Zvita goljufija. (Spiaal Lj. T.) . Pri svetem Gregorji je bil sotnenj. Od vseh strani so se ljudje sprav-ljali tjč: nekateri s kožaini, drugi zopet s klobuki, čevlji, platnoin in vatlom, krušnarice so tudi vselej na soaieuj prinesle razaoverstne potice in preste, kerčmarji so nekoliko dni poprej v okolici sv. Gregorja nabijali sodove, v katerih so dobro kapljico, katerej pravijo stari ljudje vino, tjekaj peljali. Se vč, da so kerčmarji, kakor navadno na vsakem somuji, najboljši kup na-redili, samo to, djal bi sfcari Sveder, kerčmar od sv. Gregorja, je pri takih priložnostih velika sitnost, da iinajo kerčmarji po somuji vselej kakih štir-najst dni dosti posla po uradnijah zavoljo razbitib butic, katero ta ali uni pozno v noč od sv. Gregorja oduese. Kajžar iz Tičnika, stari Zaušaik se je to pot tudi k sv. Gregorji spravljal. Sicer ni bil berač, pa tudi ne najrevneji kajžar v Tičniku, ali letos ste ga nadloga in revsčina tako hudo poprijeli, da je moral svoja dva vola k sv. Gregorji gnati, da jiina kupca najde. Kaj si čein, djal je, v jeseni bora vendar kaj pridelal, pa si bom že drugo živino kupil, do takrat naj pa bo prazen hlev, vsaj volov za zdaj tako ne potrebujein. S temi besedami je tolažil svojo ženo Katro, ki je zadnje dni vselej jokala, ko je volom v blev seua prinesla. Pride dan, ko je bilo treba odriniti k sv. Gregorji. Starega Zaušnika je sicer težko kaka reč do solz ganila, ali to jutro, ko stopi v blev, sta ga vola tako milo pogledala, kakor bi vedela njegovo namero, to jutro je tudi Zausuiku debela solza iz očesa na roko padla. Da ni bila stiska večja od občutkov, gotovo bi bil Zaušaik še v zadnjih treuotkih svojo namero opustil. Ni bilo drugače. Ko prižene vola iz hleva na dvorišče, pogleda še enkrat prav rnilo v pvazni hlev, reče svojej ženi Katri prav natiboina ,,z Bogom" > in počasi jo maha mimo farovža čez Fotocaikovo polje k sv. Grregorji. Solnce je stalo že visoko nad gorami, ko prižene Zaušnik svojo živinico k sv. Gregorji. V veliko žalost Zaušuikovo, pa tudi drugih kupeev in pro-dajalcev, ,je bil somenj prav slab. Bilo je sicer ljudi reliko, toda večidel sami prodajalci; a somenj brez kupcev je kakor mošnja brez denarjev. Za vole na živinskem tergu, ki so se siru ter tje po tleh stezali, in za njihove čuvaje, ki so s fajfami v zobeh zijale prodajali ter na kupce kakor mačka na miš pazili, se skorej nibče še zruenil ni. In tako se je zgodilo, da so voli in krave večidel, ko se je solnce z zaspaniin obličjem smejaje od Ijudi poslovilo, v svoje prejšne hleve zopet nazaj potovali. Se vč, marsika-teremu gospodarju je bilo težko pri serci, še težje pa v skerbnej glavi, ko - 119 — si je mislil, da mu ne bode treba lepih baakovcev preštevati, marveč zopet živini doma polagati. Med takinii nezadoroljniki je bil tudi naš Zaušnik. Tadi on je, ko je pri sv. Gregorji pet ur odbilo, z bičem svojej živini aazaaail, da bo treba domu odriniti. Bil je ta dan za Zaušnika res dolgočasea. Zavoljo pomankanja denarjev ni revež še nič toplega jedel, raerica kislega vina in pa kos ajdove potice, ki mn jo je Katra v debel kos papirja zavila, to je bila za ta dan vsa ro-potija v njegovera želodci. Revež se je ,,likofa"*) nadejal, pa se je ogoljufal, ker svojolepo živiiio za 100 gold. prodati, kolikor mu je Štranbar iz Černevasf za njo ponujal, bil bi pač smertni greh. ;¦ Kakor jo je zjutraj tiho od doma odrinil, ravao tako se je tudi zdaj tiho od sv. Gregorja douiii podal. Ko Se zadnje drobtinice tobaka po ine-huiji pobere, ter ga v leseno pipo dobro potlaci, z gobo zažgč ia nekoliko prav gostih dimov v zrak spusti, nastopi potovaaje s svojo živino od sv. Gregorja proti Tičaiku. * * * Dobre pol ure od sv. Gregorja na potu proti Tičniku bila je vas Mot-nikovci, kjer so se večidel soumjarji nazaj gredž okrepcevali. Tudi Zaušnik bil bi se rad pod kako drevo y ondotnej kerčmi vsedel in