na katerem so odločno zahtevali, da vlada republike Avstrije prekliče sklep o preštevanju narodnostnih skupnosti.
Protestom so se zadnji teden pridružili še kolektivi ravenske železarne, gradbenega industrijskega podjetja Ingrad iz Celja in konference osnovnih organizacij sindikata celjske splošne bolnišnice. V protestnih pismih poudarjajo delavci, da kot člani jugoslovanskega sindikata podpirajo prizadevanja za spoštovanje pravic narodnostnih skupnosti v Avstriji, ki izhajajo iz avstrijske dr&vne pogodbe.
ČSNOVNA ŠOLA CRENŠOVCI
Dobro pripravljen program
V osnovni šoli v Črenšovcih Zato ni nič čudnega, če so se je so skušali v javno razpravo o udeležili vsi člani kolektiva. Prav osnutku zakona o združenem - tako so za razpravo pripravili delu pritegniti slehernega člana kritično analizo dosedanje samo-delovne skupnosti. Zato je iz- upravne organiziranosti, pri-vršni odbor osnovne organizacije pombe in predloge iz javne raz-sindikata že junija pripravil pro- prave pa bodo v teh dneh poslali gram aktivnosti članstva pred občinskemu sindikatu delavcev v organiziranjem javne razprave. izobraževanju v Lendavi.
ŽELEZARNA JESENICE
Posojilo
Pred dnevi se je na deseto redno sejo sestal izvršni odbor1 osnovne sindikalne organizacije TOZD Strugama valjev. Člani odbora so soglašali z doslednim izvajanjem letošnjega akcijskega programa sindikata, nato pa so še pregledali, kako so bili v svoji delovni skupnosti uspešni pri vpisu posojila za ceste. Doslej je posojilo za ceste v TOZD Strugama valjev vpisalo 47 delavcev ali 84,4 % vseh zaposlenih. V strugami na Javorniku je vpisalo
za ceste
posojilo 27 delavcev ali 90 % vseh, v strugami valjev na Beli pa 11 delavcev oziroma 73,3 % vseh zaposlenih.
Izvršni odbor osnovne organizacije TOZD strugama valjev je med drugim podprl prizadevanja komisije za kulturo pri občinskem sindikalnem svetu na Jesenicah, da bi denar, namenjen za izlete, porabih tudi za kulturne prireditve in za nakup knjig Prešernove družbe.
17. julija 1976
stran
CELICA POD DROBNOGLEDOM - CELICA POD DROBNOGLEDOM -CELICA POD DROBNOGLEDOM
SINDIKAT ŽIVI MED LJUDMI
Pogovor o dejavnosti osnovne organizacije v obratu specialnih naprav TOZD TELA — Industrij® za avtomatiko, združenega podjetja Iskra
1 s
2
Med opoldansko malico so mi delavci pripovedovali o spremembah v dejavnostih njihovega sindikata, ki so še zlasti očitne v letošnjem letu. Pa sem potlej vprašal nekaj sindikalnih aktivistov, ki delajo v njihovi osnovni organizaciji in v konferenci osnovnih organizacij v TELI, za kakšne spremembe gre.
NAJ JIH NAJPREJ PREDSTAVIM
Na začetku letošnjega leta so imeli v TOZD TELA eno samo sindikalno organizacijo. V TELI pa je (samo v Ljubljani, torej brez obratov v Makolah in v Dobrepolju) kakih tisoč zaposlenih. V takšni ogromni osnovni organizaciji je Tl članov izvršnega odbora delovalo v imenu delavcev in le-ti pogosto niso vedeli, kaj dela to njihovo vodstvo. Ne bi pa mogli reči, da zanimanja za njih delo ni bilo.
To zanimanje so v letošnjem februarju „organizirali v ak-cijo“, kot je dejal Ivan Ebner, predsednik osnovne sindikalne organizacije v obratu specialnih naprav, ki je tudi delegat sindikalne konference v TELI. V temeljni organizaciji so ustanovili šest sindikalnih osnovnivnih organizacij, v njihovih izvršnih odborih so delegati (neformalnih) sindikalnih skupin, v konferenci pa delegacije (po dva delegata), Id imajo vsaka po en glas.
Reorganizacija sindikata, kot pravimo spremembam, ki smo jih dlje pripravljali, uresničili pa pred nekaj meseci, nam je prinesla številne koristi. Zdaj je vsak član obveščen o vsem, kar se dogaja v kolektivu. Vsakdo ima možnosti, da že v skupini pove svoje mnenje, predloge in zahteve, in tamkaj, kjer se ljudje poznajo med seboj, ni nobene zadrege; razpra-
va je odkrita in pogumna. Nimamo nobenih posebnih sindikalnih tem. Sindikat je del samouprave in obenem pobudnik najboljših rešitev. DeJeg? ski sistem je zaživel. Zgodi se, da na sejah konference moramo usklajevati stališča, in razpravo o kakem predlogu prenesti na naslednjo sejo - da bi se delegati lahko na novo pomenili s svojimi volivci. Pravim torej,da sindikat že deluje in živi med delavci.44
#
KAJ STORITI,
DA BI ŠE SAMOUPRAVA BILA DELAVSKA?
Delavskega samoupravljanja pa še niso prilagodili zdajšnjim zahtevam. Tako ogromna temeljna organizacija združenega dela ima samo delegatsko izvoljeni delavski svet in druge samoupravne organe ter komisije; v obratih pa ni samoupravljanja. Ustvarjena sredstva so skupna last, o njih porabi se resda lahko pogovarjajo vsi zaposleni, odločajo pa na delavskem svetu ali na zboru delavcev, ki ga sklicujejo med prvo in drugo izmeno za ves tisoččlanski kolektiv.
Iz pripovedi Angela Korčeta, sekretarja izvršnega odbora osnovne sindikalne organizacije in konference sindikata v temeljni organizaciji, je moč razbrati, da se še kako zavedajo vsega, kar jim onemogoča pravo delavsko samoupravo.
„Že takrat, ko se je TELA organizirala v dve temeljni organizaciji, smo rekli, da je to začetek. Najprej smo morali spremeniti notranjo organizacijo podjetja in jo prilagoditi novim potrebam. Po sedanjem statutu imamo v temeljni organizaciji 11 sektorjev, štirje so proizvodni. Prav ti proizvodni sektorji so zametki novih te-
meljnih organizacij. Do takrat, ko se bomo odločili za ustanovitev več temeljnih organizacij, pa bomo morali še marsikaj postoriti. Ne bi radi ustanavljali TOZD samo zato, da bi zadostili politični zahtevi. Nijprej moramo dobro vedeti, kako bomo v bodoče delali in poslovali, da bi lahko takoj zaživele temeljne organizacije, kaj bo z zdajšnjimi strokovnimi službami v temeljni organizaciji, kako bomo uredili skupne službe v okviru avtomatike, ki zdaj delajo za pet TOZD. Veliko je še nerešenih vprašanj in izobh-kovali smo številne inačice rešitev; ne \em pa, katera bo prevladala. Pri nas gre torej šele za zametke bodočih temeljnih organizacij in hkrati tudi za jasno usmeritev, kaj hočemo doseči; morali pa se bomo bolj odločno lotiti te naloge.44
V minulih nekaj mesecih so v sindikatih TELE veliko storili za uveljavitev lastne in družbene samouprave. Naredili so nov statut TOZD in številne samoupravne akte, sprejeli samoupravne sporazume, plačali posojilo za ceste, prispevek za potresno območje v Posočju in .. .
„Ni bilo tedna, da se ne bi morali o čem pomembnem po-govaijati v naših osnovnih organizacijah in v skupinah; tamkaj smo nedavno tega tudi raz-pravljali o osnutku zakona o združenem delu.44
NOVE POBUDE
Debata o tem zakonu je še spodbudila njihova razmišljanja o novi samoupravni organiziranosti, ki naj bi zagotovila večje možnosti, da delavci neposredno oblikujejo in delijo dohodek.
hkj zapišem nekaj misli, ki sem jih zbral med pogovorom z
delavci.
Prvo mnenje:
„Rad gledam televizijo ^ zato vem, za kaj gre; zdi se n1*’ da smo se zadeve dobro 1°^',’ informirani smo bili vsi, dosleJ smo glasovali za osnutek in za analizo samoupravnih odnosom ki so jo naredili v Iskri.44
Drugo mnenje:
„Analiza sedanjega sam0 upravljanja ne odkriva vse^' možnosti za našo prihodflj0
samoupravo. Bolj pogumno
se morali lotiti uveljavljanja00
h
vih samoupravnih odnosov.
Tretje mnenje:
»Osnutek zakona vse naše glavne težnje. Sp1® | n

membe, ki smo jih predlagal*’ ^ va b° k
o konkretnih ap1® ib
niso bistvene. Bolj zanimiva -
razprava
membah v našem samoupraV nem delovanju, ki pa še ni k0*1’ čana. Analizo smo potrdili« 0 tem, kaj naj bi spremenili« ^ » boljšali ali prilagodili zahteva111 a
osnutka zakona, pa bom0 ^ ta
dl
l n:
ra ‘ o
govorili.44
ali v
Med drugim se bodo moia dogovoriti, kako naj bi v b0" « doče organizirali zbor ali zbor® ^ delavcev. Zdaj se v veliki t°’ je
varniški hali zbere tisoč ljudi b*
tam le malo delavcev pove svoj*
mnenje. Res so vsi o vseh z* .
devah iz dnevnega reda že p0* «1
prej govorili s svojimi deleg30
tam, kjer sta domačnost in P° gum še navzoča; potem 80 . obrate dobili odgovore na P11 pombe in predloge, torej zb0* delavcev je zgolj formalno P°' trdil poprej izoblikovana im5® nja in stališča. Ta formalnost P2 je marsikdaj dolgovezna, zlaS° še pri glasovanju in vse skup3! se sprevrže v dviganje rok.“ A Zato je Ivan Ebner dejal« & j se bodo morali v načinu o^°	|<
Čanja zavzeti za nekatere spf® membe.	'
JANEZ VODC
.....................
§
NAŠI PRIJATELJI
KRISTA ŠLAMBERGER-KUHARlC, Kidričeva 15/V, Ljubljana
Kritika naj vodi k uspehom
Med naše dolgoletne naročnike sodi tudi Krista Slamberger-Kuharič iz Ljubljane. Na DelavskS enotnost je namreč naročena že 25 let. Vse do upokojitve pred dvanajstimi leti je bila aktiven sindikalni delavec, zato je razumljivo, da je do danes ostala zvesta našemu časniku. S sindikalnim delom se je prvič srečala že po osvoboditvi na takratnem ministrstvu za gospodarstvo, pozneje pa na Gozdnem gospodarstvu Ljubljana, kjer je opravljala več odgovornih funkcij. Ko se je petdesetega leta zaposlila v banki, je bila v njeni centrali več let tajnica, predsednica osnovne sindikalne organizacije in članica nadzornega odbora osnovne organizacije sindikata, po upokojitvi pa je s prizadevnim družbenopolitičnim delom nadaljevala v krajevni skupnosti Ajdovščine, Iger poprime za delo povsod, kjer vidi, da je potrebna njena pomoč. Dela v stanovanjski samoupravi, v organizaciji
RK, v društvu prijateljev mladine, kot delegatka krajevne skupnost v centru za socialno delo občine Ljubljana-Center... O njenem izjemno prizadevnem delu pričajo številna priznanja — red dela s srebrnim vencem, red zaslug za narod s srebrnim vencem, zlati znak jugoslovanskega Rdečega križa, priznanje ZPM Centra, plaketa republiških organov javne varnosti za delo na področju družbene samozaščite in druga.
V službi družbenega knjigovodstva, kjer je bila zadnja leta pred upokojitvijo pomočnica direktorja kontrole gospodarskih organizacij, je bila vseskozi povezana z delom in življenjem svoje sindikalne organizacije.
,JPa ne samo to, da sem bila vedno pripravljena delati v sindikatu, danes sem ponosna, da sem kot bančnica vzgojila generacije mlajših kolegov. Predavala sem na seminarjih, sodelovala pri izdelavi osnutkov navodil
SDK, sodelovala sem v številnih komisijah, vrh vsega pa sem bila tudi redna sodelavka Bančnega vestnika, v katerem sem precej časa skrbela za rubriko »Gospodarstvo sprašuje — banka odgovaija44.
Krista Šlamberger-Kuharič je bila med službovanjem v banki in službi družbenega knjigovodstva med najbolj prizadevnimi poverjeniki Delavske enotnosti in je vedno skušala med člani svoje delovne skupnosti zbuditi zanimanje za naš list.
Z dolgoletnimi sindikalnimi izkušnjami si je izoblikovala tudi kritičen odnos do DE. Zato smo skušali v pogovoru zvedeti, česa v njem še pogreša, česa si želi, kaj ji v DE ugaja in še marsikaj.
Rri opravljanju svojega poslanstva bo morala biti DE še bolj povezana s prizadevanji v naši družbi. Kot primer naj navedem, da v časniku premalo pišete o problematiki družbenih de-
javnosti. Pa ne samo o tem. Veliko več prostora bi morali odmeriti tudi sindikalni dejavnosti na področju družbenih služb. Ker sem v službi družbenega knjigovodstva delala pri kontroli gospodarskih organizacij, me zanima, kako živijo in delajo naše organizacije združenega dela. Novinarji v
DE imate sicer izostren odnos do & bega gospodarjenja v delovnih or8.^ zacijah, skratka do vsega, kar za81 ^ kritiko, vendar se mi zdi, da st® .
vedno premalo kritični do negati^ pojavov. Seveda ne kaže samo
£n-»jav\_;v. kjvvvua	aciiiiv' ^ .fn
toda kar zasluži grajo, naj najde iuf tudi v našem delavskem časopisu.
