Branje v začetnici. V začetnici se od otrok zahteva, da gladko, glasuo, razločno bero, in da besede pravilno izgovarjajo in povdarjajo. Če ravno je to že precej, vendar se raora učitelju še naročati, da se prepriča vsikdar od svojih učencev, ako to razumejo, kar bero. Učenci morajo govoriti o vsakem staveku, o vsaki besedi in kratko o vsaki čertici, ktera je v knjigah, vse naj razumejo. Razna berila učitelju dajejo dovolj prilike, cla ž njimi ne doseže samo urnosti v branji, ampak da iz njih zajema mnogo mnogo naukov in znaiiosti. Nektera berila imajo mnogo gradiva za kazalni poduk, ali saj učitelja napeljujejo, da vzajemno z branjem podučuje. To se pa zgodi, ako učitelj svojini učencem ukazuje, da vse osebe, reči in druge nauke, o kterih je v berilu govorjenje, vsestransko opazujejo. Gleda naj se na njih djanje ali stanje. na njih lastnosti in druge razraere in okoliščine. Druga berila imajo v sebi to, da učence vadijo umno misliti in socliti. Tu naj učitelj učence napeljuje, da prevdarjajo, kaj je vzrok tega ali unega djanja, kakošen vspeh je imelo to ali uno delo, in kako bi se bilo kaj izteklo, ko bi bilo to pa to clrugače. Sčasoma naj se učenci tudi vadijo razločevati namen od sredstva. Berila imajo tudi namen, da se otroci v govoru in jeziku izobražujejo, kar se doseže z lepoglasnim branjem in s primernim, čednim govorom med učenci in učiteljem. Dobra vaja je, da učenci povedo berilo z lastnimi besedami. Z nekterimi berili se lahko druži umeven poduk v raznili znanostih, ktere so podlaga daljnerau izobraževanju, postavim, posatnesni pogovori o gospodarstvu, o rmravoslovji, zemljepisji j. t. d. Naj bolj naj se pa učitelj ozira pri branji na to, da iz beril, posebno iz pripravnih povesti, znjenia nauke, s kterimi požlahtnuje otroška serca in v njih vzbuja pravo pobožnost in pravo nravnost. Ker so berila raznega zapopadka, morajo se tudi razno obdelovati. Berila, kterih zapopadek je verski, naj ne bodo v to, da bi se otroci po njih le v mehaničnem branji vadili. Vzvišenost značaja takih beril izključuje vse druge namene. Pri molitvah, ktere so v berilih, poprašuje marljivi učitelj tudi po tistih molitvah, ktere pri staršib doma molijo. Te molitve naj jim popravlja, naj jib jim razlaga, da bodo razumeli, kar izgovarjajo. Nikdar pa naj učitelj ne izgovori, da so jih starši ali oskerbniki napak učili, marveč, da jih oni niso razumeli. — Pesniških sestavkov naj previden učitelj nikdar ne obravnava na dolgo in široko brez vsake mere. Tako drobljenje pripravi pesniške sestavke, kot celoto ob vso veljavo. — Povesti, v ktere so nravne lastnosti vpletene, naj učitelj naj pred pove s svojimi navadnimi pa ne preprostimi besedami. Ce se tako. ravna, otroke zelo zanimiva, in potcm veliko raje segajo po uiičnib povestih. Posamesna berila naj se pa toliko časa vadijo, da jih večina otrok bere dobro, drugi pa brez bistvenih napak.