kaj toplega založil, pa tudi živina bi se ne bila braaila dobrega sena. Ali kaj, ko ni ioiel deaarja in na vero piti se mu ni ljubilo. Blizu oinenjeae vasi se mu nekdo že od daleč smeje. Ko prideta vkup, mu pridošli človek reee: ,,Dete treai, to je živiaa, da jo je le veselje gle-dafci; koliko ste dali za ta dva lepa vola?" ,,Prav zastonj ju peljem domu," pravi Zaušaik, ,,hotel semju prodati, pa ai bilo kupea." ,,Pa je res cudao," nastavi uai dalje, ,,da aisem. jaz aa somnji nikjer teh lepih volov videl; jaz sem natnreč hotel kupiti yole, a ai mi bil nobedea po godu ia tako sem kupil prešiče, ki sem je ravaokar domu poslal. Mislil sem si, morebiti rai prešiči §e več dobička pri-aesejo, kakor kaki slabi voli, ia pa tudi ta pot ai zadnji someaj pri sv. Gregorji, a Martia iz Velikovca Se znierom lehko par dobrih volov z gotoviini denarji plača, če ravno ae nosi vsako uro obilo deaarja v žepu seboj." Te besede se Zaušniku dopadejo. Zvedel je, da je clovek iz Velikovca, iz tvetje fave od sv. Gregorja proti solačaem vzhodu, a njegovo obaašanje in besedovauje pokazalo je pvemožnega Martina, kateremu se ajegova v61a jako dopadeta. *) Po somnjih se večidel ljudje od nlikofau vpijanijo. Likof namreč pravijo pijači, katero plača tisti, ki kako re6 bodisi karkoli, po ceni knpi. Se ve, da ste pri takej pijači kupec in prodajalec najvažniši osobi, ter večidel tudi največ ,,likofa" doiau odneseta. 8* — 120 — Bespda, pravijo, prinese besedo. Tako je bilo tudi tukaj. Prijatelja si sežeta v roki in bogati Martin iz Velikovca stisue Zaušniku 2Ogold. v roke ter ga v bližnjo kercrao na ,,]ikof' povabi. Zaušnik je tedaj žhino prodal. Martin iz Velikovca sicer toliko ni imel denarja pri sebi, da bi bil živiao koj plačal, ali postena njegova beseda je bila Zaušniku toliko vredna, kolikor gotovi dfnar. Pal mu je namreč 20 goldinarjev na račun, a drugi denar t. j. 200 gld., mu obljubi za iri dni iz Velikovca prav pošteno in natanko sam prinesti. Vendar, da bi si Zaušnik ne mislil kaj nppoštenega od ujega, di mu Martin dolžno pisino, na katero se podpiseta tudi dva človeka iz Velikovca kot priči. Likof se prične. Kerčraar uosi bnkal za bokaloin na mizo, tudi celo svinjsko pleče nareže v veliko skledo ia ljudje so jedli kakor mlatiči. Zausniku se je zdelo, kakor bi bil ves prerojeu, odkar je nekoliko narezkov dobrega plečeta založil. Bila je že temna noč, ko se vesela družba od mize vzdigne. Za ,.srečen pot" priuese kerčtnar še eii bokal ,,černega," katerega je Zaušnik poklical in katerega so veseli Ijudje stoje popili. Martin vdari nnposled Zausnikti še v rnko in razideta se. Zaušnik v Tičnik, a Martin v Velikovec, pervi z 20 goldinarji v žepu, a drugi z dvema lepiuia voloma. ZauSuiku je dobra vinska kapljica glavo tako razgrrela, da je kakor v sanjah še le pozno v noč domu prilezel. Brez da bi bil mogel svojej ženi Katri o svojpj sreči kaj pripovodati, kmalu prav terdo zaspi. Še le drugi dan mti je očitala Katra, da je bil kakor neumna živina, ko je prisel po noči domu. Zdaj še le Zaušuik svojej žsni razloži celo dogodbo in privleče iz žepa 20 gold. z dolžuim pismom, katero se bo za 3 dni z gotovim denarjem iz-plačalo. Katri se ta novica nič kaj ne dopade. ,,Na somnji se človeku brez denarjev navadno nobena reč ne zaupa," pravi svojemu možu, ,,iu kdor deuarjev ninia, naj na somenj ne gre." Zaušnik se je skorpj razjezil nad takim nespametnim govorenjem. Vsaj mu je veudar povedal bogati Martin, da je za ves denar kupil prešiče, dal mu je tudi dplžno pismo, ogoljufati ga tedaj ae more. Ia tako je bila stvar pri kraji. Katra svojega moža ni hotla jeziti, a ta je pa tudi molcal, dokler se Martin iz Velikorca •/. 