Ko je govorila o tem, je še dodjjr'
„Če že imamo samoupravlja1? ’ potem se mora to odražati tudi v**Sj0 Zdi se mi, da zdaj išče novinar p0) bralcev, v bistvu pa bi moralo bij* .. sprotno. Zavedati se moramo, daj. DE last vseh nas, zato bi u10*/). pri oblikovanju njene vsebine vsi s0*3-lovati s svojimi mnenji, predlogi, F. pombami in, če že hočete, tudi s tikami
Krista Šlamberger-Kuharič nai
ufl ie
posredovala tudi nekaj idej. „Z°* ^ mi, da je v uredniški politik* vedno premalo selektivnosti. bi obravnavati predvsem akt*v*1k3j tistih sindikatov, ki resnično n® -j prispevajo k napredku ne samo v s deželi, marveč tudi v niednarodu^
sindikalnem gibanju. In tudi
tem, kot so na srednjih straneh ^.aS?i
piša, bi morali objavljati še več, ^ še, ker gre za odnose med delav občani.44	^
IVO
te
vo
Čr
so
Di
de
že
di:
V;
na
dc
tu
17. julija 1976
izobraževanje, kultura, znanost
stran
^lturna akcija
RAZVESEUIVO -MANJ RAZVESEUIVO
iztek°m jesensko-zimsko-spomladanske kulturne sezone se je kulturne urednice DE nabralo še nekaj poročil, ki vsa po ^‘l Pripovedujejo o tem, da je minula sezona prinesla poživitev s0 Urnega življenja med delavci. Manj razveseljiva pa je misel, da Radikalne kulturne komisije pri osnovnih in občinskih organi-pr l,ah še vedno premalo načrtne v svoji dejavnosti in da se še ^alo povezujejo z vsemi drugimi dejavniki v delovni organi-v kraju ali občini, ki bodisi usmerjajo in programirajo, bo-1 Ovajajo kulturne programe.
LENART; likovne raz-“JAVE kar v šestih de-^VNIH organizacijah
&ci'Ve^a kulturno-prosvetnih organi-^ ui kulturna skupnost občine si zlasti v zadnjem času zelo živeta, da bi kulturno delo in Y JenJe zaobjelo čim več delavcev.
Krajevnih skupnostih se kulturno v Jsivuje že veliko delavcev, zlasti dilj^^njaku, Gradišču in Bene-kvci ^ delovnih organizacijah de-turnii?10er nimajo organiziranih kul-'n amaterskih skupin, njihov za kulturno življenje znotraj
jj^res
°^'?Jne organizacije pa je vseeno ^sdno več je primerov, ko
f kalno
na prireditev zamenja sin-
veselico ali pogostitev, tako
| hm11 0 *etos zlasti ob proslavljanju $ehenaroclnega dneva žensk. Po-
le|jfn tnteres za kulturo kažejo v ko-tenKlemos: v počastitev dneva r*. . hke so odkupili za svoje delav-
^	.-----JV, V.V1IV	O.V,J„ VJW<J.-
bjlj® .dališko predstavo, spomladi so y J1!dtovi gostje literarni začetniki, Itoip, zbrali v Gradišču, prav s tem da v,- vom Pa se tudi dogovarjajo, njj,. Prevzel stalno pokroviteljstvo ok,ilterarno kolonijo, ki bo letos ®nc'ia p-rvi^ v Gradišču. Udele-Zar»! :etošnjega srečanja literarnih lite tn'!coy v Gradišču so s svojimi I taoii!1 n!mi Prispevki pa tudi z reci-de]Jarni Cankarjevih in Prešernovih tiaršurilec1^ literarne nastope v le-; I v0uKe.m obratu mariborske Livarne,
! <Ja£u Marlesa in v Klemosu.
' cev*1 j,z? kulturno življenje delav-, H * kaže tudi v tem, da so delov-Det Jkanizacije to sezono odkupile • jVvPmdstav SNG Maribor,'ki sijih i i 2Sn nmatičnem gledališču ogledalo V ^ P^bivaleev s tega območja. Kar ! ([„ 'dl podjetjih pa so priredili li-
': b>iSe4rQnnare ^	0g.le<?.a!0
‘u 4.yoo ljudi, med njimi je bilo ' oh* Veliko delavcev. Tako poroča iz ( one Lenart Tone Stefanec.

£ORNJA RADGONA: PRIPONA
■cveza Kultumo-prosvetnih orga-kr~clJ občine Gornja Radgona je -vila P°roda Tone Stefanec - naslo-niza na vse wdje delovne orga-Dn- CJ1? gospodarstva v občini pri-ra -ki’ naj v svojih srednjeročnih vojnih programih ustrezno opre-
-v.v,1Lo NI NALETELO gluha Ušesa
ste v vaši organi-£acijj jzbrali sindi-alnega zaupnika Presnove družbe?
delijo tudi razvojne možnosti za kulturno življenje delavcev. Delovnim organizacijam je ZKPO priporočila, naj bodo v teh opredelitvah kar najbolj konkretne, naj si zadajo naloge, ki jih bodo neposredno zavezovale za razvoj kulture v delavskih okoljih, naj se opredelijo, na katerih področjih bodo kulturni razvoj delavcev se posebej razvijale, s kakšnimi sredstvi in kadri bodo te cilje uresničevale.
Priporočilo je v delovnih organizacijah naletelo na primeren odmev, vsekakor pa je mojgoče reči, da ni naletelo na gluha usesa. ZKPO v občini bo po sprejetju vseh srednjeročnih načrtov analizirala, kako je bilo upoštevano njeno priporočilo. Že zdaj je možno ugodno oceniti prizadevanje delavcev v Elradu, kjer so v svoj srednjeročni načrt med drugim zapisali, da si bo delovna organizacija prizadevala zlasti za razvoj knjižničarstva, glasbene dejavnosti, likovne, literarne in folklorne dejavnosti. Ko so delavci na zboru sprejemali srednjeročni načrt, so se zavezali, da bodo poleg sredstev, ki jih prispevajo za programe kulturnih skupnosti, občinske in republiške, vsako leto zago-tavljali tudi sredstva za uresničevanje kulturnega programa delovne organizacije. V srednjeročnem obdobju bodo skušali zagotoviti v delovni organizaciji tudi za kulturne potrebe ustrezen prostor.
VELENJE: PROBLEME BO TREBA REŠEVATI SKUPAJ
O tem, kako so delegati ZKPO ob čipe Velenje ocenjevali minulo kulturno sezono, še posebej pa v letošnjem koledarskem letu, nam poroča Vinko Šmajs. V tem času so amaterske skupine pripravile blizu osemdeset prireditev, med njimi so bile nekatere zelo kvalitetne: tako denimo srečanje mladih pevcev ob letošnjem osmem marcu, teden klubskih večerov („K6der plavih las“ iz Šmartnega ob Paki je romal na republiško srečanje „Nasa beseda 1976K v Celje). Prispevek mladih je očiten!
Seveda pa jeseni ZKPO občine Velenje čakajo nove naloge. Poživiti bo treba delo knjižnic v odročnih krajih in se znova poslužiti knjižnih kovčkov. Na jesen naj bi v Velenju stekla šola tudi za amaterske igralce in režiseije, mentorstvo pa bo treba zagotoviti gledališkim amaterjem v Šoštanju, Šmartnem ob Paki in v Velenju. Razmišljajo tudi o tem, da bi pred vsako gledališko predstavo gledalcem o uprizorjenem delu nekaj povedali.
Očitno je, da bo treba storiti še marsikaj, da bi delovne ljudi občine
Velenje bolj zainteresirali za gledališko umetnost. V kulturni skupnosti občine Velenje so namreč delegati že razpravljali o tem, da bi zaradi slabega obiska ukinili v Velenju gledališki abonma in namesto tega uvedli dijaški abonma. Tudi delegati ZKPO so o tem razpravljali, niso pa soglašali s tem, da bi slab obisk gledališkega abonmaja mirno sprejeli. Komisije za kulturo, ki so pri občinskih komitejih ZK, ZSM, pri občinskem sindikalnem svetu, in predstavniki ZKPO bodo morali skupno poiskati odgovore na to in druga vprašanja kulturnega življenja delavcev v velenjski občini. Doslej sta se povezovala le ZKPO in občinski sindikalni svet. Sodelovanje vseh pa je potrebno zaradi skupnega programiranja prireditev za delovne kolektive, pri čemer bi morali vključiti tudi filmsko problematiko in kultur-no-estetsko vzgojo.
Posebne naloge pri širjenju kulturnih interesov med delavci pa čakajo seveda kulturne animatorje in' organjzatije po večjih pa tudi manjših delovnih organizacijah. Kajti za kulturne cilje, ki smo sijih postavili, se mora angažirati njnožica kulturno osveščenih ljudi. Potrošniška miselnost žal vse močneje izpodriva pri ljudeh resnične vrednote!
OBALA: KULTURNE AKCIJE MED DELAVCI JE VSE PREMALO
O aktivnosti sindikatov na oboi pri uveljavljanju kulturne dejavnosti de-lavcevjv temeljnih in drugih organizacijah združenega dela nam je pred
časom poročal Miloš Svanjak. Gre za oceno, ki jo je bilo slišati na medobčinskem posvetovanju v Kopru.
Ugotovili so, da je akcija za kulturo delavcev v osnovnih sindikalnih organizacijah še vse premalo načrtna organizirana, čeprav je bilo v zadnjem času kar precej storjenega. Delavci še ne sodelujejo dovolj pri oblikovanju kulturne politike v delovnih organizacijah, še manj pa prek svojih delegatov v občinskih in v obalni kulturni skupnosti.
Osnovne sindikalne organizacije bodo morale predvsem poskrbeti za stalno usposabljanje organizatorjev in animatorjev kulturnega življenja delavcev. V delovnih organizacijah na slovenski obali je kulturna dejavnost delavcev še zelo skromna, saj le v nekaj večjih delovnih organizacijah, kot so Tomos, Luka, Delamaris in Intereuropa uspešno delujejo pevski zbori in manjše reci-tacijske skupine. Pozitivna pa je ugotovitev, da je_ vse več amaterskih kulturno-umetniških skupin v krajevnih skupnostih na podeželju, kjer pa so še vedno le delno rešeni problemi investicij in vzdrževanja kulturnih domov (ali ne žive tudi tu delavci, ki se vozijo na delo na obalo? ). Premalo je tudi pobud za kolektivni ogled različnih kulturnih prireditev ali kulturnih zbirk, za odkupe gledaliških predstav poklicnih ali amaterskih gledaliških ansamblov. Skratka, komisije za kulturo pri občinskih svetih zveze sindikatov (tudi kulturne komisije osnovnih sindikalnih organizacij!) dajejo premalo pobude, načrtov, premalo organizirano spodbujajo akcije.
Pihalni orkester jeseniškilt železarjev je za dolgoletno uspešno kulturno delo prejel že več priznanj: Čufarjevo nagrado, Gallusovo plaketo, srebrni znak OF, zlato plaketo Železarne Jesenice, Prešernovo nagrado gorenjskih oočin in red zaslug za narod s srebrnim vencem. Se posebej pa je napredoval ta orkester zadnje leto, ko je pridobil za glasbenega vodjo in dirigenta Ivana Knifica, upokojenega podpolkovnika, ki je bil pred tem referent za vojaške godbe pri zveznem sekretariatu za narodno obrambo. Spomladi letos je orkester posnel zelo kvaliteten koncert za RTV Ljubljana. Tolikšen vzpon orkestra je bil možen, ker so godbeniki prihajali na vaje tudi po šestkrat tedensko, da bi v nedeljo imeli še koncert. Zdaj si orkester prizadeva, da bi pomladil svoje vrste pa tudi svoje instrumente, saj so že več kot dvajset let stari instrumenti svoje odslužili. — Na sliki: prvomajska budnica (tekst in foto: Branko Blenkuš)
V________________________________________________________________/
STE NEMARA PREZRLI
Višji delež za izobraževanje
Skupščina SRS je na zadnji seji sprejela osnutek družbenega plana razvoja Slovenije za obdobje 1976—1980. Osnovna izhodišča plana, v katerih se zaostrujejo pogoji gospodarjenja in ki poudarjajo zahteve po izboljšanju delovnih razmer ter viqi produktivnosti dela in na tej osnovi predvidevajo višji osebni in družbeni standard, so delegati soglasno podprli. Za tako usmeritev so se odločali tudi delavci na svojih zb o rili, ko so sprejemah družbene dogovore in samoupravne sporazume o temeljih plana oziroma materialnih in finančnih obveznostih, ki jih bodo morali v naslednjih letih vzajemno izpolnjevati.
Žal v dosedanjem postopku sprejemanja temeljnih usmeritev nadaljnjega družbenega razvoja Slovenije niso bile vključene tudi družbene dejavnosti. Samoupravne sporazume za celotno področje petletnega razvoja družbenih dejavnosti bomo sprejemali šele na jesen — do konca oktobra. Ker se bodo morale vse družbene dejavnosti uskaljevati v mejah, ki jih določa družbeni plan. razvoja (med 12% in 13% družbenega proizvoda), cilji in naloge družbenih dejavnosti pašo opredeljene le globalno, obstaja resna nevarnost, da se bo v tem usklajevanju in dogovaijanju ponovilo utrudljivo pregovarjanje o tem, na čigav račun zagotoviti tudi materialno prioriteto usmerjenemu izobraževanju, kar je v družbenem planu izrecno poudarjeno. Ali bodo samoupravne interesne skupnosti	oziroma delegati
uporabnikov v njih sposobni in pripravljeni, da se o tem sami sporazumejo? Ali ni to vendar stvar širših družbenih odločitev, in to
že v prvi fazi odločanja o prednostih v globalnih ekonomskih usmeritvah? Morda pa bi se delavci v združenem delu, če bi odločali o celotni delitvi dohodka, opredelili za to, da bi dali, denimo, prednost usmerjenemu izobraževanju pred kako drugo gospodarsko investicijo, saj predstavljajo kadri za nadaljnji gospodarski in družbeni razvoj enega temeljnih dejavnikov.
Kako pomembna je odločitev o tem, ali bomo v naslednjem petletnem obdobju zagotovili sredstva za izvajanje reforme usmerjenega izobraževanja, ni treba posebej utemeljevati. Letošnje težave ob vpisovanju v srednje in visoke šole so v naj ostrejši luči osvetlile vse pereče probleme v strokovnem izobraževanju, ki jih ni mogoče več razreševati posamično. Sredstva, ki jih trošimo zdaj za tako neracionalen sistem strokovnega izobraževanja, in neustreznost oziroma neprilagojenost izobraževanja potrebam združenega dela, nas veljajo mnogo več, kot pa bi v naslednjih letih morali zagotoviti dodatnih sredstev za izvedbo reforme.
Zato velja resno opozoriti na zahtevo, da za usmerjeno izobraževanje že v družbenem planu predvidimo zvišanje deleža družbenega proizvoda, kot ga je predlagala izobraževalna skupnost Slovenije. Odlašanje z. reformo usmerjenega izobraževanja bi namreč pomenilo tudi bistveno zaostajanje Slovenije za drugimi republikami, ohranjanje obstoječe neustrezne strokovne strukture zaposlenih ter nadaljnje poglabljanje razkoraka med izobraževanjem ter potrebami združenega dela.
T. BLAHA
KAKO SE IZOBRAŽUJEMO?
Mladinec — organizator izobraževanja
junijski številki »Dopisnik uopisne delavske univerze Dr!?111’	Muri Škorjanec-K
, f ^ustavila šestindvajsetletne
^ Drobeža. Že osem let
for en'	v orodjarni tovarn
očijev Črnuče, eni od te sir, ?ci) združenega dela ! "‘j$a Energoinvesta.
dma S<aj fsIišimo °.f ®k’ (
te »sPi , tega pa nikakor Vodi°r!'eČi za mladinski aktiv črtp • u?an' Vedno snujejo n so m'ln j?1 tu<^ uresničujejo. I Dj?1’ Piše Mari Kosterca, da j<
k .“opisne sole za splos dim?6 v tovarni- Tako so
jwye svojin tovarišev z
<&°m: da Poma8aj° 1 1 tU(]j11 Znanje in izobrazbo, j P° ustanovitvi šole ni
strani: prihaja na seminarje, preveija prisotnost, spremlja študijske uspehe in neuspehe dopisnikov. Je živa vez med vodstvom šole in svojo delovno organizacijo. Tudi tistega dne, ko sva se srečala na dopisni delavski univerzi, je prišel z nujnimi obvestili in s šopom listin, ki so pripovedovale mlado, a bogato zgodovino dopisnega izobraževanja v Energoinvestu.
Kako so začeli s to akcijo v tovarni transformatorjev Črnuče in kako poteka, je Dušana Drobeža povprašala tovarišica Kosterca.
— hhš mladinski aktiv si je za glavno nalogo izbral geslo: vsem članom kolektiva popolno osnovno šolo! Mnogi delavci bi želeli v službi napredovati, dobiti poklicno izobraio, vendar to ni bilo možno, če niso dokončali osnovne šole. Ugotovili smo, da je v našem podjetju od 347 delavcev kar 92 takšnih, ki niso dokončali
osemletke. Razposlali smo anketo. Odziv je bil sprva dokaj slab. Mnogi so se šole povsem odvadili, zato so se težko spet zanjo odločili.
Na sestanku smo se pogovorili o tem, kako bi šolanje potekalo. N-kogar nismo hoteli siliti v šolo, saj to ne bi bilo uspešno. Končno smo oblikovali dve skupini, skupino za 5. in 6. razred ter za 7. in 87 razred. Ker je bilo domačih dopisnikov premalo, smo pritegnili še kandidate iz tovarne Elma. Seminarji tečejo ...
Ali vsem slušateljem plačuje šolnino delovna organizacija?
— Da in ne. Dogovorili smo se, da bo dobil povrnjeno šolnino vsak delavec, ki bo uspešno končal razred. Če bi plačali vse stroške takoj v začetku, se nekateri ne bi dovolj potrudih. Tudi sicer dopisniki nimajo posebnih olajšav. Proizvodnja ne sme zastati. Seminarji so ob sobotah, prav tako izpiti.
In s čim se še ukvarja mladinski aktiv tovarne transformatorjev v Črnučah?
— Ustanovili smo marksistični krožek. Nekateri mladinci se udejstvujejo v športu, pravi Dušan. Izvedli smo tudi prostovoljno akcijo za ureditev tovarniškega okolja. V prvi fazi smo opravili 610 ur udarniškega dela.
Dušan Drobež: »Z delom in organizacijo dopisnega izobraževanja smo zadovoljni! “
Ali Dušan Drobež najde v svojem okolju dovolj razumevanja za svoje delo?
- Da. Sodelavci v orodjarni smo dobri tovariši. Delo je zahtevno, ni avtomatično. Za denarjem se ne ženem, a rad bi dobil tisto, kar mi na mojem delovnem mestu gre. Včasih me tudi kdo zbode, češ, zakaj se ženem, vendar to raje preslišim. Res pa imam precej zadolžitev, tudi na terenu. To me seveda časovno obreme-njuje, ker nikoli nisem prost. Funkcije
bi rad predal drugim. Toda pri izobraževanju bom vztrajal.' Naša akcija mora uspeti. Z delom in organizacijo dopisnega izobraževanja smo zadovoljni, tako da upamo na uspeh!
Veliko je pri nas mladih ljudi, ki se izobražujejo ob delu, pravi Mari Škor-janec-Kbsterca. Malo pa je takih, ki poleg svojega rednega dela hočejo tudi drugim pomagati do izobrazbe. Eden takih je naš sogovornik — mladinec — orodjar Dušan.
PRIPIS UREDNIŠTVA: O tej akciji mladinskega aktiva tovarne transformatorjev Črnuče, o Dušanu, ki je dal pobudo za osnovno šolanje zaposlenih in danes skrbi za organizacijo šole, o Lizi Čatek iz črnuške Elme in Gospavi Latinčič iz Zavoda za transfuzijo krvi, ki sta le dve izmed dvajsetih učencev 5._ in 6. razreda oddelka osnovne dopisne šole Energoinvesta (še 25 se jih je zbralo v 7. in 8. razredu, med vsemi 45 pa je 22 deklet in žena), o njih govorijo in pišejo danes tudi drugi. Za šolo v Energoinvestu se je razvedelo daleč naokoli, saj se je vanjo vključilo tudi 12 zaposlenih iz Elme, dva učenca sta prišla iz zasebnega sektorja, po eden pa še iz Transšpeda, Petrola, Zavoda za transfuzijo krvi, Unitasa, Viatorja in Tube. Predavanja, ki sicer niso obvezna, so zelo dobro obiskana. Na izpitih so učenci uspešni. Večini slušateljev so delovne organizacije poravnale 1700 din šolnine. Za vse, ki so končali 5. in 6. razred, bodo jeseni organizirali nadaljevanje šolanja, za kar bosta spet poskrbela osnovna organizacija ZSM Energoinvesta in Dušan Drobež.
sindikati po Jugoslaviji
17. julija 1976
stran
SVET ZSJ O POSPEŠEVANJU STANOVANJSKE GRADNJE
PREVEČ
MRTVILA
Ko je na zadnji seji Svet ZSJ obravnaval naloge sindikatov pri sprejemanju in uresničevanju sred-njeročnih planov razvoja, je med drugim jasno poudaril, da sindikati ne niorgo soglašati s staro vsebino in s preživelimi odnosi na kateremkoli področju družbenega življenja. To velja tudi za stanovanjsko gradnjo! Svet ZSJ pa še posebej opozarja, da moramo spodbuditi dejavnost v vseh temeljnih in delovnih organizacijah združenega dela ter v občinah, da bi zaustavili nadaljnje upadanje stanovanjske gradnje.
Zahtevati moramo nove predpise za to področje ter preprečiti nenamensko uporabo sredstev za stanovanjsko gradnjo. Treba je tudi okrepiti prizadevanja proti odtujevanju sredstev in stanovanj, nizki produktivnosti v gradnji. To toliko bolj, ker o možnostih za povečanje produktivnosti v stanovanjski gradnji zgovorno pričarajo naslednji podatki: Po vojni smo uporabili za gradnjo kvadratnega metra kakih 100 delovnih ur, sedanje poprečje pa je 33 ur, vendar v mestih z učinkovito organi-ziranostjo stanovanjske gradnje dosegamo tudi 27 do 28 ur za kvadratni meter.
Pri nas smo uveljavili industrijski način gradnje le za četrtino ,vseh gradenj, medtem ko v visoko razvitih deželah dosegajo 90 %. Zaradi slabe koordinacije, slabe priprave zemljišča, projektov in tudi nerešenih infrastrukturnih vprašanj je gradnja dolga, cene pa seveda rastejo. Preveč smo počasni tudi pri izgrajevanju družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskih skupnostih in prepočasno uveljavljamo usmerjeno stanovanjsko gradnjo. Na seji Sveta ZSJ so tudi opozorili, da je skrb za individualno gradnjo premajhna in da smo zašli v skrajnost, ko je tovrstna gradnja povsem destimulirana. Srečujemo se celo z mišljenji, da mora družba vsem zagotoviti stanovanje brez lastne udeležbe.
Svet ZSJ opozarja, da morajo sindikati na vseh ravneh zagotoviti oblikovanje takšnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjski gradnji, ki bodo omogočili delavcem večji vpliv in tudi kontrolo nad tem delom družbene reprodukcije. Gre za uveljavitev ustavnih načel in tudi določil osnutka zakona o združenem delu, da je treba razvijati in utrjevati samo-• Upravijanje kot produkcijski odnos s potrebnim delom, vendar pod kontrolo ustvarjalcev dohodka. To seveda zavezuje sindikat, da se ne zadovolji s sedanjimi rešitvami niti ne z dosedanjo vsebino samoupravnih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva, še manj s pasivnostjo, ki je marsikje zavladala.
PREDSEDSTVO RS ZSH
Uspehi reorganizacije
Minuli teden se je pod vodstvom Milutina Baltiča sestalo predsedstvo sveta Zveze sindikatov Hrvaške. Šest uvodnih referatov priča, da je bil dnevni red obsežen. Med najpomembnejšimi točkami dnevnega reda pa je bila ocena sindikalne organiziranosti in rezultatov, ki so jih pri tem dosegli v zadnjih osemnajstih mesecih hrvaški sindikati.
Predsedstvo RS ZS Hrvaške ugotavlja, da je nova organiziranost obrodila sadove. Vse bolj se v praksi uveljavlja delegatsko načelo. To pomeni, da v osemnajstih sindikatih 20 tisoč angažiranih sindikalnih delavcev verno prenaša in oblikuje stališča sindikalne baze o vseh vprašanjih, s katerimi se srečujejo v tej republiki. Že samo ta številka priča o pomembni politični sili in tudi o možnostih za učinkovito delo sindikatov na vseh področjih združenega dela.
Velja poudariti, da je samo-
upravno sporazumevanje o delitvi dohodka in osebnih, dohodkov, redno spremljanje gospodarskih gibanj in rezultatov ter iskanje dolgoročnih rešitev v razvoju posameznih gospodarskih dejavnosti dokazalo, daje nova organiziranost hrvaških sindikatov bila potrebna in da je dala rezultate. Seveda pa bo treba v bodoče še okrepiti akcijske sposobnosti sindikatov in njihov politični vpliv v združenem delu. To pa seveda zahteva še večjo pozornost do idejnopolitičnega izobraževanja v sindikatih. Brez usposobljenosti
sindikalnih aktivistov in brez temeljitega poznavanja družbenoekonomskih razmer v sindikatih ni mogoče uveljavljati življenjskih interesov delavskega razreda in naše družbe kot celote.
Na seji predsedstva so se seznanili tudi z analizo poteka javne razprave o osnutku zakona o združenem delu. Razpravljali so o družbenem dogovoru o kadrovski politiki v Hrvaškem. Predlog dogovora ni bil sprejet, in predsedstvo je zahtevalo, da se predlog dopolni z novimi rešitvami. Predsedstvo pa je sprejelo družbeni dogovor o kadrih, ki bodo delali v tujini kot predstavniki naših OZD in razpravljalo o oddihu in rekreaciji delavcev v tej republiki.
Predsedstvo ZS BiH o zdravstvenem zavarovanju
NERAZVITI DOHODKOVNI ODNOSI
Na zadnji seji predsedstva Zveze sindikatov Bosne in Hercegovine, ki jo je vodil predsednik Raif Dizdarevič, so delegati obravnavali probleme v zvezi z ustanavljanjem in delovanjem samoupravnih interesnih skupnosti za zdravstveno varstvo v tej republiki. Dogovorili so se tudi o nalogah sindikata pri utrjevanju njihove dejavnosti.
Sedanje delovanje samoupravnih interesnih skupnosti za zdravstveno varstvo je predsedstvo sindikatov Bosne in Hercegovine soočilo z njihovo ustavno funkcijo in še posebej z novimi določili osnutka zakona o združenem delu. Kot osnova za razpravo so služili nekateri zelo pomembnimi podatki: v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti je angažiranih 789 delegatov, v strokovnih službah SIS pa dela 1410 delavcev. Za zdravstveno varstvo skrbi v tej republiki 125 delovnih organizacij in 108 temeljnih organizacij združenega dela, v katerih je bilo ob koncu minulega leta zaposlenih 17.731 delavcev. Zdravstveno je zavarovanih blizu 270.000 delavcev in njihovih družin ter 1.270.000
kmetov.
Predsedstvo bosanskoherce-govskih sindikatov ugotavlja, da se tudi v tej dejavnosti interesnega združevanja delavcev postopoma uveljavljajo ustavna načela, ki rušijo birokratske spone in navade. Zato je tudi vse manj zahtev za državno intervencijo na tem področju. Ustvarjajo se torej postopno pogoji za svobodno menjavo dela. Hkrati pa je dejstvo, da se osnovne enote te samoupravne interesne skupnosti niso dovolj uveljavile in da še vedno ne opravljajo zadovoljivo vseh svojih nalog. Te naloge pa so določanje in sprejemanje programa zdravstvenega zavarovanja, enakopravno odločanje s skupščino občine o vprašanjih, ki zadevajo zdravstvo, in podobno.
Raif Dizdarevič je v svoji razpravi še posebej poudaril, „da so sindikati dolžni zelo jasno spregovoriti, kaj je delovna organizacija v zdravstvu, kaj temeljna organizacija in kaj sestavljena organizacija združenega dela. Predvsem morajo sindikati mnogo bolj poglobljeno presoditi sedanje dohodkovne odnose in dohodkovni položaj temeljne organizacije združenega dela v zdravstvu. To pa seveda povsem logično narekuje, da čimprej izvedemo delitev dohodkov po delu tudi v zdravstvu.“
Zanimiv je tudi podatek, da je bilo lani v BiH po podatkih samoupravnih interesnih skupnosti zdravstveno zavarovanih več zavarovancev, kot pa je v republiki prebivalcev. Lanski decembrski podatek pravi, daje bilo v BiH takrat 3.945.082 prebivalcev, po statistiki samoupravnih interesnih skupnosti za zdravstveno varstvo pa je bilo kar 4.041.037 zavarovancev.