20J gld. ne prikaže. Tri dni se za 2uO goldinaijev pač lehko čaka, posebno ako ima 6lovek 3ez 80 gold. pri tein dobička. Hlev je bil sicer prazen, a v škrinji je bilo dobro spravljeao Martiaoro dolžuo pismo. * * Zaušnik je bil sicer vselej žalosten, kedarkoli je pogledal v prazni hlev, ali misel na 200 gold., ki iraajo za tri dni priromati v njegovo mošnjo, ga ije koj potolažila. Djal je: ,,če davek in pa še druge manjše dolgove poplačam, ostane • 6 — 121 — mi še gotovih 100 ranjšev, a s tem denarjem sta pač lehko zopat dva v61a pri jaslih." Drugi dan po svojem prihodu od sv. Gregnrja reča Zaušnik svojej ženi Katri, ki je ravno ognjižče pometala, tiho na uho: ,,Katra, pa zakolji n6 za pojutrajšui dan našega starega kokodakovca, vsaj tako Jeužaijpv pes že dalj časa na-nj opreza. Ko Martin iz Velikovca z denarji pricb, se pač ne pristuje, da bi je štel pri praznej mizi, vsaj mi je dal dobicka, tedaj sem jaz------." ,,Predno Martina tukaj ne vidim, uičesar klala ne bom," preseka mu Katra besedo in kakor bi ne verjela v fe-snio, na*lo v shramb) oiide. ,,Ti si pač neumaa krota," zakadi jei ZauS.iik, ,,ter nisi vredaa, da že 6 križev, kvako in en stop ua herbtu nosiš. Mavha je raavha," sklene ter tudi on jezen pred hišo odide ter se vsede na klado derv, ki je stsla zunaj pred okni. *-,, Toda čitn bolj se je približeval dan Martinovega dohoda, tem bolj je Zaušnika sprehajal nekak strah, katerega si ni nikakor razložiti raogel. Kad bi se bil s Katro odkritoserčno pomenil, rad bi jej bil razodel svoje občutke, pa tega ni mogel nikakor storiti. ¦; Pride dan, ko je hnel Martin iz Velikovca prifci in Zaušnikn 203 gld. našteti. Kavnokar je udarila ura 9 v bližnjem farnem zvouiku. Zaušnik je menda od 5. ure zjutraj, ko se je vzdiguil h svoje postelje, pa do 9. ure, ki je ravno zdaj odbila, vsaj 55krat na vse štiri sirani sveta, zemljo premeril s svojimi radoveduiuii očmi. Ali njegovega Martiua nikjer ni! Tudi je že poldne odzvonilo, pa tudi zvečer »angeljsko pozdravljeuje," da o Martinu iz Velikovca še zmiraj ni duha uiti sluha. Gioza je sprehajala Zaušnika, ko je pomislil na svojo Jppo živinieo. Še večja groza ga pa spreleti, ko se spomni da Martina ne pozua bližje, in da sploh tudi ne ve, če je omenjena osoba bil zares Martin iz Velikovca. A priči? — Tudi teh ni poznal. In zar^s, huda bo za Zaušnika. Celih 8 dni po določenem duevu, ko In bil namreč iinel Martin priti, je že miinilo ali o denarjih ui nobeuega tiru. Hlev je prazen, mošnja prazna, le še stari k^kodakovec se pouoiuo sprehaja po dvorišci, kakor bi hotel reči: Ne bojini se ne Jeužarjevega p^a, pa tudi ne Martina iz Velikovca. Katra se je v tem kratkem času hudo postarala, tudi Zaušniku se je pozualo na čelu nekoliko več gerb. Kaj si črt? Razodene resuico svojim sosedom ia ti ma sovetujejo, da naj precej oglasi tožbo proti Martinu pri sodniji, dokler še ni prepozuo. Zaušuik vzame pisiaio iz škriuje ter gre z dverna sosedoma h Kebrovemu Matevžu v Verhovo vas, da mu ša on, ki je bil vec let vojak, in ki je tudi včasih kako tožbino pismo napisati zual, blagovoljao sovetuje pri tej stvari. Bilo je iz Tičnika na Verhovo vas dobre pol uve hoditi navkivber. Ko pride naš Zaušnik s svojima sosedomav Verhovo vas, gre uaravnost h Kebrovemu Matevžu, pokaže ma pismo iu ga za božjo voljo proai, naj inu pomaga. Ko Kebrov Matevž celo dogodbo najpred pazljivo posluša, potem, pa dolžno pismo v roke vzame, se vidno prestraši, ter ganjen reče: ,,Da, da, oče Zaušnik, to je res dolžno pismo, ali tukaj stoji, da ste vi 20 goldinarjev od nekega Janeza Strelca v Motnikovcih posodili, katere mu iinate v neodločenem času povemiti. 0 vašej živini ni pa tukaj duha ni sluha. Že same besedi ,,v nedoločenem času" dokazujete jasno, da ste imeli opraviti z goljufom, ker v dolžaem pismu se nikoli za plačilo ne stavi ,,nedoločeni čas." Žal mi je, vi ste pošten človek, ali jaz vam pri tej reči kar nič pomagati ne morem." ,,Da bi ga strela . . ." zavpije Zaušnik, ,,kdo bi si bil mislil . . .u ¦ Merzel pot ga oblije in dalj časa niti besedice spregovoriti ne moite;;'