PERUTNINA ZALOG POVEČUJE
PROIZVODNJO
Po evropskih normativih
Pred skoraj dvajsetimi leti so v Zalogu začrtali razvojno pot farme piščancev. Cilj je bil jasen: letno naj bi vzgojili milijon piščancev in tako poslali na trg kakih 100 ton perutninskega mesa.
Lani so bile številke že mnogo večje od tistih, ki so si jih zastavili v zaloški Perutnini leta 1957. Na tržišče je farma poslala 4500 ton mesa, kakih 30 milijonov konzumnih jajc, 20 milijonov valilnih jajc in 7 milijonov enodnevnih piščancev. S tem pa v Zalogu še zdaleč niso dosegli končne meje proizvodnje.
Čeprav so nekateri dvomili v načrte Perutnine Zalog, saj v letih planiranja in razmišljanja ni nihče niti predvideval, da bo poraba perutninskega mesa tolikšna, so spremenjene življenjske navade Slovencev in Jugoslovanov omogočile stalno in nezadržno povečevanje proizvodnje. Proizvodnja ni rasla skokovito, marveč vztrajno, za približno 7 odstotkov letno. Pred petnajstimi leti je pojedel Slovenec poprečno 3,6 kilograma perutnine letno, za lani pa govore podatki o 10 kilogramih.
,,V svojem planu smo predvideli, da se bo poraba perutnine do leta 1980 dvignila v Sloveniji na več kot 11 kilogramov na leto,“ pravijo v Perutnini Zalog in dodajajo, da tega plana ne bo težko doseči. Menijo celo, da bo pomanjkanje drugih vrst mesa še bolj povečalo potrošnjo perutnine.
PERUTNINSKI
IZDELKI
sedanje pomanjkanje 111653 i 2 narekuje povečanje Pr0*l c vodnje, smo že planit®11 gradnjo posebnih obrat°v’ kjer bomo perutninsko m^0
pripravljali in tako gosp01
njam omogočili, da ga
bod°
pripravile še hitreje kot *
daj,“ pravijo v Perutnini Z® I ^ log in razlagajo dosedanje iz
kušnje:
,,Začeli smo z globok0 zmrznjenimi piščanci. dajamo jih v kartonski eI11 balaži, že pri nas pa jih p0-vsem očistimo in tudi zaot nimo. Tako pripravljene p1 ščance smo ponudili slove0 ski trgovski mreži, toda v Sloveniji ne gredo najboljev prodajo. Povsem drugače pa so tako pripravljene pišč®0 iz ce sprejeli v Skopju in Be°' j di
gradu. Tam potrošnja
tak0
pripravljenih piščancev
tal',
no narašča Večina slove® skih potrošnikov pa zavra°a zmrznjeno hrano. Me01 smo, da bo razvoj hladil®6
tehnike in množično nak°' v;
povanje hladilnih skrinj
pravilo to nezaupanje P°j trošnikov, toda ostalo je Prl starem.. .
PIŠČANCI V KONZERVAH
Ne glede na to prvo faz0 „pripravljenih“ piščance^ povsem očiščenih, začinj6' nih in globoko zmrnjenih, 56 se v Perutnini Zalog odloc® za nadaljnji korak:
„Z nekaterimi tovarnan®' ki že konzervirajo hran0'
. Ponekod v svetu pa je potrošnja perutnine še veliko večja,' kot jo načrtujejo v Zalogu ob koncu srednjeročnega obdobja. Ponekod je namreč prodajo letno na prebivalca že 23 kilogramov.
,,Tolikšne potrošnje seveda v Sloveniji še dolgo ne bomo dosegli, na vsak način pa si prizadevamo, da bi jo povečali. Mimo tega, da nam
predvsem z Delamarisom Izole, Eto iz Kamnika in 2 Emono smo se dogovoru*; da bomo skupno priprav*11 recepte in piščanje rnes° 2. konzervirali ter tako pre(le lanega ponudili trgu. Vem0’ V( da lahko ponudimo velik0 (j( več perutninskega mesa 1°f j ni različnih oblikah. In se£^ še ob I sc
iščemo najbolj primerne 1 like.“
Industrijski način pr^6 lave mesa je seveda pome®1 ben. Zagotavlja stalno po!i
bo vsega mesa — tudi m0®6 bitnih tržnih presežkov. ^
cer pa letos tako sproti p®0-dajo vsakega piščanca! '
ABC odnosov v kolek ti


ŠE O NOVINCIH
Piše: Azra Kristančič, dipl. psihologinja
„. •. pisali ste o tem, kako pomembno je, kdo novinca uvaja v delo. Mene je najspret-nejši in najsposobnejši delavec, vendar moram reči, da me je slabo učil, da marsikdaj nisem razumel, kaj mi hoče povedati in da sem se ob njem zelo slabo počutil. Takrat so govorili, da sem pač zabit kot primež in dolgo je trajalo, da se mi je odprlo, so rekli. Danes me vsi cenijo; moram pa vam povedati, da me je največ naučil neki drug visoko kvalificirani (čeprav nedvomno manj uspešen) delavec in ne tisti, Id so ga določili^ Tega ne morem razumeti,“ je med drugim napisal v svojem pismu Anton Pečnik iz Maribora.
Če prav razumem, gre za to, da je bil boljši delavec slabši učitelj in manj učinkovit delavec boljši učitelj. Tudi to se primeri in ne tako redko, kot bi kdo mislil. Znano je, da so bili mnogi veliki znanstveniki in svetovno znani skladatelji najslabši pedagogi. Prav tako pa je tudi znano, da so bili mnogi poprečni strokovnjaki izredni učitelji in da so znali v svojih učencih do skrajnosti razviti talent in sposobnosti.
To velja tudi za delovne organizacije, Iger za inštruktorje - pravijo jim tudi mentorji - določijo najboljše delavce. Pogosto na novince ne vplivajo najbolje, zlasti če pozabljajo, koliko let so sami potrebovali, da so se vsega naučili in pri-
dobili takšno spretnost. Novinec ob takšnih delavcih, Id so sicer strokovnjaki, vendar slabi učitelji,' izgublja moralo, saj pride njegova začetniška nespretnost ob nadpo-prečno spretnem delavcu na dan do vseh podrobnosti. Zato je mnogo bolje, da novinca poučuje delavec s poprečnimi delovnimi učinki, ki pa svoje delo obvlada in zna razložiti vse, kar mora začetnik vedeti..
Poleg strokovnosti pa je potrebna tudi človeška toplina. Začetnika je treba prve dni stalno hrabriti, ne pa mu dokazovati, daje ničla! Prvi dan mu velja povedati, da dobro razume, drugi dan - da je že nekoliko boljši kot včeraj ... In tako dalje. Novinec potrebuje potrpežljivega, prijaznega inštruktorja, ki ima rad ljudi in ki jim želi tudi pomagati. In še nekaj. Inštruktor mora najprej videti ljudi, šele nato stroje.
Pravica do toplega obroka
f
kupon
PRAVNIK SVETUJ^
VPRAŠANJE:
Ali invalidom, ki zaradi zdravstvenih razmer delajo samo 4 ure dnevno, pripada topli obrok in do katere višine regresa za topli obrok so upravičeni?
Ali je delovna organizacija, pri kateri je invalid stalno zaposlen, upravičena zahtevati od skupnosti za pokojninsko in invalidsko zavavarovanje povračilo za topli obrok v primeru, da ga delavcu — invalidu priznava?
Zanima me tudi, ali imajo delavci z deljenim delovnim časom pravico do regresa za toplo malico in do posebnega dodatka za deljen delovni čas. Glede na to, da imajo delavci po zakonu o medsebojnih razmerjih v združenem delu možnost zaposliti se v več organizacijah, se lahko zgodi, da de-
lavec v nobeni organizaciji ne bi dosegel več kot 4 ure nepretrganega dela. Zanima me, kako naj ravna v takih primerih delovna organizacija.
A. Z., Kranj
ODGOVOR:
Po čl. 26 zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu ima delavec med dnevnim delom s polnim delovnim časom pravico do najmanj 30-minutnega odmora. V tem odmoru dobijo delavci tudi topli obrok, bodisi da je organizirana topla malica v lastni organizaciji ali v dogovoru z drugo organizacijo. Smatramo, da delavci, ki delajo samo po 4 ure dnevno, ne glede na to, iz kakšnega razloga je-tolikšen njihov delovni čas, niso
upravičeni do toplega obrok3’ Namen toplega obroka med®16
lom je v tem, da delavec z njjjjj nadomesti izgubljeno ene®^L
, (te-
ter se okrepi za drugi del u
lovnega časa. Če pa bi delo®1*
organizacija le priznavala talo ^
delavcem pravico do topi6?
obroka, mislimo, da ni up:
rad'
čena zahtevati povračila ®1® I S škov od skupnosti za invalid5 ! n'
in pokojninsko zavarovanje-lavci, id delajo deljen del°v
čas, so po našem mnenju up®
-	':a, s®)
em0®3
vičeni do toplega obroka, ^l
mnogi od njih v času pre-med enim in drugim deloU* lovnega časa nimajo moži*oS ’ da bi kosili. Takim dela®’06 _ gre po sindikalni listi tudi ^ datek za deljen delovni čas-delavec dela v več organiz® jah, toda nikjer več kot ^ p pač nima pravice do top16? n-obroka.

Sotavlja delovni organiza-Veliko likvidnost, soraz-^rn° majhno nihanje v 111 in vabi k sodelovanju evilne kooperante:
rantsZi.animanje za kooPe'
Men K° So^el°vanje narašča. Vod' VSem* kmečkimi proiz-na'h -013 vzreJa pišCancev nj stalno ceno. Kmetje L VeSajo, sorazmerno do-fi0 zasJužijo, zato se še ved-, radi odločajo za vzrejo pa ^cev. V našem interesu Je» da je kooperantskih Ovajalcev čim več.“
kakovostna Domača vzreja
. ^imo vzreje za trg in pro-^°dnje jajc ter vzreje eno-v pVnik piščancev posvečajo erutnini Zalog zelo veliko
nine°rn0St se*e^cd' perut-
prizadevanjih smo ^Peli. Matične kure oziro-a perutnino za razmnože-je sicer še uvažamo, toda smo si že zagotoviH 0 dober genetski mate-nal- da
'analu
bomo z uvozom u prenehali. Jajca in odnevne piščance celo že Sq ažamo. Naše norme vzreje ev 86 ^ povsem približale f°pskim, kar pomeni, da 1 piščanci v 55 dneh do-,efej° teže med 1,8 in 1,9
kil
dobrim
,0grama. To dosežemo
z
.	- razplodnim mate-
0rri> ž urejenimi vzrejnimi o meranii in s stalno dobro : ^Stilizirano zdravstveno | , 2bo ter seveda s posebno rar,°. Tako kot v Evropi , di pri nas porabimo za ki-°gram prirastka žive teže ’ kilograma krmil...“ Seveda pa vsega tega raz-°ja ne bi bilo, če med 360 eavci> zaposlenimi vPemt-! . 1 Zalog, ne bi bilo kar ; stnajst strokovnjakov z vi-okošoisko izobrazbo, ki . e> da proizvodnja v Za-,®u> v Zadobravi, v Dol-n enk v Ihanu, v Čemelem, /^plici in v Komendi akomemo in nezadržno 1 narašča.
E. P.
PO KONFERENCI V BERLINU
Odkrito in enakopravno
Odkrita izmenjava mnenj je evropskim komunističnim partijam poma^ gala, da se na berlinski konferenci na povsem nov način lotijo številnih vprašanj, ki so zadnja leta povzročala nemalo polemik
Ob vrsti poglobljenih analiz se je zadnje dni posebej na Zahodu pojavila vrsta komentarjev, ki so se komaj končane konference evropskih delavskih partij (29. in 30. junija v Berlinu) lotevali skorajda malo preveč športno: ukvarjali so se namreč predvsem z vprašanjem, kdo je zmagal in kdo je na konferenci popustil. Zadeve so res takšne, da je možno v zaključnem dokumentu konference najti vrsto formulacij, ki pričajo, da so argumenti proti-dogmatskih sil v evropskem komunističnem gibanju vse bolj prepričljivi; vendar pa takšen rezultat konference prav gotovo ni posledica večje borilske sposobnosti protidogmatskih sil, marveč ga je treba v prvi vrsti pripisati dejstvu, da so se razmere v delavskem gibanju v zadnjem desetletju ali dveh močno spremenile in da se mora tudi na tem področju dogmatizem umakniti pred znanstvenim marksističnim pristopom.
Konferenca, ki se je je udeležilo 29 partij (osemindvajsetim, ki so v pripravah sodelovale od vsega začetka, se je v zadnjem trenutku priključila še Nizozemska), je plod dveletnih priprav, številnih pripravljalnih sestankov, ki že sami po sebi pričajo, da je v odnosih med udeleženkami tokrat zavel drugačen veter: potem ko so nekatere komunistične partije, med njimi tudi ZKJ, zahtevale, da se vsi sklepi konference sprejemajo po načelu splošnega soglasja, da mora biti torej dokument takšen, da ga bodo lahko sprejele prav vse navzoče partije, in potem ko je bilo načelo splošnega soglasja uvedeno v priprave kot osnovno delovno načelo, je moralo nujno priti do tistega, o čemer je v svojem govoru 30. junija spregovoril tudi vodja jugoslovanske delegacije predsednik Tito: do odkrite izmenjave mnenj, v kateri nihče ni mogel svojim sobesednikom vsiljevati svojega mnenja.
Takšno delovno načelo pa je partijam pomagalo, da se na povsem nov način lotijo številnih vprašanj, ki so zadnja leta sprožila nemalo polemik. Med njimi je treba na prvem mestu omeniti vsebino pojma proletarskega internacionalizma, pojma, v katerem so se — kot je dejal v pogovoru z novinarji eden od udeležencev konfe-
rence — strnili prav vsi spori, značilni za evropsko in svetovno komunistično gibanje v sedanjem času. V opredelitvi proletarskega internacionalizma se je namreč v prvi vrsti skrivalo vprašanje odnosov med partijami, med katerimi je vse več takšnih, ki si zavoljo svojega objektivnega položaja, svoje moči in svoje odgovornosti pred množicami ne morejo več privoščiti, da bi bile filiale tega ali onega vodilnega centra podrejene tej ali oni generalni liniji, ki ne odseva potreb njihovega revolucionarnega boja. V opredelitvi proletarskega internacionalizma se je skrivalo vprašanje njihove enakopravnosti, neodvisnosti, njihove odgovornosti lastnemu revolucionarnemu boju.
Tesno povezano s tem — pa tudi z osnovno temo konference, ki je bila „Za mir, varnost, sodelovanje in družbeni napredek v Evropi“ — je bilo vprašanje, kdo so tiste sile, ki so nosilec tega prizadevanja za mir in napredek, kajti odgovor na to drugo vprašanje je spet vodil k prvemu: če so to res predvsem SZ in socialistične države in sta mir in napredek odvisna predvsem od „socialistične skupnosti", potem morajo posamezne partije svoje posamične interese podrejati skupnemu cilju (ali konkretno vodilnemu centru); če pa je panorama boja za mir veliko bolj široka in presega blokovske meje, potem imajo partije toliko več razloga, da se obrnejo k svojem okolju in ravnajo predvsem v skladu s potrebami, ki jih nalaga boj v njihovem okolju. In ne nazadnje se je v tej zvezi zastavljalo Vprašanje,
kakšna je prava narava in vloga neuvrščenosti: je to res samo boj proti imperializmu (katerega poglavitni nasprotnik je spet socialistična skupnost") ali pa je neuvrščenost politična sila, la objektivno samostojno izražai svoj spekter razrednega boja.
Prav načelo splošnega soglasja je bilo tisto, ki je privedlo do tega, da je v zaključni dokument ob napotkih za krepitev miru in sodelovanja v Evropi prišlo več formulacij, ki so zelo pomembne za evropsko komunistično in delavsko gibanje, saj prav ta listina prvič v takšnem okviru (poprej jih je za bilateralne odnose med ZKJ in KPSZ uvedla beograjska deklaracija) razglaša načelo proletarske solidarnosti partij, pri čemer pa mora ta solidarnost počivati na dosledem spoštovanju neodvisnosti in samostojnosti partij, ki so za svoje delovanje v prvi vrsti odgovorne svojim delavskim razredom.
Pa formulacija prav gotovo dobro odraža vse tisto, do česar je zadnja leta prišlo v evropskem komunističnem in delavskem gibanju, kjer so se poleg partij na oblasti znašle partije, ki se za oblast resno potegujejo in ki za svoje ravnanje odgovarjajo pred milijoni volivcev (denimo KPI). Odpori proti takšnemu pristopu s konferenco v Berlinu prav gotovo ne bodo ponehali in celo na sami konferenci je bilo slišati nekaj razprav, ki so se skušale vrniti k staremu; toda prav razmah partij proletariata v Evropi utegne biti najboljše zagotovilo, da vračanja k starim tezam in pritiskom ne more biti.
MARJAN SEDMAK
POHVALE IZ OECD
Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je v Parizu objavila poročilo o ekonomskih razmerah v Jugoslaviji, ki pomeni precejšnjo pohvalo rezultatom jugoslovanskega gospodarstva v letu
1975.	Iz tega dokumenta povzemamo naslednje ugotovitve:
Glede na izboljšave v jugoslovanski ekonomiki, dosežene v drugi polovici minulega leta, se nekateri od bistvenih ciljev, začrtanih za
1976.	leto kažejo kot dosegljivi brez kakršnekoli pomembnejše spremembe v politiki. Upravljanje jugoslovanskega gospodarstva je bilo v zadnjih nekaj letih takšno, da je moč govoriti o pomembnem uspehu. Proizvodnja in zaposlenost sta rasli po dokaj zadovoljivi stopnji
celo v 1975. letu, ko je bilo čutiti vpliv svetovne recesije. Ohranjena je bila tudi hitra investicijska ekspanzija.
Glede na premike v J ugoslaviji k večji decemtralizaciji ekonomske politike lahko pričakujemo, da bodo dogovori med republikami in družbeni sporazumi pomembno sredstvo pri oblikovanju politike in v njenem izvajanju. Obseg jugoslovanskega zunanjega deficita in povečano neravnovesje v zunanji trgovini z deželami - članicami OECD predstavljata za določen čas glavno oviro gospodarski politiki. Možnosti za jugoslovanski izvoz so ugodne, vendar obstaja nevarnost, da se bo trgovinski deficit ponovno povečal.
ZR NEMČIJA
IZMOTAVANJE IZ KRIZE
Brezposelnost huje prizadeva ženske kot moške
Oživljajoča konjunktura je v ZR Nemčiji v letošnjem juniju spet omogočila zmanjšanje števila nezaposlenih, in to za 32.500 oseb. Tako je trenutno v ZR Nemčiji blizu 921.000 registriranih nezaposlenih delavcev in uslužbencev. S tem se je stopnja nezaposlenosti (delež nezaposlenih v skupnem številu zaposlenih) zmanjšala od 4,2 %, kolikor je še znašala v maju, na približno 4% v letošnjem juniju.
Ker pa so se v zveznih deželah zaradi izredne vročine začele letne počitnice prej kot prejšnja leta, se je tudi prej pojavil sezonski padec proizvodnje. Zato se tudi obseg nezaposlenosti ni občutneje skrčil in zato je tem bolj upravičena zaskrbljenost, da se utegne zaposlenost tja do jeseni nekoliko poslabšati.
Nezaposlenih moških je trenutno 472.700, tako da znaša stopnja nezaposlenosti moške delovne sile 5,3 %. Brezposelnih žensk pa je 448.300, in stopnja nezaposlenosti ženske delovne sile znaša 5,3%. Nasploh se ženske zaposlujejo teže kot moški in tudi teže najdejo zaposlitev, potem ko so delo zaradi tega ali onega vzroka izgubile. Značilno je, da je med brezposelnimi ženskami v ZR Nemčiji precej več uradnic kot delavk.
Število brezposelnih tujih delavcev se je junija zmanjšalo za 10,6%, tako da je zdaj brez posla še blizu 90.000 tujcev, ki so se pred časom zaposlili v ZR Nemčiji, a so izgubili delo zavoljo poslabšanih gospodarskih razmer. Tudi število brezposelnih mladih ljudi se je junija skrčilo, in to za približno 4%, na skupno 77.200 oseb. Stopnja nezaposlenosti mladih ljudi, starih manj kot 20 let, se' je junija znižala na 3,5 % od 3,6 % kolikor je znašala v maju.
Zmanjšuje se tudi število I delavcev, ki so zaposleni s
skrajšanim delovnim časom. Daje oživljanje gospodarske konjunkture v ZR Nemčiji očitno trajnejše narave, kaže med drugimi podatek, da se je število delavcev, zaposlenih s skrajšanim delovnim časom, vjuniju zmanjšalo za 32.100 oziroma za 12,8% glede na letošnji maj. Med vsemi dejavnostmi nedvomno najhitreje prehaja na poln delovni čas strojna industrija, ki so ji položaj in s tem možnosti za zaposlovanje izboljšala poleg domačih še zlasti tuja naročila. Število zaposlenih z nepolnim delovnim časom se zmanjšuje tudi v tekstilni in konfekcijski industriji, le v elektroindustriji ostaja domala nespremenjeno.
Značilno je, da se je število nezasedenih delovnih mest v ZR Nemčiji letos junija v primerjavi z majem povečalo za 2,3 %, v primerjavi z lanskim junijem pa celo za 6,7 %. Gre za novo odprta in tudi za dosedanja delovna mesta, ki so se izpraznila bodisi zaradi vpliva recesije bodisi zaradi naravne fluktuacije, upokojitev, odhodov delavcev in uslužbencev na druge dolžnosti in podobno. Ker je gibanje zaposlenosti predvsem v gradbeništvu kot najbolj izpostavljeni investicijski dejavnosti po navadi najzgovornejši kazalec za gospodarske vzpone ali padce, velja še omeniti, da se je Število nezaposlenih v gradbeništvu v juniju zmanjšalo za 16,8 % ali na vsega 50.000 oseb, hkrati pa je bilo v tej dejavnosti na voljo kar 33.700 prostih delovnih mest. Ta navidezno protislovni pojav kaže, da so v gradbeništvu in tudi v drugih dejavnostih v ZR Nemčiji v teku procesi strukturnih sprememb, ki jih je očitno sprožila recesijska faza, iz katere se Zvezna republika Nemčija pravkar izmotava z večjim ali manjšim uspehom, o čemer pa za zdaj še ni mogoče izreči dokončne sodbe.	N Ž.
J^Rokovnjak opozarja na pravice in dolžnosti
Saj bo šlo — a na čigav rovaš!
^°ve delov fave ocenjuj« ^°gljivosti. : e °vna pripra 0tavlja poveč P.htrost, več ®J0> tem zanii Jm. Planu na: P?1"1 in str Jortizacija, , ^eščanja. ’S Prašanja: izn rt0stl v skladi
^su; anal: Ptprave ali ^Posebej !ka Pri c
j**
Pave ali i Pentacijg
delovanja in slednjič v kateri varnostno-tehničnih elementih ir, elementih okolja se nova delovna priprava ali naprava razlikuje od prejšnje.
Prav zadnji sklop podatkov je za večino delovnih organizacij neznanka. Seveda pa je posledica tega, da tehnično sodobne delovne priprave in naprave niso vključene v delovni proces tako, da bi bile izrabljene v svoji polni zmogljivosti.
V takih primerih stopicajo delovne organizacije glede napredka in razvoja delovnih priprav in naprav v ozkem in zaprtem krogu svojih pogledov in potreb. Tega ozkega in zaprtega
kroga^pa ne morejo presekati niti proizvajalci novih delovnih priprav in naprav, saj proučujejo ali določajo smer tehničnega razvoja izključno glede na tehnične značilnosti ne pa tudi vpoštevaje druge momente. Sicer pa naj spregovori primer.
Proizvajalec pomembne delovne naprave in priprave, ki jo samo v Sloveniji proda v seriji 10 do 15 tisoč kosov, se je obrnil na Zavod SRS za varstvo pri delu s prošnjo, da bi mu posredovali podatke glede varstvenih zahtev in pomanjkljivosti, ki jih je še treba rešiti pri tej napravi. V razvojno konstrukcijskem oddelku te delovne organizacije dela 8 do 10 visokokvalificira-
nih strokovnjakov. Glede tehničnih in konstrukcijskih zahtev njihovo znanje in izkušnje ustrezajo, zavedajo pa se, da bi jim bila zelo koristna profilna kartica glede varstva pri delu za omenjeno napravo. Ta kartica pa obsega več kot 65 vrst podatkov, ki jih je treba zbrati in urediti s pomočjo statističnih analiz, kar pa ni nič manj zahtevno opravilo, kot ga opravlja skupina 10 strokovnjakov v teh-nično-razvojnem sektorju proizvajalca. In kb smo jim ponudili stalno sodelovanje pri reševanju nalog s tega področja, je sledil odgovor: to bi bilo predrago; tudi brez tega bo šlo! Seveda bo šlo, vendar na račun varnosti in zdravja delovnih ljudi.
sprašujete -y>dgovarjamo
Ali pripada regres za letni dopust po sindikalni listi za leto 1976 vsem učencem v gospodarstvu, ali je pri tem kakšna razlika med učenci - štipendisti in učenci z učno pogodbo?
Katera delovna doba se všteva v delovno dobo, ki se vrednoti po 11. točki sindikalne liste za leto 1976?
M. R. - MARIBOR
Odbor sindikatov Slovenije za samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka in osebnih dohodkov nam je posredoval naslednje pojasnilo: Do regresa za letni dopust so upravičeni le učenci z učno pogodbo. Učenci z učno pogodbo imajo drugačen status po zakonu in so po končanem šolanju tudi vezani na temeljno organizacijo združenega dela, s katero so sklenili učno pogodbo. Učenci -- štipendisti pa so po družbenem dogovoru o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v SR Sloveniji izenačeni z drugimi štipendisti in po končani učni dobi tudi niso v taki obliki kot učenci z učno pogodbo vezani na temeljno organizacijo združenega dela.
Z delovno dobo po 11. točki sindikalne liste je mišljena tista delovna doba, ki je kakorkoli evidentirana v delovni knjižici posameznega delavca. To je denimo dejanska delovna doba, beneficirana delovna doba, posebna doba, priznana za čas udeležbe v NOB, delovna doba, prebita na tuji ladji, če je le-ta pridobljena na osnovi mednarodne konvencije ipd.

TI00W0M10*M0*M0*M***Wir**00MM*ŠM0MMM*rM*M^
Neizkoriščene
^ ■
možnosti
Pregovor pravi: „Gora ni nora, nor je, kdor gre gor“. Švicarski gorniki celo trde: „Ljudje gredo do 1500 metrov visoko, krave do 2000, koze do 2500 metrov, še više pa norci.' Tako začenja znani slovenski planinski pisatelj Janko Mlakar enega svojih zadnjih planinskih spisov ,Zakaj hodimo v gore? “ Ko ga končuje, ugotavlja: „Hodimo radi v naš lepi gorski svet, da se naužijemo svežega zraka, si utrjujemo zdravje, krepimo telesne moči, si tešimo hrepenenje po lepoti, da si širimo obzorje in spoznavajmo svojo domovino. Tudi zato hodimo, da utrjujemo tovarištvo, brez katerega v hribih ne gre, da poiščemo sprostitev v neomadeževani naravi, se spoprimemo z naravnimi silami in s samim seboj ter si ob takšni zmagi zapišemo pozitivno točko. “
Planinstvo je postalo zadnja leta nepogrešljiva potreba naših delovnih ljudi. Kakih 90-000 Slovencev je članov naše planinske organizacije, ki še vedno pridobiva nove člane. Najbolj množična športna organizacija na Slovenskem ima 138 društev, od katerih jih je 32 v okviru delovnih organizacij. Seveda ta društva ne vključujejo v svojih vrstah samo članov delovnih skupnosti, ampak tudi njihove svojce ter, druge občane in krajane, tako da imajo danes že več kot 16.000 članov. Vsa planinska društva v republiki upravljajo s 163 planinskimi postojankami, od katerih jih je 12 v upravljanju organizacij združenega dela. Te postojanke so bile zgrajene s prostovoljnim delom, predvsem pa je razveseljivo, da razpolagajo s precejšnjimi zmogljivostmi.
Vendar - zlasti med tednom ostajajo te zmogljivosti bolj ali manj neizkoriščene, čeprav je možnosti za preživljanje cenenega in zdravega oddiha v naravi tako rekoč na pretek. En sam primer: v najvišji planinski postojanki v Sloveniji, Triglavskem domu na Kredarici (2515 m), velja prenočišče za člane PD samo 32 din, z okusno, kalorično bogato enolončnico pa od 10 do 16 dinarjev več.
Cemm torej ne bi mogli izrekati očitkov - pa vendar je med-nami le malo takih, ki se odločajo za preživljanje letnega oddiha v planinah. Teh ugodnosti se bolj ali manj poslužujejo le člani tistih delovnih kolektivov, ki imajo svoje domove. A še ti domovi so med poletnimi meseci najbolj obiskani ob sobotah in nedeljah, med tednom pa postojanke samevajo in nudijo streho le najbolj navdušenim planincem.
Prav bi bilo, da bi zdaj, ko v sindikatih iščemo možnosti za ceneno preživljanje dopustov delavcev, „po-mislili“ tudi na najcenejšo!
S
N
*
*
S
S
!
S
*
*
S
*
v
*
*
*
s
1
5
I
%
*
*
S
*
*
s
S
s
KAKO V LJUBLJANSKIH DELOVNIH ORGANIZACIJAH SKRBIJO ZA ORGANIZIRANO LETOVANJ^ ZAPOSLENIH	*	___-
ob
Za cenen, vsakomur dostopen dopust
V začetku letošnjega leta je mestni sindikalni svet Ljubljane poslal vsem osnovnim organizacijam sindikata na območju ljubljanskih občin vprašalnik, s katerim je želel ugotoviti, kako v podjetjih skrbijo za organizirano letovanje zapo-slenili. Z anketo je vodstvo mestnih sindikatov hotelo zvedeti tudi ,Jcaj več“ o tem, kako letujejo tisti delavci, ki si iz finančnih ali drugih razlogov ne morejo privoščiti letnega oddiha v objektih komercialnega turizma.
O analizi vprašalnikov, ki pa je naletela prej na slab kot dober odziv v delovnih organizacijah, smo se pogovarjali z Daretom Ravnikarjem, sekretarjem mestnega sveta ZSS Ljubljana.
,,Poglej mo najpirej, kaj so na vaš vprašalnik odgovorile organizacije združenega dela z več kot 500 zaposlenimi. Vprašalnike nam je vrnilo 13 delovnih organizacij oziroma
osnovnih organizacij sindikata s področja ljubljanskega gospodarstva. Z izjemo Dekorativne, kjer sploh nimajo organiziranega dopustovanja delavcev, imajo druge delovne organizacije lastne počitniške zmogljivosti, in to bodisi počitniške domove ob morju, v planinah, garsonjere v počitniškili_ naseljih, prikolice, bungalove ali šotore. Cene dnevne oskrbe v počitniških domovih so lani znašale od 30 (v izjemnih primerih) do 100 dinarjev, v prikolicah in garsonjerah, kjer imajo urejene kuhinje, pa od 14 do 20 dinarjev. Tako na primer Tobačna tovarna nudi svojim delavcem v garsonjerah cenen dopust, saj znaša za odrasle prispevek komaj 15, za njihove svojce in otroke pa 10 dinar-jev.“
V večini ljubljanskih delovnih organizacij so zaposleni dobili lani regres v znesku 1100 dinarjev, ponekod pa so delili nižji regres, od
600 dinarjev naprej.
„Ni vprašanje, ali so razširili svoje počitniške zmogljivosti,11 nadaljuje Dare Ravnikar, „so odgovorile tako rekoč vse delovne organizacije, in sicer da is nekaj let širijo prostorske zmogljivosti z nakupom domov, gradnjo"lastnih počitniških objektov ob morju, z dokupom ali ureditvijo garsonjer v drugih počitniških naseljih."
skih krajih, kjer si dopustniki 58	!
Piš
pripravljajo hrano ali pa se p°^jj jejo storitev gostinskih P0*,....
=-•	- lani znašali'
in le ^
storitev
Tudi v tej skupini so greši od 1000 do 1100 moma 900 dinarjev.	i
„Kar velja za prvo, je	1
tudi za drugo skupino anket ■ delovnih organizacij. Tudi v skupini si podjetja prizadevajo ^ tu
V
g
na i 23. 2 Pre<
,VEČ PROSTORA
V drugo skupno, ki jih je zajel
večati počitniške zmogljivosti. ttla nekod pa rešujejo zadrego z n“^e Ste
vprašalnik mestnih sindikatov Ljubljane, sodijo organizacije združenega dela s 100 do 500 zaposlenimi. Ta skupna se bistveno razlikuje od prve predvsem v tem, ker prevladujejo kot rekreacijski objekti za preživljanje letnega dopusta delavcev manjše počitniške hišice, bungalovi in avtomobilske prikolice, ki so razporejene v obmorskih in planin-
z nakupom prikolic," ocenjuje na anketo za to skupino Dare nikar.	_* Jjjj
Pri tem seveda ne kaže pt62,^ nekaterih predlogov, ki so j>"	^
delovne organizacije za izboll.. je počitniške dejavnosti. Precej l1 predlagalo, da bi podjetja na močju ljubljanskih občin za ,jt.
najt
tak,
lnt(
%
van
postopoma združevati svoje pn ^ niške zmogljivosti. S tem bi56
delovnim organizacijam in ne
san10
večjim zagotovile možnosti za GjjLj j Kf.
jati!
dol
nju
Po<
letni oddih. Očitneje namreč^
PRVI DEL OBČINSKEGA SINDIKALNEGA PRVENSTVA V NOGOMETU KONČAN
n
v
TAM TEZNO PRED VSEMI

S srečanji 7. kola se je končal prvi del prvenstva v mariborski občinski nogometni ligi, v kateri tekmuje 8 ekip iz mariborskih kolektivov. Po pričakovanju je zmagala ekipa TAM Tezno, ki je izgubila samo srečanje z ekipo Lokomotive (2:1).
Naslov spomladanskega prva-
ka je osvojila ekipa TAMf Tezno pred Metalno, ki imata enako število točk, vendar ima TAM Tezno boljšo razliko v golih. Obe ekipi sta bili boljši od drugih moštev in sta povsem zasluženo na vrhu lestvice. Tretje in četrto mesto na lestvici sta z 8 točkami osvojili ekipi Primata
in TAM Studenci in s tem sta še vedno resna kandidata za osvojitev najvišjega mesta v nadaljevanju prvenstva. Sledijo Elek-trokovina in Lokomotiva s 7 točkami, Stavbar z 2 točkama, Mariborski tisk pa je ostal brez točk.
D. ZAGORAC
dostopne cene postale •>•--- y, „magnet“ za večino tistih, k* "L, ^ naj večji meri zaradi pomanj*"^ denarja ne morejo odločiti, o ^ preživeli del svojega dopust® morju ali v planinah.	c®'
• narf ^
»Vsi ti predlogi", meni V ^ Ravnikar, »terjajo čimprejšnje miranje samoupravne inter ^ skupnosti za oddih in rekre^L Pot do uresničitve te zamisli n1
daleč, saj so vse ljubljanske }
obči®8.
že imenovale inciativne odbor® ustanovitev te skupnosti:
celoto.
ki bi ^
Prt'
lovala za mesto kot celoto. ‘ ^ tako so vredni vse pozornosti drugi predlogi: zbiranje namen ii-p/lstev ra pradnio poČitniŠltf* . i nizkimi os,
iisifltiii

MARIBOR
BREZ PRESENEČENJ
S srečanji 13. kola je bil zaključen spomladanski del namiznoteniškega prvenstva v moških in ženskih ligah.
Prvo mesto je v 1. ligipo pričakovanju osvojila ekipa Cevovoda, v II. ligi TIMA I, v 111. ligi - A skupini ekipa CARINARNICE MARIBOR, v III. ligi - b skupini ekipa ME-
TALNE II, v UL ligi - C skupini ekipa MTT TABOR in v ženski ligi ekipa GRADISA.
Občinska zveza za telesno kulturo in komisija za športno rekreacijo pri izvršnem odboru sindikata Železarne Jesenice sta pred dnevi organizirali trim kolesarjenje od Žirovnice do Zapuž in prek Begunj ter Smokuča nazaj do izhodiščne točke. Te šport-no-rekreacijske prireditve se je udeležilo 63 mladih in starejših rekreacije željnih občanov. Udeležencem
iz Železarne Jesemce se je sodelovanje na tej akciji štelo kot udeležba na tekmovanju v športni rekreaciji Železarne Jesenice. Najstarejša udeleženka Tončka Lipnik in naj mlajši Samo Mekina sta prejela praktična darila, vsi drugi pa nalepko ter značko kolesarja.
B. B.
Ekipa Cevovoda.je premagala vse nasprotnike. Z zaostankom 6 točk se je v L ligi uvrstila na drugo mesto ekipa TAM 1 Tezno, sledijo pa ekipe: TAM I Studenci, Konstruktor I, Ruše l,Tam III Tezno itd.
V II. ligi vodi odlična ekipa TIMA 1; v prvem delu prvenstva je ta ekipa odločila 12 srečanj v svojo
korist in ni dopustila nasprotnikom nobenega presenečenja. Ni drugem mestu je ekipa Dom JIA 1, ki je izgubila srečanje le z vodečo ekipo
TIMA 1.
V	III. ligi - A skupine vodi brez poraza Carinarmca Maribor pred Rušami II, Dravskimi tiskarnami, PTT, Dom-Smreko, itd.
V	III. ligi - B skupini je na vrhu ekipa METALNE II, pred Kreditno banko Maribor, StavbarjemI, Zlatorogom, itd.
V	III. ligi - C skupini vodi MTT-Tabor pred Avtoobnovo, EGŠ, DEM, itd.
V	ženski ligi je prvo mesto osvojila ekipa Gradisa, na drugo mesto pa se je z zaostankom dveh točk uvrstila ekipa Zavarovalnice I pred ZD Maribor, KB Maribor itd.
D. ZAGORAC
sredstev za gradnjo počitnišlm . mov, delavcem z nizkimi osebni^ dohodki naj bi omogočili več ug° nosti, ker le-ti še vedno ne k°ilS j, svojega dopusta za aktiven počit ^ Opozorim naj še na predlog, ^ ^ naj delovne organizacije najemal® , te] preživljanje letnega oddiha sV<,^; St, delavcev več prikolic in šotorov, ^ zahtevo, naj bi bil regres izklju® ; namenjen za dopuste!"
Ljubljanskim delovnim ofS®1®» i cijam se, tako vsaj kaže, obetajo Jj] področju oddiha in rekreacije bol ^ časi. Med obilico predlogov za r j večanje počitniških zmogljivosti ^ posebej omeniti pobudo v0 jj p. mestnih sindikatov Ljubljana i sindikatov Reke, da bi ob Kvari' jr
m®1
ski obali ali na Krku zgradili c®
kc
za oddih in rekreacijo z nekaj ^ Ve ležišči.	1 je
„V centru bi poleg igrišč post® ^ & tudi več prikolic, tako da bi pri'1.! te svoj račun vsi, ki bi želeli prež> pj svoj dopust ob morju. Vendar P. ^ moram povedati, da bo do ure ^ ^ čitve te pobude treba prehoditi dolgo pot ...", je končal nas r govor Dare Ravnikar, sekretar m® nega sindikalnega sveta Ljubljan®'
IVO VIR^
ZALOŽBA ČZP DELAVSKA ENOTNOST SPOROČA,
DA IMA NA ZALOGI:
1. V knjižnici SINDIKATI:
-	Slavko Grčar: ORGANIZIRANOST IN DELOVANJE SINDIKATOV, št 2 - cena 20.- din
-	Olga Bručan in Slavko Grčar: FINANČNO POSLOVANJE V SINDIKATIH, št. 3 - cena 20,- din
-	SAMOUPRAVNO UREJANJE DOHODKOVNIH ODNOSOV V ZDRUŽENEM DELU, št. 6 - cena 40 din
-	AKTUALNE DRUŽBENOPOLITIČNE NALOGE SINDIKATOV DAN ES, št. 7 - cena 30.- din
-	LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA — temeljna naloga sindikatov, št. 8 — cena 30.— din
V ZDRUŽENEM
7.
Bogdan Kavčič:	SAMOUPRAVLJANJE V
ZDRUŽENEM DELU, št. 9 - cena 30,- din
Vse omenjene publikacije, knjige in brošure lahko naročite na naslov ČZP DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana/Dalmatinova 4/11. Na naročilnici navedite plačilne pogoje.
Roman Albreht: NOV KORAK PRI GRADITVI TEMELJEV SOCIALISTIČNE SAMOUPRAVNE DRUŽBENE UREDITVE (Pogledi na nekatera idejnopolitična vprašanja zasnove osnutka zakona o združenem delu in nadaljnje družbene preobrazbe na ustavni podlagi), št. 10 — cena 20.— din
INVENTIVNA DEJAVNOST DELU - cena 150.-din
HIERARHIJA (Mednarodna raziskava) — cena 179.-din
Najdan Pašič:NACIONALNO VPRAŠANJE V DANAŠNJEM OBDOBJU - cena 13Q.- din' Vinko Trinkaus: VELIKA STAVKA - cena 150.-din
Rado Stoka in Tomaž Kožuh: NAVTIKA — cena
170.- din
V založbi Z KPO:
gledališke publikacije
filmske publikacije
klubske publikacije
glasbene publikacije
Koledar spomina — cena 30.— din
Priročnik za organizatorje kulturnega življenja —
cena 15.— din
Ivan Cankar: V ARENI ŽIVLJENJA SEM STAL -cena 12.50 din
Rdeči atom (Izbor svetovne revolucionarne poezije) — cena 20.— din

40-
LETNICI VELIKE TEKSTILNE STAVKE v SLOVENIJI
(I.)
PETINTRIDESET ODLOČILNIH DNI
Piš
'6: Dr. France Kresal
e.	tekstilna stavka leta
e- ^ran.se je začela 20. avgusta v <ia JU’ Se nat0 razširila skoraj ,o 123 0 ^ovenijo in se končala
tv. .	avgusta v
Hj se nato razširila skoraj 0 Slovenijo in se končala it, j J^temba. .Trajala je 35 dni. ,gj ^ ‘ avgusta 1936. leta, tik o- velti. Popoldansko izmeno, je <r Ulj	tekstilna stavka izbruh-
u' sire T ^ugočeški v Kranju. Njeni (£ tiat^1’.^! je naznanila začetek ir takrt ie stavke v Sloveniji, sta >ti Inte slecHla Jugobruna in le sled	Opoldne, zvečer in na-
je dru ' ^an so zadele stavkati še je l?anj^ke tovarne in to-tr
‘|s ionsko'

'	LOKI.
jjn .^Lovni odbor, ki so ga de-it' dohko vodili komunisti, se je 1,1 nj. rP zavedal, da morajo Kra-1,0 n„..Cediti stavke v tekstilnih
ti i ^rin ^ f sloTTje-
,, staj m Škofi e Loke se je v j razširila na Tržič in na j* niariK0’ !• septembra pa v ti v j. jOrske tekstilne tovarne in a1 v < .ol(l- Delavci, organizirani ocialistični strokovni kore luen1! krščanskosocialistični r i lihe iVanski strokovni zvezi, „6 | zvgl"!1! narodni strokovni io*'	neorganizirani, so na-
tl u? 1 enotno ne glede na sve-.‘azorsko prepričanje, sin-za; ^nb in politično orga-
dj, ^onazorsk0 prepričanje, sin-
r niziost^T •KP°JitiČn0 0rga‘
^ tak nos^ Izbrali so pri nas a, seHK31 ^ nov način stavke z zait teko«, tovarn. Stavkajoče
J ^l^soFodfid^%dlu'
id mali *	* ^rnetje, obrtniki in,
ee so podprli delavci dru-r°k, kmetje, obrtniki in ,<)• koT* tr8°vci. Tako je nastala
l	,aneda
t' luci00 le bil največji vzpon revo-231 teko*,delavskega gibanja jit, ^tilcev, ^ tudi vslga delav-^	. v Sloveniji. Stavka res ni
nek i ^eb 14.120 zaposlenih ! pJlUeev in niso stavkali v r}JU’ Paškem, Litiji, Kočevju, n3 j j, e.m mestu, Grosupljem, Jar-i5	,še v nekaterih krajih,
n RnHZlra a iih Pa Je: skoraj po-
I	Dmt S° ‘meli solidarnostna in
,r.	zborovanja in so pod-
lim xavKajoče tekstilce s svo-knt zas^užkom. Stavka je več ven JeSec ^ni pritegnila vso sloje h i iavnost- Tekstilna stavka
II	jg 1 a. osrednji problem tistega teli p Pre<^ 40 leti. Njenim vodi-
1 aizimi K Uspel° stavko or8a"
i- io iK 41 s^oraj v vsej Sloveniji in 0 lavst"0 ‘zpe^tb zadržati de-)- i Skn/0 v zasedenih tovarnah, t- v trf ^4 dni so delavci prebili ^ varni noč in dan. Zelo kolek-to-
; tivrf511?. so organizirali ko .življenje v zasedenih
KlhiiT LaKrat ^e niso bili vajeni, dej!-? temu je življenje v zase-nizir tovarnah potekalo orga-lahk30? ^ disciplinirano. Si je J .es Predstavljamo, kaj J^emlo iz nič organizirati '• no Prehrano za kakih 10.000
'judi
23 skoraj 14 dni, kako
organizirati prenočišča za te ljudi, urediti družinsko življenje svojcev, kako poskrbeti za njihove nepreskroljene družinske člane, predvsem za majhne otroke doma? To je bil velik uspeh partije v organizacijskem pogledu, še zlasti pa v političnem.
RAZVOJ
TEKSTILNE INDUSTRIJE V SLOVENIJI
MED OBEMA VOJNAMA
V Sloveniji se je začela tekstilna industrija hitro razvijati takoj po prvi svetovni vojni. Splošne razmere za njen razvoj so bile enake kot za vso Jugoslavijo.
Slovenija je bila združena z drugimi južnoslovanskimi narodi v novi državi-kraljevini SHS. Nove državne meje so jo ločile od močno razvitih tekstilnih centrov v Avstriji in na Češkoslovaškem, obenem pa so ustvarile novo veliko in povsem nezasičeno tržišče. Slovenija, ki se je prej razvijala v senci močno razvitega gospodarstva v avstrijskih in čeških d eželah, se je osvobodila pritiska konkurence in superiornosti močno razvite tekstilne industrije zunaj svojega ozemlja. V novi državi ni imela več podrejenega položaja. Ker je bila Slovenija industrijsko relativno najbolj razvita v Jugoslaviji, so bile možnosti, da se razvije v največji tekstilni center v novi državi. Kar je pomenila tekstilna industrija na Češkem in v Avstriji za habsburško monarhijo, to naj bi pomenila Slovenija za kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. To se v dvajsetletnem razvoju sicer ni povsem uresničilo, ker je srbska buržoazija, ki je bila politično najmočnejša in je vodila tudi gospodarsko politiko države, močno podpirala razvoj tekstilne industrije doma. Kljub temu se je tekstilna industrija v Sloveniji razvila do take stopnje, da je njena proizvodnja pomenila 37 % vrednosti vse tekstilne proizvodnje v Jugoslaviji. Tekstilna industrija v Sloveniji (prav tako na Hrvaškem, kjer pa se je manj razvila) se je razvila predvsem s tujim kapitalom, v Srbiji pa je prevladoval domači kapital-
Slovensko gospodarstvo in politično vodstvo si je začelo takoj po vojni prizadevati, da bi v Sloveniji zgradili močno tekstilno industrijo s sodelovanjem jugoslovanskega in češkoslovaškega kapitala ob močnejši državni podpori. Za tak načrt so bili zelo zainteresirani
tudi češkoslovaški gospodarstveniki, s katerimi je imel Ivan Hribar že leta 1919 pogovore in naročil projekt o razvoju tekstilne industrije v Slovenije.
Že 14. februarja 1920. leta je František Martinek, ekspert za tekstilno industrijo pri češkoslovaški vladi, predložil predsedstvu deželne vlade za Slovenijo načrt in kalkulacije za gradnjo velike tekstilne tovarne za izdelovanje vojaškega sukna, lodna in odej v Sloveniji. Za gradnjo tovarne je predlagal tri lokacije: v Peklu pri Borovnici, v Medvodah in v Mariboru.
Ministrstvo za trgovino in industrijo v Beogradu tega načrta ni podprlo in ni izdalo nobenega odloka o olajšavah niti za to podjetje niti za splošen razvoj tekstilne industrije v Sloveniji.
Podjetje ni bilo ustanovljeno in v Medvodah ni bila zgrajena tovarna, Id bi se razvila v center volnene industrije v Sloveniji. Tekstilna industrija se je v povojni industrializaciji razmahnila drugod. Razvila se je bombažna tekstilna industrija, vol-narska industrija pa se je razvijala predvsem v Srbiji.
V	dvajsetletnem razvoju tekstilne industrije v Sloveniji med obema vojnama sta postala Maribor in Kranj najpomembnejša tekstilna centra. Maribor je dajal razvijajoči se tekstilni industriji dovolj električne energije iz malo prej zgrajene hidroelektrarne Fale, Kranj pa vodno energijo Save ter elektriko iz Majdičeve elektrarne v Kranju in iz elektrarne Za-vršnica Kranjskih deželnih elektrarn. Obe mesti sta imeli ugodno prometno lego, mestno in okoliško prebivalstvo pa je dajalo dovolj delovne sile za potrebe tekstilnih tovarn.
V	Mariboru se je tekstilna industrija razvila najprej in je bila tudi pozneje najbolj razvita. V Kranju se je razvila nekaj let pozneje, dala pa mu je popolnoma svoj značaj. Druga mesta so pritegnila tekstilne podjetnike šele pozneje. Nobena lokacija starih treh tovarn (Tržič, Litija, Prebold) pa ni pritegnila podjetnikov, da bi v njeni bližini gradili nove tekstilne tovarne.
Do leta 1941 je bilo v Mariboru zgrajenih 11 večjih tekstilnih tovarn, v Kranju pa 8. Drugod tekstilna industrija ni bila tako osredotočena pa tudi tovarne so bile nekoliko manj še.
(Nadaljevanje prihodnjič)
»Tavl^n
a v tekstilni tovarni Jugočeška v Kranju avgusta 1936. leta, kulturno življenje — kolo
BREZ BESED
j 11 l\\[5JluJ\VLLL/
— ... vsak dan se draži, zato pa tudi je vsak dan vse vrednejše...
A. Novak
NAGRADNA
KRIŽANKA
Rešitve pošljite do 21. 7. 1976 na naslov: ČZP Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, s pripisom na ovojnici NAGRADNA KRIŽANKA. Nagrade 200,150 in 100 din.
DE	OlAtlouiH žii/qWA	KJ)OK JEbO-imitCEbO- ♦Ji OPohO^L	SOK DLHrlStlE IUSL|I0£	IVO ŠDK.U	ZVEZA (fcMUMiSToV SLDiitUJITE	MSLSttA BJoV\	ITAU7A"' ftoPa/KAA.	nerodm, Morasta &HSKA	SLouEU. SlgbauSu GRAISE	Sui/A 'Jte' 2a,kJA V MNOL£D	EKVI-N0kO.15	RANt.riU) SKALKAik &ALEe.iNA ILESUfl
teuMEOi Pd-OlUlOJ) -Wl												
T)oLm«?> ŽEi&ZNltU							.					
ctsao'				ANTiKV/VR, DALIL.0								
SiA-esjši »■VSTKA&, TEKilSAČ					Borilni H£il	V saj. atr\u.i TCN1SAŽ hamasE						
toiMC-A						—	t		ŽCDOI/SILc H. IME				
							UOIEUSIU fofBMAR. (uceijA)	REVA V ANGL171				NAJDRoe,- NE.7?E SmBO
.Ludvik, Vehovar		'	20RM/A 7£*L7Am VAs 6u2u									
fJSAlcUA ORČAMZ.V				&A?o?A				6RŠi£l NOPIS6Č.				
				Flamska ENOTNOST				CfANisicI T6NISAC				
bojevnik VRJHSlL&fi MpirE- ATfcU										LhakoviB AOLOL)K& 2DSANILUA *>sruMA		
flAMSUO [Mt 8&ŽIKii£qA t'&TAylESM (ipEe.iT)						oto TROPSKA Rastlina			ŽELEZUV OKSID			
■30SIP STfclT/VR,			Ljuttrn- StoPES- uisrvo	Tantal	ft&TOKA fbaŽASEUC				KL uAmoMiKe			
					7APOHSIU BISMARCK				KESPIU3E			
silen Uo\ ME KC£- TILtrN											TPEBlVAUA STARE L)ws,i^ane	?APC\S0£TJ Borzni tefDUiK
Seswull: IE.N.	zeuoe- NeRj&e. lOBOU											
SitoDNDi iti tosobt				MQL. wLmWU l=,(LALtc oter						MIRILO ER-ZEKJ CTSOSiSek		
NaUN&NII) ,CČe' MOToPP 2N0TiiAV);ill UEOtEVAuS'					PtfiueA P<L| SEKIOR.IA)	NOVI SAO			8£KA V SZ			
						KtAjtE irta Kut MEUAM			VRSTA makila			
		PA PA S						SOJ ttN7IŽe)NlK UNeMsiiAusC ClMSUA 2.				
			►						1		—			
							VZoR					
■ ■
REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE:
SELEKTIVNOST, AMORTIZACIJA, OPNA, TON, TER, PIJ, LUTERAN, ARA, SLOKA, IB, Ul, EDIP, MICA, LORD, RIGOLAR, OKTAVA, ANE, RIMINI, AGON, SIN, AJD, APA, ATA, EOL, LAS, NI, SB, LAFETA, ACETAT, IRCI, C1RE-JANKA, JP, IZOBATA, KAČA, JESENICE, RAK, AM, RAČKA, ANT.
"N
Izžrebai reševalci iz prejšnje številke:
1.	nagrada, 200 din: Ervin Alt, 61431 Dol pri Hrastniku 223;
2.	nagrada 150 din: Zdenko Mihelj, Na Pristavi 26a, 65290 Šempeter pri Gorici;
3.	nagrada, 100 din: Janja Pečnik, Nova Dobrava 76, 63214 Zreče.
Nagrade bomo poslali po pošti.
_____________________________________________J
DOBRA DELA JOŽKA KOPRIVE
Na severnem Primorskem naj bi se povezale kmetijska proizvodnja, predelovalna industrija ter trgovina in gostinstvo. Prvi koraki že storjeni
Priprave m integracijo kmetijsko proizvodne in predelovalne industrije ter trgovine in gostinstva na severnem Primorskem so spet oživele. Pred časom uresničena integracija sorodnih podjetij v novogoriški občini v organizacijo združenega dela Primorje Gorica je sicer pokazala, da nekatere temeljne organizacije ne sodijo povsem v njen sestav, vendar so prednosti povezave očitne. TOZD Moto-remont in TOZD Ceport resda nimata veliko skupnega s to delovno organizacijo, saj se prva ukvarja predvsem z mehanskimi deli, druga pa s prevozi blaga; zato so prav ob javnih razpravah o osnutku zakona o združenem delu vznikle zamisli, da bi se povezali s sorodnimi organizacijami v regiji.
.V novo sestavljeno organizacijo združenega dela naj bi se združile sedanje organizacije združenega dela Mlinotest in Fructal Alko iz Ajdovščine, Primorje in Pecivo iz Nove Gorice, Šampionka iz Renč, Kmetijski kombinat iz Šempetra, Zadružna klet Brda ter gostinske in trgovske delovne organizacije na tem območju. Ob tem je treba poudariti, da krog še ni sklenjen, ker je v taki sestavljeni organizaciji prdstora za vsakogar, ki bi z združevanjem sredstev in dela prispeval k razvoju regije in prispeval k hitrejšemu napredku vse družbe.
Predvideni so tudi nosilci po-
sameznih dejavnosti. V proizvodnji sadja in zelenjave naj bi obdržal vodilno mesto Fructal Alko, v predelavi žitaric Mlinotest, primarno kmetijsko proizvodnjo in predelavo grozdja naj bi usmerjala Kmetijski kombinat Vipava in Zadružna klet Brda, nosilec trgovske dejavnosti naj bi bilo Primorje, njena temeljna organizacija Živino-promet pa naj poskrbela za povečanje živinoreje in za predelavo mesa.
Hkrati pa se zastavlja vprašanje, ali ne bi kazalo izločiti iz sedanjih organizacij združenega dela njihove transportne službe ter jih kot temeljno organizacijo organizirati posebej ah pa naj bi se priključile k sedanjim avtoprevozniškim podjetjem - novogoriškemu Avto-prometu ali tolminskemu Avtopre-vozu. Možnosti povezovanja torej še niso vse izčrpane, česar se zavedajo tudi v delovnih kolektivih. Čeprav je od začetnih zamisli minilo že precej časa, ne bo odveč še nekaj mesecev, ko naj bi temeljito proučili vse možnosti povezovanja in slišali predvsem od delovnih ljudi, kako si zamišljajo svojo prihodnost v tej delovni organizaciji, ki bo vsekakor pomenila za severno Primorsko dovolj močan ekonomski organizem, da bo uspešno nastopal tudi zunaj regije.
MAKS HOŽIČ
Kombinat Mlinotest, ki naj bi v novi sestavljeni organizaciji združenega dela severnoprimorske regije še vedno obdržal vodilno vlogo predelovalca žitaric in proizvodnje pekovskih izdelkov, se vse bolj modernizira. V zadnjem času je zgradil sodobne proizvodne naprave za proizvodnjo testenin, v kratkem pa bodo predah namenu nov 12-tisoč-tonski silos za pšenico ter nove mline za žitarice in koruzo.
Solidarnostna pomoč ostarelim
(Jožek sklene, da bo koristil ljudem)
■
Teta Liza, ki si bo v kratkem nadela svoj osmi križ in uživa družinsko pokojnino po pokojnem stricu Jožetu, je marca letos, na tisti zapozneli pomladanski poledici, padla in si zvila nogo.
Teden dni kasneje je njen sosed, upokojenec Jožek Kopriva, ki je v enem in istem podjetju zdržal štirideset let, zdaj pa v njem honorarno dela kot vratar, sprožil njeno vprašanje na sestanku hišnega sveta. Pod točko razno je dejal: pozivam vse stanovalce naše hiše, naj priskočijo na pomoč teti Lizi, ki sama, z nogo v mavcu, ne more obdelati svojega vrta. Predlagam, da „preštihamo njeno“ gredo z udarniškim delom. “
In zgodilo se je, kar se bo takih primerih rado zgodi: vsi prebivalci hiše na Delavski cesti 13 so Jožkovo zamisel načelno podprli, vendar nihče ni imel „časa“, da bi obdelal tetino gredo.
Pa je Jožek, star in betežen, sam prijel za lopato in ko je obrnil prvo vrsto zemlje na vrtu tete Lize, je tolikanj pihal in sopihal, da se druge vrste sploh ni več lotil.
Ko je potlej počival na klopci v zapuščenem vrtu, je ob pogledu na kriminalno stran Dela, našel rešitev.
Na tisti strani so namreč novinarji pisali o kraji družbenega premoženja. Med dru-' gim je bilo povedano, da si je računovodja Ivan Gornik iz podjetja, v katerem honorarno dela Jožek Kopriva, prisvojil petin-
„in
dvajset milijonov družbenega denarja, to“, kot je bilo napisano, „pri zadnjem d' plačilu osebnih dohodkov; preprosto siie prilastil vso plačo delavcev TOZD Opreme v SOZD Kovina na Delavski cesti 16. Ob aretaciji pa so organi notranje uprave nadi pri njem le tristo starih dinarjev." „Kjeje ukradeni denar? “ — je v naslovu spraševal pisec članka.
Nekaj minut kasneje je Jožek v javni le~ lefonski govorilnici skozi robec, ki ga je dal na slušalko, sporočil organom za notranje zadeve:
,,Ivan Gornik je ukradeni denar zakopal na vrtu tete Lize. “
Pa sta se isti dan pod večer pripeljala službenem avtomobilu na tetino gredo dva miličnika in sta jo prekopala vzdolž ^ počez.
In ko je Jožek Kopriva s prikrajka opazoval to njuno početje, se mu je milo strilo ob spoznanju, kako malo je potrebno učinkovito pomoč sočloveku, ki se je zna-šel v stiski.
Ob misli na radost tete Lize, ki bo naslednjega dne našla svoj vrt „preštihan‘‘,ie tistega večera zlezel v posteljo k svoji Neži-Takrat je sklenil, da bo še delal takšna M podobna dobra dela. In je zaspal; pa se ja še med spanjem smehljal. jANEZ yoiJČ
(O prihodnjih dobrih delih Jožka Kopriv6 bomo na straneh našega lista še pisali).

\
ETA CERKNO
Za socialno in ekonomsko
preobrazbo
Cerkno, znano partizansko prestolnic« severne Primorske, ki je bila med vojno toli kokrat bombardinara, daje na koncu ostal le še slaba četrtina hiš, najbolj poznamo p« bolnišnici Bai^i, po osnovni Soli - spomeniku NOB in številnih drugih parti zanskih obeležjih. V Cerknem pa ljudje di hajo in živijo za to, kar so že v začetki revolucije zasnovali v delavnicah IX. kor pusa. Za svojo tovarno, za ETO, ki bo « nedeljo slavila. Iz nje črpajo življenjski sol v športnih društvih, v godbi na pihala, « pevskem zboru, dramskem društvu, gasilski planinski in v lovski organizaciji, v turi stičnem društvu in v lokalni radijski postaji z njeno pomočjo je kraj popolnoma spre menil svoj o podobo. Nova stanovanjska na selja, šola, vrtec, zdravstveni dom, poslovni zgradbe, komunalne naprave, vse to so i veliko dobre volje ustvarili skromni delavc in kmetje v povojnih letih. V več sto prejš njih letih, ko je moralo tlačaniti številnim gospodarjem, Cerkljansko ni doseglo tolikšne socialne in ekonomske preobrazbe kot jo je v teh minulih tridesetih letih.
V Cerknem je živelo ob popisu pret valcev 1971. leta 1225 ljudi. ETA zaposlu
valcev 1971. leta 1225 ljudi.
1281 delavcev. V službo se vozijo* z de
uwavwv. v	VVJ4>1JVJ Z, UC
lavskimi avtobusi ljudje iz okoliških vasi, I Idrije in iz škofjeloške ter tolminsk občine. Letos bodo ustvarih za 440 mili jonov dinarjev celotnega dohodka, dobri četrtino izdelkov bodo prodali na tuje predvsem na konvertibilno tržišče. Orga nizirani so v šestih temeljnih organizacijal združenega dela in v delovni skupnost skupnih služb. Proizvajajo grelne plošče z« električne štedilnike, cevne grelce za boj k rje, pralne stroje, pečice in druge go spodinjske aparate, termoreeulacijske ele mente in signalne naprave. Skupaj s sed mirni drugimi delovnimi organizacijami s< povezani v SOZD TEGO, Tovarne ele mentov, gospodinjskih aparatov in opreme ki z 20-odstotno realizacijo slovenske elek trokovinske industrije stoji ob rami Iskri ir Gorenju. S svojim tesnim, dolgoročnim ir uspešnim poslovnotehničnim sodelovanjem z zahodnonemško tvrdko E. G. O., ki ji vodilni tovrstni proizvajalec v svetu, je ETA dosegla zavidljiv napredek.
„Proizvodnja bele tehnike je zaščitena 2 ugodnimi uvoznimi carinami, nam je pri povedoval glavni direktor tovarne Ratae Mavri. „Toda finalisti imajo že dve leti za mrznjene cene svojih izdelkov. To pa tud nam, proizvajalcem sestavnih delov, ne do \oljuje skoraj nikakršnega spreminjanja cen
X)i,!'-1 -;	..r.. 1	___ ?_	_ j_am
je tako letos zašla v izredno hude težavi Več tovarn posluje na meji rentabilnost
nekatere tudi z izgubo. Vse to je posledica dejstva, da se v preteklosti pri načrtovanju zmogljivosti proizvajalci nismo uspešno dogovarjali, da nas je danes preveč, da imamo nizko stopnjo produktivnosti in da smo slabo organizirani," pravi direktor Mavri.
Letošnje leto bo za tovarno ETA težavno. Ostanek dohodka bo manjši od na-, črtovanega. V nekaterih TOZD bodo imeli težave. Vendar večjih pretresov ne pričakujejo. Rešujeta jih vztrajanje pri visoki kvaliteti in dolgoročna usmeritev v izvoz.
..Poznamo samo eno vrsto proizvodnje, enaki izdelki prihajajo s tekočega traku za’ domačega in za tujega kupca, pravi inž. Franko Podobnik, direktor največje temeljne organizacije - TOZD Plošča. „Kup-cem nudimo dveletno garancijo, kontrola v proizvodnji je popolna, reklamacije za naše izdelke znašajo v porepčju 0,7 %! Proizvodnja izdelkov takšne kvalitete je seveda draga, povzroča večje stroške v kontroli in drugje. Vendar nikoli ne popuščamo pri kvaliteti, pogovarjamo se le o zmanjševanju stroškov, izboljšanju produktivnosti, bolja organizaciji. Zato stroški servisov, ki jih unajo finalisti, zaradi nas niso veliki. V načrtu imamo nov tehnološki prostopek, ki bo v proizvodnji arelnih plošč povzročil novo revolucijo. Število delavcev na tekočih trakovih se bo zmanjšalo za polovico. Zanje bo treba najti novo zaposlitev, kar ne bo lahka naloga, vendar jo bomo izpolnili. Doslej smo veliko vlagali v stavbe, zdaj moramo nekoliko več v stroje," je dodal inženir Podobnik.
Zastoje pri prodaji na domačem trgu nadomeščajo s povečanim izvozom. Že tolikokrat poudarjena kvaliteta jim to omogoča. Njihove plošče, grelci in termostati so \grajeni v gospodinjske aparate vseh svetovno znanih tovarn. S prodajo na tuje dosegajo pri ploščah tudi 20 % višje cene v konvertibilni valuti kot doma. Izvoz bo zato letos za 30 % večji od lanskega. Vse pogodbe do konca leta so podpisane.
Sedanji proizvodni program tovarne ETA nudi še široke možnosti razvoja. Energetska kriza, varstvo okolja in drugi momenti zahtevajo od strokovnjakov stalno izpopolnjevanje in iskanje novih možnosti za avtomatizacijo proizvodov ter za racio-nalizacijo proizvodnje. Pri tem niso sami. Sodelujejo z instituti in z univerzo doma in v tujini. Imajo pa tudi vsak dan več domačih kadrov. Kar 156 rednih štipendistov na poklicnih, srednjih, višjih in visokih šolan pa še srednja tehniška in pokhena šola, organizirani v tovarni za delavce, ki so že zaposleni, zagotavlja lepo perspektivo. Zato je razumljivo, da kolektiv sprejema predvsem svoje štipendiste. Od drugih de-
lavcev jih je v zadnjem času nekaj prišlo mednje še iz Iskre iz Sp. Idrije ter iz idrijskega rudnika živega srebra. Občinsko gospodarstvo je namreč v težavah.
ETA ni kolektiv, kjer bi bilo vse v najlepšem redu. Čeprav je skoraj vsak drugi delavec vključen v organe samoupravljanja in družbenopolitičnih organizacij, se pritožujejo, da delegatski sistem še ni v celoti zaživel. Mladinci tarnajo, več kot pol jih je v tovarni in poprečna starost delavcev znaša 31 let, ker ne morejo najti prostora, kjer bi
se shajali.
Čeprav kolektiv dobro čuti izboljšanje družbenega standarda, si mora na ta račun vedno znova odtegovati od osebnih dohodkov. Pa vendar, ob vseh težavah ostaja kolektiv enoten, trdno odločen nadaljevati pot napredka. V nedeljo, 18. juhja, se bodo spet vsi zbrali na Črnem vrhu nad Cerknem, ki so ga že izbrali za osnovo bodočemu turističnemu razvoju. Proslavili bodo praznik vstaje slovenskega naroda, ki so ga s sklepom delavskega sveta proglasili tudi za svoj
praznik. Na tradicionalnem shodu 6°", spregovorili o uspehih in težavah v letu. V svoji sredi bodo pozdravili N1",. Gorjupa, ki jim bo govoril v imenu ntf sedstva RK SZDL. Najbolj marljivi

ocualVa I\iV	iNaJDOJj malijlVl u :
dobili odlikovanja predsednika Tita iti F znanja tovarne. Shod, ki se bo pričel # "fjj poldne in na katerem ne bo manjkalo F predstavnikov vseh okoliških krajev®" skupnosti, se bo popoldne nadaljeval s P ij som in zabavo, pri čemer bo pomagal t®
TOF.
TONE
JA#
V zadnjih štirih letih so v ETI Cerkno zgradili nove obrate za livarno, obdelovalnico, proizvodnjo grelnih plošč in grelcev. Na sliki: struženje plošč v novi obdelovalnici
Delavska enotnost, glasilo Zveze sindikatov Slovenije. Izdaja	nik), BORIS RUGELJ, BOJAN SAMARIN (odgovorni urednik),	komerciala: Ljupijana, Tavčarjeva 5 tel ■ 312-691 Račun pd S^ki
CZP Delavska enotnost. List je bil ustanovljen 20. novembra	JANEZ SEVER, IGO TRATNIK, ANDREJ ULAGA, IVO VIRNIK in	Ljubljana, št. 50100-601-11807, devizni račun pri Ljubljanski h«®
1942. leta. . Ust urejajo: ANDREJ AGNlC, VOJKO ČERNELČ	JANEZ VOLJČ. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmati-	št. 501-620-7-121100. Posamezna številka stane 3,00 din, l8tn®n8
(glavni urednik in direktor), SONJA GAŠPERŠIČ, MILAN GO-	nova ulica 4, poštni predal 313/VI; naročninski oddelek tel.: 310-	ročnina je 150,00 din. Rokopisov ne vračamo Poštnina Pl8fia
VEKAR, MARJAN HORVAT, RAFAEL LINDIČ (tehnični ured-	033, int. 278; uredništvo, tel.: 316-672, 323-554, 316-695 in 310-033;	v gotovini. Tisk »Ljudska pravica«, Ljubljana.